Vprašanje, ki si ga zastavljajo mnogi študenti. Ali naj grem na faks ali naj se zaposlim? Kakšne so prednosti in slabosti obeh izbir? Odgovor na to lahko najdeš v nadaljevanju prispevka.
Študij
Prednosti
Med študijem razširiš svoja obzorja, saj sta način dela in življenja drugačna od prej poznanega. Ob večji samostojnosti začneš drugače razmišljati, s čimer se razviješ kot oseba.
Fakulteta ti ponudi stik s trgom dela in delovne priložnosti. Brez pritiska iskanja dela se lahko preizkusiš v različnih študentskih službah svoje stroke in lažje menjaš dela, če ti niso všeč.
Ponudi ti tudi dostop do mreže oseb v določeni stroki, kar lahko izkoristiš že ob iskanju prve zaposlitve.
Spoznaš veliko somišljenikov iz drugih delov Slovenije, celo sveta.
Pridobiš višjo stopnjo izobrazbe, ki jo nekateri delodajalci zahtevajo.
Razviješ nove delovne navade.
Razgiban urnik ti ponuja čas za druge interese, s čimer se še posebej v mladih letih razvijaš.
Nenazadnje skozi študij zelo spoznaš tudi samega sebe.
Slabosti
Fakulteta zahteva veliko miselnega dela, pripravo pisnih ali drugačnih izdelkov in precej časa za knjigami. Vrsta dela je odvisna od izbrane fakultete.
Zaradi študijskega dela velikokrat žrtvuješ prosti čas.
Večina študentov porabi več denarja kot ga zasluži, zlasti tisti, ki se odselijo od doma. Če se preživljaš sam, moraš veliko delati. Večini študentov finančno pomagajo družine ali štipendije. Tako se pozneje finančno osamosvojiš.
Na izbrani fakulteti morda ne pridobiš pričakovanega znanja ali veščin in se počutiš, kakor da izgubljaš čas, ko bi lahko bil ali drugje ali sam razvijal veščine.
Zaposlitev
Prednosti
Glavna prednost zaposlitve je, da služiš svoj kruh.
S služenjem denarja pride več samostojnosti.
Najverjetneje boš imel prej možnost nakupa prve nepremičnine ali avtomobila, zagotovo boš imel več možnosti za pridobitev kredita.
Spoznaš ljudi različnih starosti in načinov razmišljanja.
Lahko razmišljaš o svoji karierni poti in delaš v tej smeri.
Pridobivaš praktične izkušnje, s katerimi lažje dosežeš katero drugo delovno mesto. Veliko delodajalcev postavlja izkušnje pred uradno izobrazbo.
Pridobiš veliko življenjskih izkušenj, ki jih morda med študijen ne.
Delaš po urniku in lažje ločiš prosti čas od dela.
Slabosti
Ne pridobiš veliko teoretičnega znanja in v določenih službah ne razvijaš različnih veščin, ampak se izuriš le specifično v tem, kar delaš. To je lahko tudi prednost.
S samostojnostjo prevzameš tudi veliko odgovornosti, zato je življenje morda prehitro »preresno«.
Zaradi urnika sicer veš, kdaj imaš prosti čas, a to lahko omeji tvoje druge interesne dejavnosti.
Če pozneje obžaluješ, da nisi izbral študija, se lahko vedno vrneš, vendar je veliko težje ponovno zagnati študijski način dela.
Za mano je naporno študijsko leto, polno vzponov predvsem pa padcev. Letos bi mogla zaključiti 3.letnik dodiplomskega študija. Vendar mi ne bo zneslo, diplomo imam napisano, ampak kaj, ko me do tja ločijo še 3 izpiti, ki jih nikakor ne morem in ne morem opraviti. Na spletni strani univerze v Ljubljani sem zasledila, da je potem v takšnem primeru potrebno plačati vsa opravljanja izpitov, kar sem pričakovala, ampak me je šokiralo, koliko je potrebno plačati za zagovor diplome…slabih 700€. Absolventa ne morem koristiti, ker sem bonus že izkoristila (prepis). Ali obstaja kakršna koli možnost, da se temu plačilu diplome izognem?
Že vnaprej se Vam zahvaljujem za odgovor.
Lep pozdrav
Pozdravljena,
v opisani situaciji je potrebno izpostaviti 128. člen Statuta UL, ki določa, da lahko študent, ki je pred izgubo statusa študenta opravil vse študijske obveznosti razen zaključnega dela in je imel najkasneje v šestih mesecih po izgubi statusa študenta potrjeno temo zaključnega dela, brez plačil zaključi študij, vendar najpozneje v roku dveh let od izgube statusa.
128. člen
(1) Študent, ki je izgubil status študenta (v nadaljevanju: kandidat), lahko ob plačilu opravlja študijske obveznosti še dve leti od izgube statusa, razen če se programu izteče akreditacija. Po dveh letih mora za nadaljevanje oziroma dokončanje študija vložiti prošnjo na članici.
/…/
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko kandidat, ki je pred izgubo statusa študenta opravil vse študijske obveznosti razen zaključnega dela in je imel najkasneje v šestih mesecih po izgubi statusa študenta potrjeno temo zaključnega dela, brez plačil zaključi študij, vendar najpozneje v roku dveh let od izgube statusa.
Z diplomsko nalogo tako ne bi bilo nobenih dodatnih stroškov, če bi diplomirala v roku dveh let od izgube statusa, a kot izhaja iz navedenega člena, slednje velja le, če pred izgubo statusa opraviš vse ostale študijske obveznosti. V kolikor, omenjenih izpitov ne boš opravila, bo torej za zagovor žal vseeno potrebno plačati – na tem mestu naj opozorim, da se je obveznosti plačila zagovora in vseh ostalih podrobnostih, vedno potrebno pozanimati tudi neposredno na izbrani fakulteti!
Za konec naj omenim še, da Statut UL v 126. členu določa, da se lahko status študenta (za največ 1 leto) podaljša v primeru upravičljivih razlogov, kot so materinstvo, dalj časa trajajoča bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine ipd.
126.člen
V primerih, ko zakon tako določa, se lahko študentu, ki ni opravil obveznosti za vpis v višji letnik, iz upravičenih razlogov status študenta tudi podaljša za eno študijsko leto, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določata zakon in ta statut. Pravica se začne uveljavljati v naslednjem študijskem letu po upravičenem razlogu.
O podaljšanju statusa iz upravičenih razlogov, kot so npr.: daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, starševstvo in status študenta s posebnimi potrebami, odloča komisija za študijske zadeve članice ali drug organ, določen s pravili članice.
/…/
V kolikor meniš, da je na tvoje opravljanje obveznosti 3. letnika vplival kateri izmed navedenih razlogov, lahko torej zaprosiš za podaljšanje statusa (ne glede na to, da si svoj “bonus” že izkoristila), se je pa o tej možnosti potrebno predhodno pozanimati tudi na referatu, kjer ti bodo znali najbolje svetovati, glede podrobnosti, kot so npr. kakšna dokazila je potrebno priložiti ipd. Če bo se bo tvoji prošnji ugodilo, bi torej preostale obveznosti lahko (brezplačno) opravila v naslednjem študijskem letu.
Razglašene so prestižne 11. nagrade WEBSI za digitalne presežke v preteklem letu.
S podelitvijo 34 prestižnih WEBSI nagrad med 180 rekordno prijavljenih projektov, se je v Festivalni dvorani Ljubljana zaključil celoletni projekt WEBSI Digitalni presežki Slovenije. Naj digitalna agencija je postala ekipa Agencija 101, naj naročnik Mercator d. o. o., generalni spletni prvak pa projekt Merkur na črni petek (Agencija 101 d. o. o. in Merkur, trgovina d. o. o.). Naj digitalna kampanja je Cockta FREE predstavlja: UNFOLLOW – odkrij skrivnost popolne svetlobe (Atlantic Grupa, d. d., DROM agency d. o. o. in Spletna postaja, d. o. o.), najbolj učinkovit digitalni projekt pa Corsair PC Builder (Corsair Engineering, d. o. o. (Corsair Memory) in Optiweb, d. o. o.).Naj digitalka 2022 pa je postala Kristina Gregorc iz podjetja Mercator d. o. o..
Naj agencija Agencija 101
Na WEBSI dnevu 2022
S konferenco o digitalnem komuniciranju in slavnostno podelitvijo nagrad se je danes v Festivalni dvorani v Ljubljani zaključil projekt WEBSI Digitalni presežki Slovenije 2022. Organizator projekta je Zavod WEBSI, ki je na dogodek povabil osemnajst strokovnjakov s področja marketinga.
Dogodek sta s predavanjem Tko sam ja da ti sudim otvorila Julija Somrak (digitalna kreativna direktorica in vodja oddelka za vsebinski marketing, Renderspace) ter Marko Klemen (umetniški direktor, DROM agency), ki sta pod svoj drobnogled vzela vsa prijavljena festivalska dela 2022. Kasneje pa bomo na predavanju Jerneje Ham (specialistke za produktni marketing, Outbrain) izvedeli, kako graditi in lansirati produkte, ki jih uporabniki obožujejo.
Eva Škedelj (vodja Meta Slovenija in vodja prodaje,Httpool Slovenija) in Leja Kezmić (TikTok Client Solutions Manager, Httpool Slovenija), pa sta iskali odgovor na vprašanje »Kje in kako najti priložnosti na družbenih omrežjih, ki jih uporabljajo vaše ciljne skupine?«Seznanili pa smo se tudi s projektom Silent Harbour, ki je bil zasnovan za produkcijo materialov za digitalne platforme ob lansiranju novih modelov BMW M3 & M4. Projekt je predstavil Florian Stiller, BMW M | Marketing Communications.
Naj naročnik Mercator
Glavni pokrovitelj dogodka, M Soseska, nas je letos razvajal z okroglo mizo z naslovom Izkušnje zaposlenih v službi uporabniške izkušnje – v pogovoru so sodelovali Nataša Jelovčan (vodja kadrovske službe, Mercator), Boštjan Gabrič (UX designer, Mercator), Žarko Višekruna (vodja poslovnega razvoja, Agitavit solutions), Katarina Štucl (vodja avtomatizacije kadrovskih procesov za globalni trg (chatbot manager, IBM Slovenija), Matic Vošnjak (partner in direktor, Competo) in Tina Zafred (vodja IT operations, produktni vodja mi.Mercator). Razpravljali so o tem, kako se je Mercator lotil zadovoljstva strank in zavzetosti zaposlenih ter na kakšen način želijo tudi skozi interno digitalizacijo izboljšati uporabniško izkušnjo.
Športne navdušence je razveselilo predavanje strokovnjaka za marketing, Jožka Križana – NTF Planica 2022. Temu pa je sledil pogovor z ministrico za digitalno preobrazbo, dr. Emilijo Stojemnovo Duh, s katero se je o tem, kakšno okolje lahko zagotovimo za hiter in trajnostni razvoj digitalizacije v Sloveniji, pogovarjal Zoran Savin (IAB). Val 2022 nam je postregel s pogovorom z radijskim voditeljem in glasbenim urednikom, Andrejem Karolinom, slovenskim raparjem Emkej, ter Mašo Pavoković, glasbeni management in PR.
Kar 34 nagrad za rekordno število prijav
11. leto WEBSI Digitalnih presežkov je prineslo rekordno število prijav – kar 180. Izmed teh je 108-članskastrokovna, poslovna in video žirija, ki jo je vodil Dražen Vranješ Kosi, strokovnjak za marketing pri BMW Group Slovenija, izbrala digitalne presežke 2022!
Generalni spletni prvak Merkur na črni petek
WEBSI nagrajenci
NAJ AGENCIJA WEBSI 2022: Agencija 101, d. o. o.
NAJ NAROČNIK WEBSI 2022: Mercator, d. o. o.
GENERALNI WEBSI PRVAK 2022: Merkur na črni petek (Merkur trgovina, d. o. o., Agencija 101, d. o. o.)
NAJBOLJŠA VSEBINA: Argeta s prvimi NFT-ji v regiji (Atlantic Grupa, d. d., Luna \TBWA, d. o. o.)
NAJBOLJŠA UPORABNIŠKA IZKUŠNJA: McDonald's (Alpe-Panon McDonald's DL, Futura DDB, d. o. o.)
NAJBOLJŠE OBLIKOVANJE: Spletna stran doorson.com (Doorson, d. o. o., DBP – Brand Design Studio)
NAJ DIGITALKA: Kristina Gregorc direktorica digitalne komunikacije, razvoja in spletne prodaje, Mercator, d. o. o.
NAJ DIGITALNA KAMPANJA 2022: Cockta FREE predstavlja: UNFOLLOW – odkrij skrivnost popolne svobode (Atlantic Grupa, d. d., DROM agency d. o. o., Spletna postaja, d. o. o.)
NAJUČINKOVITEJŠI DIGITALNI PROJEKT (“USE OF DATA”): Corsair PC Builder (Corsair Engineering, d. o. o. (Corsair Memory), Optiweb, d. o. o.)
Kristina Gregorc Naj digitalka
Nagrade po posameznih kategorijah
Avtomobilizem
mesto:Rotobox (Rotobox, d. o. o., Tech Sumo)
mesto: Izjemen kreativni natečaj (P Automobil Import, d. o. o., Renderspace, d. o. o.)
mesto: JUKE x Batman (Renault Nissan Slovenija, d. o. o., DROM agency, d. o. o.)
Digital proti koronavirusu
mesto: Spletna trgovina izdelkov (Turizem Ljubljana, CNJ, d. o. o.)
mesto: Ljubljana talks (Turizem Ljubljana, Toleranca marketing, d. o. o.)
Digitalna orodja
mesto: Rotobox (Rotobox d. o. o., Tech Sumo)
mesto: EVG – digitalizacija diagnostičnih storitev v veterinarski medicine (EVG, molekularna diagnostika, d. o. o., Kivi Com, d. o. o.)
mesto: Samo malo gledamo na merkur.si (Merkur trgovina, d. o. o., Agencija 101, d. o. o.)
Digitalni projekti v prostoru (“outdoor digital”)
mesto: Donatova pametna interaktivna svetlobna vitrina (Atlantic Grupa, d. d., Luna \TBWA, d. o. o.)
mesto: Hinko Smrekar, digitalna razstava na prostem (Narodna galerija)
mesto: JUKE x Batman – batmanov signal (Renault Nissan Slovenija, d. o. o., DROM agency, d.o.o.)
Dogodki in prosti čas
mesto: Chatbot, pivo in burger prosim (Mastercard, Agencija 101, d. o. o.)
mesto: JUKE x Batman – lansiranje novega Juka s premiero novega Batmana (Renault Nissan Slovenija, d. o. o., DROM agency, d. o. o.)
mesto: Prenova spletnega mesta MGL (MGL Mestno gledališče ljubljansko, Innovatif, d. o. o.)
Družbena omrežja
mesto: Glavni ponoči (Medkom GTS, gostinstvo, d. o. o., Poslovna enota Burek Olimpija, Agencija 101, d. o. o.)
2: mesto: Postani datamilijonar (A1 Slovenija, d. d., DROM agency, d. o. o., SHIFT, d. o. o.)
mesto: UNFOLLOW: odkrij skrivnost popolne svobode (Atlantic Grupa, d. d., DROM agency, d. o. o., Spletna postaja, d. o. o.)
Družbeno odgovorni projekti
mesto: Heroji furajo v pižamah – 5. sezona (Zavod VOZIM, Luna \TBWA, d. o. o.)
mesto: Gozd srčnosti (Triglav Skladi, d. o. o., Yootree, d. o. o., Medialog, d. o. o., Madwise d. o. o.)
mesto: Prenova portala Tosemjaz.net (Nacionalni inštitut za javno zdravje, Innovatif, d. o. o.)
Finančni sektor
mesto: Lajf je igra tveganja (Slovensko zavarovalno združenje, Herman & partnerji, d. o. o.)
mesto: Prvi kalkulator okvirnih stroškov gradnje in prenove (Gorenjska Banka, d. d., Agencija 101, d. o. o.)
mesto: mBank@Net – Nakup in prodaja naložb (Nova KBM, d. d., nChain Slovenija, d. o. o.)
Globalni digitalni projekti
mesto: Argeta s prvimi NFT-ji v regiji (Atlantic Grupa, d. d., Luna \TBWA, d. o. o.)
mesto: Argeta je BREZ (Atlantic Grupa, d. d., Luna \TBWA, d. o. o.)
mesto: Globalno lansiranje nove kolekcije Ripstick Tour z Glenom Plakeom (ELAN, d. o. o., Red Orbit, d. o. o., Vizualist, Business genome (Gigo Design), d. o. o.)
Javne in nevladne organizacije (NVO-ji)
mesto: Spletna stran Slovenske kinoteke (Slovenska kinoteka, Kofein dizajn, d. o. o.)
mesto: Nebo dobrih želja (Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, CNJ, d. o. o.)
mesto: I feel Slovenia. Green. Creative. Smart. // Ambasadorji slovenskega gospodarstva (SPIRIT Slovenija, javna agencija, POINT OUT, d. o. o., PRIMATE)
Kripto
mesto: Barcaffe Single Origin Rwanda (Atlantic Droga Kolinska, d. o. o., Popular communications, d. o. o., Nivas, d. o. o., BOLD AM Agencija, d. o. o.)
mesto: Porsche Taycan (Porsche Inter Auto, d. o. o., ENKI, d. o. o.)
mesto: 100% darilo (Truhoma, Renderspace, d. o. o.)
mesto: Argeta s prvimi NFT-ji v regiji (Atlantic Grupa, d. d., Luna \TBWA, d. o. o.)
Login
mesto: SloFIT – diagnostično, izobraževalno in promocijsko digitalno orodje za razvoj telesne zmogljivosti (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Kivi Com, d. o. o.)
mesto: mi.Mercator – employee experience platform (Mercator, d. o. o.)
mesto: Prenova spletnega mesta Defendyl-Imunoglukan P4H (Medis, d. o. o., AV studio, d. o. o.)
Mediji
mesto: RTV 365 (RTV Slovenija, javni zavod)
mesto: Olimpijske igre doma – z Valom 202 po Sloveniji (RTV Slovenija, javni zavod)
mesto: Planeteka, spletna platforma z video vsebinami na zahtevo (PLANET TV, d. o. o.)
Mobilni projekti
mesto: Spletna igra Alpskih super junakov 2021 (Ljubljanske mlekarne, d. o. o., Engagency, NuFrame, d. o. o., Sport Media Focus, d. o. o.)
mesto: Moj M (Mercator, d. o. o., Herman & partnerji, d. o. o.)
Posebni digitalni projekti
mesto: Ljubo doma, kdor Voyo pri A1 ima (A1 Slovenija, d. d., DROM agency, d. o. o.)
mesto: Postani datamilijonar (A1 Slovenija, d. d., DROM agency, d. o. o., SHIFT, d. o. o.)
mesto: Mumetnost (Ljubljanske Mlekarne, d. o. o., Herman & partnerji, d. o. o.)
Produktne in pristajalne ter spletne strani, namenjene osebnostim
mesto: Argeta #AlwaysBetter playlista (Atlantic Grupa, d. d., Luna \TBWA, d. o. o.)
mesto: Barcaffè Black’N’Easy Shake (Atlantic Droga Kolinska, d. o. o., NIVAS, d. o. o.)
mesto: AccountingBOX (Pronet, Kranj, d. o. o., ENKI, d. o. o.)
Spletna mesta
mesto: McDonald's (Alpe-Panon McDonald's DL, Futura DDB, d. o. o.)
mesto: Rotobox (Rotobox, d. o. o., Tech Sumo)
mesto: Paloma (Paloma, d. d., Futura DDB, d. o. o.)
Spletne trgovine
mesto: Natureta (Eta Kamnik, d. o. o., ENKI, d. o. o.)
mesto: Rotobox (Rotobox d.o.o., Tech Sumo)
mesto: Spletna trgovina Zisha (Zisha d.o.o., Spletna postaja, d. o. o.)
Telekomunikacije
mesto: Ljubo doma, kdor Voyo pri A1 ima (A1 Slovenija, d. d., DROM agency, d. o. o.)
mesto: Prjatučki za vedno (Telekom Slovenije d. d., Renderspace d. o. o.)
mesto: Postani datamilijonar (A1 Slovenija, d. d., SHIFT, d. o. o., DROM agency, d. o. o.)
Trgovci (tradicionalni)
mesto: Merkur na črni petek (Merkur trgovina, d. o. o., Agencija 101, d. o. o.)
mesto: Študent+ (LIDL Slovenija, d. o. o. k. d., DROM agency, d. o. o.)
mesto: M Soseska (Mercator, d. o. o., Herman & partnerji, d. o. o.)
Turizem
mesto: Plečnikove vizije (Turizem Ljubljana, Navipro, d. o. o.)
mesto: Feel Sloveni@ Online Training (Slovenska turistična organizacija, Emporij, d. o. o.)
mesto: Visit Podčetrtek: Daleč stran. Kjer smo vsi doma. (Turizem TURIZEM PODČETRTEK, BISTRICA OB SOTLI IN KOZJE, GIZ, Zgodbe z drevesa, Ginkgo Stories, Anja Jager s.p. )
Uporaba naprednih tehnologij
mesto: iPROM Fly Fraport (Fraport Slovenija, d. o. o., iPROM, d. o. o.)
mesto: Klic božička (Mercator, d. o. o., Herman & partnerji, d. o. o.)
mesto: Barcaffe Single Origin Rwanda (Atlantic Droga Kolinska, d. o. o., Popular communications, d. o. o., BOLD AM Agencija, d. o. o.)
Video
mesto: UNFOLLOW: odkrij skrivnost popolne svobode (Atlantic Grupa, d. d., DROM agency, d. o. o., Spletna postaja, d. o. o.)
mesto: Naj slovensko pecivo (Mercator, d. o. o., Herman & partnerji, d. o. o.)
mesto: Gorenje in Simplyfans za EFH EURO 2022 (Gorenje, d. o. o., AV studio, d. o. o.)
Vplivneži
mesto: Strategija sodelovanj z ambasadorji Lidla Slovenija (Lidl Slovenija, d. o. o. k. d., DROM agency, d. o. o.)
mesto: Zaupanje raste z navdihom (Lidl Slovenija, d. o. o. k. d., DROM agency, d. o. o.)
mesto: Uspešna zgodba vplivnice Patricie Pangeršič, ki je več kot 40.000 ženskam spremenila način življenja (Alue, d. o. o., GR8 Consulting, d. o. o.)
Vsebinski marketing
mesto: MTikTok Dance Akademija (Mercator, d. o. o., Herman & partnerji, d. o. o.)
mesto: De'Longhi x Beletrina: Espressne zgodbe (De'Longhi Hrvatska, d. o. o., Renderspace, d. o. o.)
mesto: Črni humor pred črnim petkom (A1 Slovenija, d. d., SHIFT, d. o. o.)
Žvižgač Twitterja je nedavno pred kongresom pričal, da podjetje zaradi nezmožnosti varovanja občutljivih podatkov povzroča »resnično škodo resničnim ljudem«, kar je senatorje spodbudilo k razmišljanju o tem, da Washington ne more učinkovito regulirati velikih družabnih omrežij.
Zavajanja Twitterja pri procesu Muskovega nakupa
Peiter Mudge Zatko je v senatnem pričanju, ki je bilo razširjeno na 84 strani dolgo pritožbo, ki jo je poleti posredoval regulatorjem in časopisu The Washington Post, povedal, da je vodstvo Twitterja zavajalo javnost, regulatorje in upravni odbor podjetja o sistemsko pomanjkljivi obrambi pred hekerji.
Opisal je izvršno ekipo, ki je bila finančno stimulirana, da je ignorirala temeljne težave, kot so zaposleni, ki so imeli prevelik dostop do podatkov. Ker podjetje ni ustrezno sledilo dostopu do podatkov, se po njegovih trditvah ni moglo odzvati na kritična tveganja za nacionalno varnost – vključno z dostopom, ki so ga pridobili morebitni tuji agenti na njegovi plačilni listi.
Zatko, nekdanji vodja varnosti v podjetju in priznani heker, je svoja včasih zelo strokovna razkritja utemeljil s primeri tveganj, ki bi jih lahko povezali zakonodajalci, in namignil, da bi lahko zaradi neomejenega dostopa Twitterjevi inženirji s svojih računov pošiljali nepooblaščene tvite.
»Ni pomembno, kdo ima ključe, če na vratih ni ključavnic,« je dejal. »Ni daleč od tega, da bi lahko zaposleni v podjetju prevzel račune vseh senatorjev v tej sobi.«
Varnost in zasebnost prednostni nalogi Twitterja
Twitter je dejal, da sta varnost in zasebnost prednostni nalogi podjetja. »Zaslišanje samo potrjuje, da so trditve gospoda Zatka polne nedoslednosti in netočnosti,« je dejala Rebecca Hahn, tiskovna predstavnica Twitterja. Twitter ni želel povedati, katere Zatkove trditve so bile netočne.
Zvezna vlada se je več let spopadala z vse večjim vplivom velikih tehnoloških podjetij, pri čemer so zakonodajalci obeh strank obljubljali, da bodo sprejeli predpise za zaščito podatkov Američanov, izboljšanje konkurence v industriji in zagotavljanje varnosti otrok na spletu. Vendar pa noben takšen zakon ni postal zakon, kljub desetinam zaslišanj, na katerih so bili zaslišani nekateri najvplivnejši vodilni delavci na svetu, pa tudi nekdanji zaposleni, kot je Zatko, ki so javno razkrili domnevne nepravilnosti.
Zakonodajalci strank obljubljali, da bodo sprejeli predpise za zaščito podatkov Američanov, izboljšanje konkurence v industriji in zagotavljanje varnosti otrok na spletu. Foto: Sundry Photography iz iStock
Zakonodajalci so zaskrbljeni
Zakonodajalci se niso zgražali le nad Twitterjem, temveč so izrazili tudi zaskrbljenost, da zaradi lastnega neukrepanja regulatorji, kot je Zvezna komisija za trgovino, ne morejo zaščititi Američanov pred domnevnimi zlorabami podjetij. Zatku so zastavili jasna vprašanja o tem, kako so manjše države, kot je Francija, lahko izvajale agresivnejši nadzor nad zlorabami zasebnosti podatkov.
»Menim, da bi to moral biti prelomni trenutek,« je dejala Zatkova odvetnica Alexis Ronickher in dodala, da jo je razveselila zaveza senatorjev, da bodo spremenili ureditev in izvrševanje.
Zatko se je z nastopom v kongresu in razpravo o svojih razkritjih pridružil skupini drugih žvižgačev, ki so se obrnili na zakonodajalce, da bi obravnavali domnevno neprimerne dejavnosti v tehnološki industriji. Zatko, ki je poročal neposredno nekdanjemu izvršnemu direktorju Twitterja Jacku Dorseyju, je bil na višjem položaju kot žvižgač Facebooka Frances Haugen ali žvižgač Cambridge Analytica Christopher Wylie, kar je povečalo osebne in poklicne vložke njegovega razkritja. Še vedno pa ni jasno, ali bodo Zatkove obtožbe spodbudile ukrepanje v tesno razdeljenem in pogosto ohromljenem kongresu, v katerem so intenzivno lobiranje industrije, strankarske delitve in konkurenčne prednostne naloge onemogočile prejšnja prizadevanja za zajezitev Silicijeve doline.
Twitter in Elon Musk bosta na sodišču
Delničarji Twitterja so nedavno izglasovali prevzemno ponudbo Elona Muska v višini 44 milijard dolarjev, s čimer je najbogatejši človek na svetu stopil na pot trka z družbo za družbene medije, s katero se bosta oktobra obrnila na sodišče. Potrditev – sprejetje Muskove ponudbe v višini 54,20 dolarja za delnico, kar je precej več od trenutne cene delnice, ki znaša približno 42 dolarjev – je bila splošno pričakovana. Twitter je kljub Muskovim poskusom, da bi se umaknil zaradi po njegovih besedah težav pri poslovanju podjetja, nadaljeval s transakcijo.
Twitter je kljub Muskovim poskusom, da bi se umaknil zaradi po njegovih besedah težav pri poslovanju podjetja, nadaljeval s transakcijo. Foto: mohamed_hassan iz Pixabay
Zatkovo pričanje bi lahko vplivalo tudi na tekoči sodni spor Twitterja z Muskom, ki je na sodišču že vključil nekatere argumente iz pritožbe žvižgača.
Zatkovo pričanje
Zatko naj bi se srečal tudi z zveznimi regulatorji, vključno s FTC, ki bi lahko Twitterju naložila globe v višini več sto milijonov dolarjev, ker je kršil prejšnjo odredbo o soglasju z agencijo. Zatko je trdil, da Twitter ni izpolnil zavez, ki jih je dal Zvezni komisiji za trgovino glede oblikovanja programa za varnost podatkov.
Zatko je razširil trditve iz svoje redigirane pritožbe glede zaposlovanja osumljenih tujih vladnih agentov pri Twitterju, ki so lahko imeli dostop do občutljivih podatkov, ker podjetje ni izvajalo zadostnega notranjega nadzora. Dejal je, da so bili na plačilni listi podjetja agenti indijske in kitajske vlade.
Zatko je pričal, da je FBI teden dni pred njegovo januarsko odpustitvijo opozoril varnostno osebje, da je v podjetju zaposlen kitajski agent ministrstva za državno varnost. Rekel je, da bi lahko z oglasi na Twitterju, ki jih je plačala kitajska vlada, pridobili tudi informacije, vključno z lokacijami uporabnikov, ki so kliknili nanje.
Zatkovo pričanje je že postalo glavobol za Twitter in njegovega izvršnega direktorja Paraga Agrawala. Več senatorjev je Agrawala okrcalo, ker je zavrnil pričanje pred senatnim odborom za pravosodje zaradi tekočega sodnega spora podjetja z Muskom.
Prizadevanje za vzpostavitev regulativnega sistema
Senator Charles E. Grassley (R-Iowa), vodilni republikanec v odboru, je dejal, da bi moral Agrawal, če so Zatkove obtožbe resnične, odstopiti z mesta izvršnega direktorja.
Zdi se, da so nedavna razkritja spodbudila nekaj dvostrankarskega iskanja duše med zakonodajalci, od katerih so mnogi govorili o skupnem neuspehu pri uveljavljanju pravic proti tehnološkim podjetjem. Senator Lindsey O. Graham je dejal, da si skupaj s senatorko Elizabeth Warren čez strankarske linije prizadeva za vzpostavitev regulativnega sistema, ki bi posnemal tistega v Evropi, kjer so zakonodajalci sprejeli agresivne ukrepe za kaznovanje ameriških tehnoloških podjetij.
Graham in Warrenova sta na nasprotnih koncih političnega spektra, Grahamov predlog pa kaže, kako dramatično so se v zadnjih letih spremenila stališča nekaterih republikancev do tehnološke regulacije. Stranka je v preteklosti podpirala manj strogo regulativno okolje za podjetja. Kongresni pomočnik, ki je govoril pod pogojem anonimnosti, da bi razpravljal o tekočih pogajanjih, je potrdil, da Warrenova sodeluje z Grahamom, vendar končni dogovor »ni neizbežen«.
Graham je predlagal, da bi novi regulator obravnaval zasebnost, moderiranje vsebin in tuje vmešavanje ter da bi zagotovil pritožbeni postopek za uporabnike, kadar podjetja odstranijo njihove vsebine.
»Vaše pričanje je legitimiralo to, za kar večina od nas meni, da je proces, ki je ušel izpod nadzora, in da regulativno okolje ne zadostuje za to nalogo,« je dejal Graham. »Čas je, da v tej državi izboljšamo svojo igro.«
Novi regulator bi obravnaval zasebnost, moderiranje vsebin in tuje vmešavanje ter zagotovil pritožbeni postopek za uporabnike, kadar podjetja odstranijo njihove vsebine. Foto: Stockfoo iz iStock
Regulacija tehnoloških podjetij
Več senatorjev je zanimalo, kako so druge države pristopile k regulaciji tehnoloških podjetij, kot je Twitter. Senatorka Mazie Hirono je vprašala, ali imajo francoski regulativni organi boljše standarde, da bi Twitterju naložili odgovornost. Zatko je odgovoril, da se francoskega regulatorja podatkov »bolj bojijo«, ker »se tehnično poglabljajo in si prizadevajo za bolj kvantitativne rezultate, ki so za organizacije manj enostavni za besedičenje«.
Senator Richard Blumenthal je predstavil zamisel o ustanovitvi agencije za izvrševanje zakonodaje na področju tehnologije, ki bi se posebej ukvarjala z varnostjo podatkov in grožnjami nacionalni varnosti, ki jih predstavljajo tehnološka podjetja.
»Menim, da vse več dokazov kaže, da sedanja regulativna struktura ni uspešna,« je dejal Blumenthal.
Predpise treba izvajati z neodvisnimi revizijami in meritvami
Zatko je ves čas zaslišanja poudarjal, da je treba vse predpise izvajati z neodvisnimi revizijami in meritvami, da se zagotovi, da dobro opremljena podjetja ne bodo mogla izigravati sistema.
Zakonodajalce je tudi pozval, naj preučijo zakonodajo, ki bi razširila zaščito žvižgačev na druge vladne agencije, tako da bi lahko več zaposlenih razkrilo vladi ključne informacije. Zatko in Haugen, žvižgač pri Facebooku, sta svoje pritožbe vložila pri Komisiji za vrednostne papirje in borzo, ki ima poseben program, ki ponuja nagrade in zaščito za takšne pritožbe.
Na začetku zaslišanja je Zatko govoril o osebnem in poklicnem bremenu, ki ga je vložitev pritožbe povzročila njemu in njegovi družini. Povedal je, da svojih razkritij ni opravil »iz zlobe ali zato, da bi škodoval podjetju Twitter«.
»To, kar ste storili, ne bo zaman,« je dejal Graham.
Predpise je treba izvajati z neodvisnimi revizijami in meritvami, da se zagotovi, da dobro opremljena podjetja ne bodo mogla izigravati sistema. Foto: pressureUA iz iStock
Pred vrhom o preobrazbi izobraževanja (Transforming Education Summit), UNICEF opozarja na šokantno nizek nivo znanja med otroki. Po ocenah naj bi le tretjina 10-letnikov po svetu zmogla prebrati in razumeti preprosto zgodbo. Pred pandemijo je to zmogla slaba polovica takratnih 10-letnikov po svetu.
»Šole z nezadostnimi sredstvi, premalo plačani in nekvalificirani učitelji, prenatrpani razredi in zastareli učni načrti spodkopavajo doseganje polnega potenciala otrok,« je povedala Catherine Russell, izvršna direktorica UNICEF-a. »Pot naših izobraževalnih sistemov je po definiciji pot naše prihodnosti. Obrniti moramo sedanje trende ali pa se bomo morali soočiti s posledicami vrzeli v znanju celotne generacije. Nizke ravni izobraževanja danes pomenijo manj priložnosti jutri.«
Dolgotrajno zaprtje šol in pomanjkanje dostopa do kakovostnega izobraževanja med pandemijo Covida-19 sta razkrila in poglobila že obstoječo krizo izobraževanja, zaradi katere je na milijone šolarjev po vsem svetu ostalo brez osnovnih veščin računanja in pismenosti, opozarja UNICEF.
Da bi v javnosti opozoril na krizo izobraževanja in nujno potrebo po preoblikovanju izobraževanja po vsem svetu, je UNICEF danes razkril »učilnico za krizno učenje«. Gre za instalacijo, ki bo med 16. in 26. septembrom razstavljena na sedežu Združenih narodov v New Yorku, predstavlja pa obseg otrok, ki zaostajajo pri učenju ključnih veščin. Po ocenah pred pandemijo 52 odstotkov 10-letnikov na globalni ravni ni dosegalo minimalne bralne pismenosti, po zadnjih ocenah pa le-te ne dosega že 64 odstotkov 10-letnikov.
Tretjina miz v »učilnici za krizno učenje« je izdelanih iz lesa in je popolnoma funkcionalnih, z ikoničnimi UNICEF-ovimi modrimi nahrbtniki, kar predstavlja dobro tretjino oz. 36 odstotkov 10-letnikov po vsem svetu, za katere se ocenjuje, da znajo prebrati in razumeti preprosto zgodbo, kar je pogoj za minimalno bralno pismenost. Preostale mize v učilnici so izdelane iz prozornega materiala in zato skoraj nevidne, ponazarjajo pa slabi dve tretjini 10-letnikov po svetu, za katere se ocenjuje, da ne zmorejo prebrati in razumeti preproste zgodbe. Najslabše je v podsaharski Afriki, kjer je takšnih skoraj 90 odstotkov 10-letnikov.
Medtem ko bodo svetovni voditelji na omenjenem srečanju razpravljali o preobrazbi izobraževanja, UNICEF poziva vlade, naj se zavežejo, da bodo vsem otrokom omogočile kakovostno izobraževanje. Organizacija poziva k novim prizadevanjem in naložbam, ki bi spodbudile ponovni vpis tistih učencev, ki so opustili šolanje, in v šolskih klopeh zadržale učence, ki šolo že obiskujejo. Prav tako bi napori vlad morali biti usmerjeni v povečanje podpore tistim, ki so v učnem zaostanku, povečanje podpore učiteljem (tudi z učnimi pripomočki) ter za omogočanje varnega in spodbudnega okolja v šolah.
Tinki Binki, Dipsi, Lili in Po se vračajo, da bi zabavali novo generacijo oboževalcev Telebajskov v novi Netflixovi seriji. Kaj vse je znanega o novih Telebajskih?
Telebajski tokrat pod Netflixom
Netflix je napovedal skorajšnji prihod osvežene predšolske serije Telebajskov Andrewa Davenporta, soustvarjalca izvirne serije, ki je konec 90. let prejšnjega stoletja prvič osvojila svet. Pripovedovalec novosti bo Tituss Burgess, glasove pa bodo še posodili Jeremiah Krage, Nick Kellington, Rebecca Hyland in Rachelle Beinart.
Po navedbah Netflixa bodo novi Telebajski znova spremljali četverico usklajenih humanoidov, ki se pod budnim očesom sonca, ki je tudi otrok, šopirijo in doživljajo najrazličnejše poučne pustolovščine. Netflixovi Telebajski bodo v vsaki od 26 epizod, po 12 minut na epizodo, vsebovali tudi številne Peti pesmi, s katerimi bo plesala vsa družina.
Telebajski prihajajo novembra na Netflix
Telebajski bodo na Netflixu izšli 14. novembra, slovenske različice pa najverjetneje, vsaj zaenkrat, še ne bo.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) že vrsto let podpira izvajanje dopolnilnega pouka maternih jezikov in kultur za otroke drugih narodnosti v osnovnih in srednjih šolah. Na podlagi sklepa ministra bodo s to dejavnostjo nadaljevali tudi v letošnjem šolskem letu 2022/23.
Kakšni so pogoji delovanja?
Sredstva za izvajanje dopolnilnega pouka zagotavlja MIZŠ, države, katerih jezik se poučuje, starši učencev in dijakov, ki se izobražujejo in tudi drugi.
V to je vključen tudi pavšalni znesek za vsakega učenca oz. dijaka, ki zagotavlja nabavo osnovnih pripomočkov za delovanje v programu (fotokopije, uporaba prostorov idr.).
Učenci in dijaki morajo izpolnjevati naslednje pogoje: biti priseljenci ali potomci priseljencev; vsaj eden od staršev mora kot materni jezik govoriti jezik, ki ni slovenščina in je ta jezik učencu ali dijaku jezik vsakodnevne komunikacije; imeti že osnovno znanje tega jezika, interes za obiskovanje dopolnilnega pouka in privolitev staršev oz. skrbnikov.
V skupini bo največ 15 posameznikov, izvesti pa morajo najmanj 60 šolskih ur letno.
Učitelji dopolnilnega pouka (rojeni govorci jezika, ki ga poučujejo) bodo po posebnih pogojih potrjeni s strani MIZŠ.
Dopolnilni pouk izvaja zavod, ki na MIZŠ naslovi vlogo za sofinanciranje dopolnilnega pouka (obrazec vloge). Minister za izobraževanje, znanost in šport bo na podlagi vloge izdal sklep, s katerim se bo določilo sofinanciranje dopolnilnega pouka.
Sredstva za sofinanciranje dopolnilnega pouka v posameznem šolskem letu se dodelijo v enkratnem znesku.
Kako oddati vlogo?
Rok za oddajo vloge za izvajanje dopolnilnega pouka je 31. januar 2023, na naslov:
Kako pogosto hodiš h kozmetičarki? Enkrat na mesec ali celo pogosteje? Urejene ženske (in moški) redno skrbijo za svoj videz, saj se zavedajo, kako pomemben je. Eden najbolj očitnih delov našega telesa, ki potrebuje redno nego, je seveda naš obraz. Zato je nega obraza ena najbolj pogostejših in pomembnih kozmetičnih storitev.
Nega obraza
Vsakodnevno na našem obrazu uporabimo veliko različnih izdelkov: od krem, serumov in sončne kreme, do pudra, korektorja in drugih ličil. Naša koža zato lahko hitro postane razdražena, še posebej, če nismo dovolj dosledni pri vsakodnevnem dvojnem čiščenju. Rešitev je v negi obraza, ki tvojo kožo globinsko očisti in ji povrne sijaj.
Prednosti nege obraza
Z vsakodnevnim čiščenjem svojo kožo očistimo zgolj površinsko, profesionalna kozmetičarka pa to stori veliko bolj temeljito. S pilingom in odstranjevanjem vseh nečistoč poskrbi, da je tvoja koža globinsko očiščena in se ostanki izdelkov v njej ne zadržujejo več. Poleg tega nega obraza vključuje tudi masažo obraza, vrata in dekolteja, ki poskrbi, da se po končani negi sprostiš in uživaš v razvajanju.
Brazilska depilacija
Poleg vsem jasno videnega obraza pa je v zadnjih letih pomembna postala tudi intimna higiena in frizura. Brazilska depilacija je že vrsto let vodilna, kar zadeva urejanja intimnih predelov. V kozmetičnem salonu Gold Spa brazilsko depilacijo izvajajo z vročim voskom, ki se odstranjuje brez trakov in je še posebej primeren za odstranjevanje dlak na občutljivih predelih.
Prednosti brazilske depilacije
Brazilska depilacija ni odlična izbira samo za poletje, ko veliko časa preživimo v kopalkah, pač pa se zanjo odloča vse več žensk skozi celo leto. Brazilska depilacija zagotavlja večjo higieno, dlake pa z rednim voskanjem postajajo tanjše in manj močne. Z britjem koža postane razdražena in srbeča, medtem ko voskanje pripomore k tanjšim dlačicam in več brezskrbnosti.
Urejena kot iz škatlice v Gold Spa centru
Gold Spa kozmetični salon ima dve poslovni enoti v samem centru Ljubljane, v pasaži Nebotičnik in na Pražakovi 4. Ponuja vrhunske kozmetične storitve, ki jih izvajajo visoko usposobljene kozmetičarke z večletnimi izkušnjami. Pri njih lahko poskrbiš za nego obraza, masažo, depilacijo, manikuro, pedikuro, podaljševanje trepalnic, maderoterapijo in še bi lahko naštevali.
V Gold Spa salonu vedno poskrbijo, da se njihove stranke sprostijo in uživajo v času zase. Pri delu uporabljajo vrhunske in preverjene preparate, ki zagotavljajo visoko kakovost njihovih storitev. Ne glede na to, katero kozmetično storitev potrebuješ, v kozmetičnem salonu Gold Spa bodo poskrbeli zate.
Si vedel, da Slovenci skoraj 70 % svojih poti opravimo z avtomobilom? Si vedel, da je v dveh tretjinah voženj v vozilu le ena oseba? Vse te informacije prinaša 21. Evropski teden mobilnosti, ki bo potekal od 16. do 22. septembra po vsej Sloveniji. Letošnji poudarja pomen dobro povezanih skupnosti za dvig kakovosti bivanja, posebno pozornost pa tokrat namenja mladim. V ETM 2022 bo sodelovalo kar 96 slovenskih občin.
Pobuda Evropskega tedna mobilnosti si prizadeva zmanjšati avtomobilski promet na fosilna goriva in spodbuditi prebivalce k uporabi trajnostne mobilnosti – hoje, kolesa ali javnega prevoza.
Prav zato pobuda letos opozarja na pomen dobro povezanih skupnosti, saj je ta pogoj za uspešnost katerekoli občine in za visoko raven kakovosti našega bivanja v njej. O kakovosti življenja v neki občini tako vse bolj odločajo dobra dostopnost do dobrin in storitev, zagotovljena mobilnost za vse družbene skupine, dobre povezave ter raznovrstnost alternativ osebnemu motornemu prometu.
Slovenci smo izrazito avtomobilni. Skoraj 70 % vseh poti opravimo z avtomobilom in v dveh tretjinah osebnih vozil se vozi le ena oseba. Povrhu več kot 50 % voženj z avtomobilom opravimo na razdalji, krajši od dveh kilometrov. To je razdalja, ki bi jo lahko opravili peš ali s kolesom, prispevali k manjši gneči in zmanjšanju emisij iz prometa ter bili deležni pozitivnega vpliva tako na naše zdravje kot počutje. Zato si zjutraj, preden se odpravimo od doma, ponovimo izrek: »Za manj kot dva (kilometra) je avto doma.«
Kako bo potekal teden mobilnosti v Sloveniji?
Med 16. in 22. septembrom bodo občine prebivalce in obiskovalce povabile k udeležbi v raznovrstnih aktivnostih: organizirani bodo na primer kolesarski izleti, brezplačne popravljalnice koles, Dan brez avtomobila in Park(irni) dan, ponekod bodo razdaljo označevali celo Peš kažipoti. Vrtci in šole bodo najmlajše k hoji spodbujali z igrama Beli zajček in Kokoška Rozi, nekatere učence pa bosta do šole pospremila Pešbus in Bicivlak. Občine bodo predstavile tudi nove pridobitve, na primer izboljšave kolesarske infrastrukture, k sodelovanju pri načrtovanju pa bodo povabile tudi občane. Aktivnosti ETM se bodo marsikje prepletale z evropskim letom mladih, programi delavnic in dogodkov po vsej Sloveniji pa so na enem mestu zbrani na spletni strani tedna mobilnosti.
Evropski teden mobilnosti v Celju, ki je prikazal pešpoti Foto: on teden mobilnosti
Izjave pred začetkom Evropskega tedna mobilnosti
»Gradnja kolesarskih stez, rumenih pasov za javni potniški promet in vzpostavitve novih železniških povezav so le nekateri od ukrepov, ki trajnostno mobilnost delajo dostopnejšo za vse ter imajo za skupnost velik pomen. Projekti, kot je ETM, vztrajno dvigujejo zavedanje o pomenu aktivne mobilnosti,« je ob tednu, posvečenem trajnostni mobilnosti, dejal minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer, ob tem pa še poudaril pomen zelenega prehoda in trajnostnih naložb tako na občinski kot državni ravni.
»Najrazličnejši kazalniki so si enotni: dobra dostopnost do dobrin in storitev z različnimi oblikami trajnostne mobilnosti pomembno dviguje kakovost bivanja. Ponosni smo na rekordno udeležbo 21. ETM, ki kaže na dvig zavedanja o pomenu trajnostnih potovalnih navad in čistega okolja,« je poudarila mag. Polona Demšar Mitrovič, koordinatorka ETM na Ministrstvu za infrastrukturo.
Vlada RS je objavila Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030 s katerim so začrtali pot Slovenije med najbolj tehnološko napredne države. Besedna zveza gigabitna infrastruktura se navezuje na omrežje 5G, ki ima potencial, da spremeni industrijo, družbo in nas same. Je naslednji korak v digitalizaciji in splošnem tehnološkem napredku. Razvoj informacijske družbe oz. družbe znanja temelji na internetu ter povezljivosti, za kar pa je potrebna infrastruktura po celem območju države, da bi preprečili izključenost posameznih skupin.
Omrežje 5G tudi v Sloveniji vse bolj prisotno
Širokopasovna infrastruktura dokazano blagodejno vpliva na gospodarski in tehnološki razvoj, še posebej pomaga malim in srednjim podjetjem ter enakomernemu razvoju podeželja. Tudi epidemija je pokazala, kako potrebna je dobra internetna povezava za izvajanje dejavnosti, logistiko, informiranje itd. Kot zaključujejo je: »širokopasovna infrastruktura za dostop do interneta tako med ključnimi dejavniki gospodarskega in družbenega razvoja, zato sta njena gradnja in spodbujanje
uporabe v javnem interesu.«
Prednosti tehnološkega razvoja 5G tehnologije:
izredno učinkovito mobilno omrežje, ki omogoča boljše značilnostimobilnega omrežja ob nižjih investicijskih stroških;
izredno hitro mobilno omrežje, ki vključuje naslednjo generacijo gosto postavljenih majhnih baznih postaj z veliko prenosno hitrostjo; uporabljene bodo tudi frekvence pod 700 MHz in nad 4G Hz ter dinamični dostop do spektra;
združevanje optičnega in brezžičnega omrežja, ki bo na milimetrskih valovnih dolžinah (20–60 GHz) omogočal prenosne hitrosti internetnega dostopa do 10 Gbit/s in bo poleg mobilnega dostopa namenjen tudi nomadskim storitvam (kot je Wi-Fi);
zagotavljanje podpore in zadovoljevanje potreb nekaterih vertikalnih sektorjev, predvsem avtomobilske industrije, transporta, zdravstva, energetike, proizvodnje ter medijev in zabave.
Slovenija na tej poti seveda ni sama. Tesno smo povezani z drugimi članicami EU in njenimi direktivami. Dokument Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti določa tri temeljne strateške cilje EU do leta 2025, in sicer so to:
gigabitna povezljivost za vse glavne spodbujevalce družbeno-gospodarskega razvoja, kot so šole, prometna vozlišča in glavni izvajalci javnih storitev8 ter digitalno intenzivna podjetja,
neprekinjena pokritost z omrežjem 5G za vsa mestna območja in vse glavne prizemne prometne poti ter
dostop do interneta s hitrostjo vsaj 100 Mb/s k uporabniku, ki se lahko nadgradi v gigabitno hitrost, za vsa evropska gospodinjstva na podeželju in v mestih.
Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje navede še več ciljev, ki bodo EU pripeljali v vrh svetovnega tehnološkega napredka in digitalizacije:
digitalno usposobljeno prebivalstvo in visoko usposobljeni strokovnjaki na digitalnem področju, in sicer naj bo poleg osnovnih digitalnih spretnosti in znanja prebivalstva zagotovljeno, da bo v EU zaposlenih 20 milijonov strokovnjakov s področja IKT, pri čemer naj se razlika med deležem žensk in moških zmanjša;
varna in učinkovita trajnostna digitalna infrastruktura, in sicer naj imajo vsi evropski domovi na voljo gigabitno omrežje, vsa naseljena območja pa omrežje 5G; proizvodnja najsodobnejših in trajnostnih polprevodnikov v Evropi, vključno s procesorji, naj sestavlja vsaj 20 % vrednosti svetovne proizvodnje; v EU naj bo uvedenih 10.000 izredno varnih in podnebno nevtralnih robnih vozlišč, ki bodo razporejena tako, da bo zagotovljen dostop do podatkovnih storitev z nizko latenco (nekaj milisekund), ne glede na to, kje so podjetja; do leta 2025 naj ima Evropa svoj prvi računalnik s kvantnim pospeševanjem, ki ji bo omogočil, da bo do leta 2030 v vrhu kvantnih zmogljivosti;
digitalna preobrazba podjetij naj zagotovi, da bo 75 % evropskih podjetij
uporabljalo storitve računalništva v oblaku, velepodatke in umetno inteligenco;
več kot 90 % evropskih malih in srednjih podjetij bo doseglo vsaj osnovno raven digitalne intenzivnosti; Evropa bo povečala nabor inovativnih podjetij v
razširitveni fazi in izboljšala njihov dostop do financiranja, s čimer se bo število
samorogov v Evropi podvojilo;
100 % ključnih javnih storitev zagotovljenih na spletu in dostopnih evropskim državljanom in podjetjem; 100 % evropskih državljanov bo imelo dostop do zdravstvene dokumentacije (elektronske evidence); 80 % državljanov bo uporabljalo digitalno identifikacijo.
Kljub temu, da je Načrt izšel konec avgusta, so se ukrepi za digitalizacijo Slovenije s 5G tehnologijo dogajali že prej. Med letoma 2019 in 2021 so se vršile dražbe radijskih frekvenc 700 MHz, 1500 MHz, 2100 MHz, 2300 MHz, 3600 MHz in 26 GHz, ki so jih zakupili ponudniki omrežij.
Trije operaterji, ki so pridobili vsaj 2 × 25 MHz spektra pod 1 GHz in hkrati frekvence v pasu 700 MHz, bodo morali z vsem radijskim spektrom, s katerim razpolagajo, komercialno omogočati javno dostopne širokopasovne storitve na mobilnih prizemnih omrežjih tako, da jih bodo do 31. decembra 2025 zagotovili:
99 % prebivalstva Republike Slovenije zunaj zgradb,
na 99 % avtocest in hitrih cest,
na vsaj 60 % glavnih in regionalnih cest I. in II. reda,
na vsaj 60 % aktivnih železnic s potniškim prometom, pri čemer je pokrivanje znotraj vlakov v pristojnosti železniških deležnikov, in sicer z uporabniško izkušnjo najmanj 30 Mb/s od bazne postaje do mobilnega uporabniškega terminala (DL) in 3 Mb/s od uporabniškega terminala do bazne postaje (UL).
Tako bo Slovenija do leta 2030 dosegla naslednje cilje:
gigabitna povezljivost14 za vse glavne spodbujevalce družbeno-gospodarskega razvoja, kot so šole, kulturne ustanove, prometna vozlišča in glavni izvajalci javnih storitev ter digitalno intenzivna podjetja, do konca leta 2025;
neprekinjena pokritost z omrežji 5G za vsa mestna območja in vse glavne prizemne prometne poti do konca leta 2025;
dostop do interneta s hitrostjo najmanj 100 Mb/s k uporabniku, ki se lahko nadgradi v gigabitno hitrost, in sicer za vsa gospodinjstva na podeželju in v mestih do konca leta 2025;
gigabitna povezljivost za vsa gospodinjstva, podjetja in druge spodbujevalce družbeno-gospodarskega razvoja na podeželju in v mestih do konca leta 2030;
pokritost vseh naseljenih območij16 z omrežjem 5G do konca leta 2030
Cilje namerava doseči preko zasebnega investiranja in pomočjo izračunanih slabih 300 milijonov evrov javnih sredstev. V območjih goste poselitve bodo imeli ponudniki dovolj motivacije za investiranje v gigabitno infrastrukturo, zaplete pa se v ruralnih območjih. Tam bo država sofinancirala sicer »neekonomične« projekte omreženja.
