Hudo sušne obdobje na evropskih tleh je razkrilo starodavne kamne, ki človeštvo opozarjajo na grozljiva obdobja. Zadnji tak kamen je bil ponovno razkrit s padcem gladine reke Labe na Češkem, ki je razkril svoj zapis. »Če me vidiš, jokaj,« je med drugim zapisano na kamnu lakote, ki se iz reke pokaže le v obdobju hudega pomanjkanja.
Kamni lakote (hungerstein) imajo svojo nalogo
V nemščini hungerstein in po naše kamni lakote so pogosti »prebivalci« evropskih rek. Že z začetkom srednjega veka so nakazovali obdobja velikega pomanjkanja in suše, saj so se prav ob znižanju rečne gladine pojavili in tako napovedali hujše čase. Med najbolj znanimi kamni lakote je tisti pri mestu Dečin na Češkem, ki ga skriva in razkrije reka Laba. »Wenn du mich siehst, dann weine,« je zapisano na kamnu. V prevodu bi to pomenilo: če me vidiš, jokaj. Kamen so strokovnjaki umestili v leto 1616, vse od takrat pa je bil namenjen točno temu.
Mnogi izmed teh kamnov so se pokazali na začetku devetnajstega stoletja, ko je izbruhnil vulkan Tambora. Vojna lakota prve svetovne vojne je sovpadala s pojavom enega izmed njih, prav tako na Češkem. Taisti so se pokazali tudi pred štirimi leti, ko je to območje zajela huda suša. Enako se je zgodilo tudi letos. Na enem izmed njih je napisano tudi: mi smo jokali – jokamo – vi boste jokali.
Že z letom 2018 pa se je pojavilo tudi veliko število napačnih informacij, saj je veliko število takih kamnov vidnih tudi v normalnih obdobjih. Zaradi postavitve bližnjih jezov naj bi bili nekateri kamni, v svoji celoti, vidni tudi več kot polovico leta.
Težave pri preverjanju dejstev kamnov lakote danes
Da se je kamen lakote pokazal tudi letos ni povsem nujno. V obdobju Twitterja, Facebooka, Instagrama, TikToka in drugih družbenih omrežjih so napačne informacije lahko sila pogoste. Tako je tudi v letošnjem avgustu trendal pojav kamnov lakote, a je točnost tega pojava težko določiti. Eden izmed prvotnih tvitov tako omenja pojav teh kamnov, edina in pomembna razlika pa je uporaba fotografije oziroma tvita iz leta 2018, ko so se kamni dejansko pojavili. Povsem drugačna zgodba je v Združenih državah Amerike, kjer so v jezeru Mead kamni z enako nalogo.
Dandanes so kamni lakote večkrat uporabljeni zgolj za trend. Kljub temu ne gre negirati njihovega pomena skozi zgodovino, ko se še ni tako redno uporabljalo tehnoloških merilcev in drugih naprav. Najverjetneje pa se bo v naslednjih nekaj letih pojavilo še več takih kamnov, ki bodo razkrili svoje napise.
Kaj je kamen lakote?
Kamen lakote oziroma hungerstein je hidrološki pokazatelj, največkrat skala in del rečnega dna. Skozi zgodovino so ljudstva nanje pisala letnice hudih sušnih obdobij in posledično tudi prej omenjene napise. Njihov pojav se je povezovalo s pomanjkanjem, višanjem cen in sušo. Spet drugi taki kamni imajo na sebi vgravirana tudi navodila za kmetovanje, predvsem za zalivanje pridelkov in podobnih opravil.
Začetek jesenskega dela leta bo v soboto, 3. septembra, zaznamoval vseslovenski tek čez penaste, lesene, blatne in mokre ovire … Aviratek. Dogodek je zabaven in poln dogodišvčin za nepozabno druženje s prijatelji, sosedi, s sodelavci. In je tudi dobrodelen. Prijave se pridno polnijo. Letos se bo v Šentvidu pri Stični govorilo in poslušalo navdušene vzklike v vseh slovenskih narečjih.
Morda je to, da smo organizatorji tega dogodka prav gasilci Prostovoljnega gasilkega društva Šentvid pri Stični, ki so med drugim žrtvovali nekaj delovnih in vikend dni tudi za gašenje mega požara na Krasu, spodbudilo mnoge, da so se nam že pridružili.
Če še razmišljate, da bi se nam pridružili, nikar preveč ne oklevajte – do 28. avgusta imate možnost prijave. Kasnejše prijave ne bodo več mogoče. V štartnino je vključeno nepozabno doživetje, pa seveda tudi Aviratek majica, topel obrok in pijača ter dobrodelni prispevek. In seveda še tisti nedločeni X-faktor, ki ga vsak na Avirateku doživi na svoj način.
Študija, v kateri je sodelovalo več kot 26.000 britanskih žensk srednjih let, je pokazala, da je pri tistih, ki se prehranjujejo z vegetarijansko hrano, tveganje zloma kolka za 33 odstotkov večje kot pri tistih, ki redno uživajo meso. Zakaj naj bi si vegetarijanci hitreje zlomili kolk?
Hitreje do zloma, če si vegetarijanec
Raziskava Univerze v Leedsu, objavljena v reviji BMC Medicine, je preučevala tveganje zloma kolka pri pescatarijancih (ljudeh, ki uživajo rastlinsko hrano in ribe) in vegetarijancih v primerjavi z rednimi uživalci mesa.
Med 26.318 ženskami so v približno 20 letih opazili 822 primerov zloma kolka, kar je predstavljalo nekaj več kot 3 odstotke vzorčne populacije. Po prilagoditvi dejavnikov, kot sta kajenje in starost, so bili vegetarijanci edina prehranska skupina s povečanim tveganjem za zlom kolka.
Jesti več rastlinske ali mesne hrane? Foto: wildpixel iz iStock
Ta študija je ena od redkih študij, ki so primerjale tveganje zloma kolka pri vegetarijancih in uživalcih mesa, pri čemer je bil pojav zloma kolka potrjen iz bolnišničnih zapisov.
Znanstveniki poudarjajo, da je treba opraviti več raziskav o natančnih vzrokih za večje tveganje za zlom kolka pri vegetarijancih.
Vegetarijanska prehrana je lahko zdrava ali nezdrava
Glavni avtor študije James Webster, doktorski raziskovalec s Fakultete za znanost o hrani in prehrani v Leedsu, je povedal: »Naša študija opozarja na morebitne pomisleke glede tveganja zloma kolka pri ženskah, ki se prehranjujejo vegetarijansko. Vendar pa ne opozarja ljudi, naj opustijo vegetarijansko prehrano. Kot pri vsaki dieti je pomembno razumeti osebne okoliščine in ugotoviti, katera hranila so potrebna za uravnotežen zdrav življenjski slog. Vegetarijanska prehrana se lahko od posameznika do posameznika zelo razlikuje in je lahko zdrava ali nezdrava, prav tako kot prehrana, ki vključuje živalske izdelke. Vendar je zaskrbljujoče, da je pri vegetarijanski prehrani pogosto manjši vnos hranil, ki so povezana z zdravjem kosti in mišic. Te vrste hranil, kot so beljakovine, kalcij in druga mikrohranila, so na splošno bolj prisotne v mesu in drugih živalskih proizvodih kot v rastlinah.«
Pomembno je, da se zagotovi ustrezen vnos hranil. Foto: Pexels iz Pixabay
»Majhen vnos teh hranil lahko vodi do manjše mineralne gostote kosti in mišične mase, zaradi česar ste lahko bolj dovzetni za tveganje zloma kolka. Zaradi tega je še posebej pomembno, da z nadaljnjimi raziskavami bolje razumemo dejavnike, ki povzročajo povečano tveganje pri vegetarijancih, bodisi da gre za pomanjkanje določenih hranil bodisi za uravnavanje telesne teže, da bi lahko ljudem pomagali pri zdravi izbiri,« je še dodal Webster.
Rastlinska prehrana postaja vse bolj priljubljena
Vegetarijanska prehrana je v zadnjih letih vse bolj priljubljena. Pogosto se dojema kot bolj zdrava možnost prehranjevanja, pri čemer predhodni dokazi kažejo, da lahko vegetarijanska prehrana v primerjavi z vsejedo prehrano zmanjša tveganje za več kroničnih bolezni, vključno s sladkorno boleznijo, boleznimi srca in rakom.
Po vsem svetu se pojavljajo tudi pozivi k zmanjšanju uživanja živalskih proizvodov, da bi se spopadli s podnebnimi spremembami.
Razumevanje tveganja zloma kolka pri vegetarijancih zato postaja vse pomembnejše za javno zdravje.
Hrana rastlinskega izbora postaja vse bolj priljubljena. Foto: Engin_Akyurt iz Pixabay
Soavtorica študije profesorica Janet Cade, vodja skupine za prehransko epidemiologijo na Fakulteti za znanost o hrani in prehrani v Leedsu, je dejala, da je v raziskavi bilo ugotovljeno, da je tveganje vegetarijanskega raka pri vegetarijancih večje kot pri vegetarijancih. »Zlom kolka je globalni zdravstveni problem z visokimi ekonomskimi stroški, ki povzroča izgubo samostojnosti, zmanjšuje kakovost življenja in povečuje tveganje za druge zdravstvene težave.
Rastlinska prehrana je bila povezana s slabšim zdravjem kosti, vendar je bilo doslej premalo dokazov o povezavah s tveganjem zloma kolka. Ta študija je pomemben korak k razumevanju potencialnega tveganja, ki bi ga lahko dolgoročno predstavljala rastlinska prehrana, in kaj lahko storimo za zmanjšanje teh tveganj,« je še dejala profesorica Cade.
Ekipa je pri raziskovanju možnih povezav med prehrano in tveganjem zloma kolka uporabila podatke iz britanske raziskave Women's Cohort Study. Nacionalna kohorta žensk srednjih let je bila ustanovljena na Univerzi v Leedsu z namenom raziskovanja povezav med prehrano in kroničnimi boleznimi, pri čemer je zajemala širok nabor različnih prehranjevalnih vzorcev. Podatki o prehrani so bili zbrani z vprašalnikom o pogostosti prehranjevanja, pri podvzorcu žensk pa so bili potrjeni s štiridnevnim prehranskim dnevnikom. Ženske so bile ob vključitvi v kohortno študijo stare od 35 do 69 let.
Vpliv nizkega indeksa telesne mase
Raziskovalna skupina je ugotovila, da je bil povprečni indeks telesne mase med vegetarijanci nekoliko nižji od povprečja med rednimi uživalci mesa. Prejšnje raziskave so pokazale povezavo med nizkim indeksom telesne mase in visokim tveganjem za zlom kolka.
Nižji indeks telesne mase lahko pomeni, da imajo ljudje premajhno telesno težo, kar lahko pomeni slabše zdravje kosti in mišic ter večje tveganje za zlom kolka. Potrebne so nadaljnje raziskave, da bi ugotovili, ali je razlog za opaženo večje tveganje pri vegetarijancih nizek indeks telesne mase.
Premajhna telesna teža lahko pomeni slabše zdravje kosti in mišic. Foto: Rostislav_Sedlacek iz iStock
Dr. Darren Greenwood, biostatistik na Medicinski fakulteti v Leedsu, soavtor študije, je dejal: »Ta študija je le del širše slike o prehrani ter zdravih kosteh in mišicah v starejših letih. Potrebne so nadaljnje raziskave, da bi potrdili, ali so podobni rezultati tudi pri moških, raziskali vlogo telesne teže in ugotovili razloge za različne rezultate pri vegetarijancih in mesojedcih.«
Dedek gre na jug je naslov slovenskega filma, ki v kinematografe prihaja z oktobrom. Tri desetletja po legendarnem filmu Babica gre na jug nam bo režiser Vinci Vogue Anžlovar predstavil še zgodbo dedka, ki je odšel na jug. V filmu bosta glavni vlogi igrala Boris Cavazza in Vlado Novak, ki se bosta prav zares odpravila na jug. Vse, kar v tem trenutku vemo o filmu Dedek gre na jug, pa izveš v nadaljevanju prispevka.
Dedek na jug odhaja 30 let za babico
Pisalo se je leto 1991, ko je takratni študent režije Vinci Vogue Anžlovar predstavil svoj prvi celovečerni film. Decembrsko vzdušje v Cankarjevem domu je bilo primerno za prikaz zgodbe svobodomiselne babice Sare, ki pobegne iz doma za ostarele. Majolka Šuklje je skupaj z Natašo Matjašec in Bojanom Emeršičem zaigrala v najbolj gledanem slovenskem filmu, kar je status, ki ga je obdržal do Outsiderja leta 1997. Zgodba je legendarna, film pa prav tako.
Dedek gre na jug ni nadaljevanje, skupnega jima pa je marsikah. Naslov, osnova zgodbe in idejni vodja seveda. Vinci Vogue Anžlovar bo tako 7. oktobra predstavil svoj novi celovečerni film. Kaj pravi opis filma? Ostarela glasbenika se v iskanju drage iz preteklosti srečata z vzhajajočo mlado pevko, ki ju popelje na pustolovščino življenja. V spodnjem odstavku lahko prebereš tudi nekoliko daljši opis filma.
Film Dedek gre na jug je zgodba o življenju, pričakovanjih in iskanju smisla. Je zgodba o prijateljstvu. Vlado ugrabi svojega najboljšega prijatelja Borisa iz bolnišnice, saj se ne želi sprijazniti z dejstvom, da Boris umira. Boris in Vlado, oba glasbenika, se poznata že vrsto let, saj sta skupaj igrala v jazz orkestru. Vlado se odloči odpeljati Borisa v Srbijo, da bi ponovno srečal svojo dolgoletno, nikoli izsanjano ljubezen Nedo, s katero je zaradi nesrečnih spletov okoliščin pred leti prekinil stike. Sprva gre vse po planu, potem pa jima pot prekriža Rominja Esma in življenje gre od tu naprej po svoji poti.
Boris Cavazza, Vlado Novak in Zala Đurić so prevzeli glavne vloge v novem celovečercu
Dedek gre na jug s široko zasedbo
Boris Cavazza, Vlado Novak in Zala Đurić so glavna zasedba težko pričakovanega filma. V filmu bodo zaigrali tudi Goran Navojec, Senko Veselinov, Jasna Diklić, Maruša Majer, Nenad Tokalić, Jonas Žnidaršič, Dario Varga, Primož Pirnat, Ksenija Mišić, Timon Šturbej in drugi. Za kamero pa se kot skladatelj filma vrača tudi Milko Lazar.
Film bo trajal 104 minute, nastal pa je v sodelovanju produkcij A Atalanta, Sektor Film, RTV Slovenija, MP Produkcija, Slovenskega filmskega centra in Agencije za Film na Republika Severna Makedonija.
Film bo premierno prikazan 7. oktobra 2022.
Dedek gre na jug se je predstavil s prvim plakatom
Nekaj let nazaj je lavanda postala nadvse popularna. Kar naenkrat je njeno skromno poslanstvo v obliki aromatičnega olja preraslo okvirje ter stopilo v svet kulinarike, dekoracije in kozmetičnih izdelkov. Danes jo najdemo kot sestavino v sladicah, solatah, sladoledih, morskih jedeh in celo sirih. Poleg tega jo vsi prodajajo v platnenih mošnjičkih s turističnimi motivi po vseh sredozemskih mestih. Konec napornega dne se še tuširamo s sivkinim gelom za prhanje. Medtem, ko je Lavandula Angustifolia osvojila mediteranski svet, se je nekaterim utrnila eksperimentalna zamisel: zakaj jo ne bi še kadili?
Kot divja rastlina, lavanda uspeva na sončnih pobočjih Sredozemlja. V Sloveniji jo načrtno gojimo na Krasu, Štajerskem in v Prekmurju. Gre za rastlino, ki ima zelo razvejan koreninski sistem, ki seže do 40 cm v globino zemlje. Ima značilne bele, svetlovijolične ali svetlorožnate cvetove, ki rastejo v klasu podobnem socvetju. Cveti julija in avgusta, ko oddaja značilen opojen vonj. Kljub temu vsebuje še več dišavnih snovi, ko je posušena. Bolj, ko gremo proti severu, njena dišavnost pojenjuje. Ima nekoliko grenak okus.
Si vedel, da poleg najbolj razširjenega ljudskega imena za lavandulo sivka, poznamo tudi druge izraze, ki poimenujejo to prekrasno rastlino: lavanda, kofendl, lavendel, sivač, lafendl in špiknada.
Lavanda je znana predvsem po svojih zdravilnih učinkih. Je izjemno uporabna, saj so zdravilni njeni cvetovi, listi in vsa cvetoča zel. Navadno se jo uporablja v obliki eteričnih olj, smole, čreslovine ali grenčice. Uporablja se jo za blaženje krčev, migren, omotice in proti napenjanju. Ima pomirjujoč učinek.
Poleg tega se uporablja tudi za dekoracijo doma ali gurmanskih krožnikov. Mnogi posušene cvetove lavande vstavljajo tudi v omaro, da odganjajo molje. Uporablja se tudi za pripravo pomirjevalnih čajev, kopeli in v kozmetični industriji ter parfumeriji.
Ali je lavanda lahko nevarna?
Sivka v zgoščenih količinah je lahko zelo močna, zato je potrebno pretehtati možnost alergijske reakcije ali preobčutljivost kože pri prekomerni uporabi v primeru, da si sivko vtiramo. Prav tako lahko eterično olje draži prebavne organe in negativno vpliva na naše počutje. Lavando se odsvetuje nosečnicam in doječim materam.
Kako kaditi lavando?
Lavando se lahko kadi podobno kot tobak ali marihuano. Posušene cvetove se zmelje in zvije; bodisi samostojno ali z drugimi rastlinami oziroma zelmi. Ko se jo kadi, ima bolj intenziven okus in bolj dimljeno aromo, podobno paličici kadila. Ob inhaliranju se lahko zaužije majhen delež eteričnega olja, a to strokovnjaki ne smatrajo kot varen način konzumiranja sivke. Zaželeno je, da so cvetovi popolnoma posušeni, kar naj bi preprečilo negativne stranske učinke in bolje gori.
V »zeliščnih cigaretah« lahko mešaš različne zeli, ki naj bi v določenih kombinacijah delovale ugodno za različne namene. Za dobre sanje se priporoča mešanje z damiano, listi vrtnice, listi maline ali navadnim pelinom. Za pomiritev mešanje z modrim lotosom, kamilico, damiano ali listi vrtnice. Za poživitev mešanje z hibiskusom, slezom, čeladnico, listi maline, navadnim rmanom ali zeleno meto. Pozoren moraš biti, da so vse uporabljene sestavine organsko pridelane in neškropljene s pesticidi.
Kajenje zeli je bolj zdrava alternativa kajenja tobaka oziroma ga lahko celo nadomešča za ljudi, ki se želijo odvaditi kajenja. Določene rastline naj bi imele tudi posebne zdravilne učinke in pomagale predvsem pri sproščanju, izboljšanju počutja in mentalnem dobrostanju. Imajo dolgo tradicijo v spiritualnih obredih in se pogosto povezujejo z magičnim ali religioznim diskurzom. Zato imajo hkrati veliko šarlatanskih privržencev kot tudi nasprotnikov iz področja medicine.
Poleg tega lahko poskusiš tudi vejp ali šišo z okusom lavande, a nikakor se ne priporoča kajenje olja.
Smoking Herbal Blends: A Beginner's Guide + My Relaxation Blend Recipe
Lavanda in marihuana?
Mnogi zagotavljajo, da je lavanda zaradi svojih blagodejnih in pomirjujočih učinkov idealna za kajenje. Predstavljajo jo kot bolj zdravo obliko trave. Njeni navdušenci trdijo, da pomaga pri soočanju s stresom in sprošča. Preko inhalacije naj bi blagodejni terpeni vstopali direktno v krvni obtok in delovali na podoben način kot tisti v CBD-ju. Po njihovi logiki naj bi torej sivka mešana z marihuano delovala kot magično dvojno pomirjevalo. Še več, zagotavlja se, da naj bi pomirjevalni linalol deloval kot protiutež neprijetnim stranskim učinkom, ki se lahko pojavljajo ob kajenju marihuane, kot je na primer paranoja. Za razliko od trave te sivka ne bo »zadela«, saj ne vsebuje THC-ja.
Je kajenje lavande res dobrodejno ali je to le mit?
Čeprav je učinkovita v aromaterapiji in zeliščarski medicini, ni dokazano, da bi imelo kajenje lavande kakršenkoli zdravilen učinek. Raziskave so ugotovile, da zdravilno deluje le eterično olje; predvsem pri spanju, anksioznosti, glavobolih, celjenju ran in določenih infekcijah.
Kakšne grožnje lahko predstavlja kajenje lavande?
Ker se sivko navadno meša s tobakom, je njen prvotni negativni učinek povezan s kajenjem samim in konzumacijo številnih kancerogenih snovi. Po zaužitju se nalagajo v pljučih in prehajajo v krvni obtok, ki jih ponese v ostale dele telesa. Sčasoma te snovi pridejo do sleherne celice človeškega telesa. Aktivno kajenje lahko vodi v kronično obstruktivno pljučno bolezen, pljučnega raka ali ostale bolezni dihal, hkrati pa predstavlja tudi nevarnost za srčno-žilni sistem in spolne organe.
Če torej kadim sivko »čisto« brez kemičnih primesi, je to najbrž bolj varna in zdrava opcija? V kolikor se to vprašanje zdi logično in bi nanj pričakovali pritrdilen odgovor, niso bile na to temo opravljene nobene raziskave. Res je, da sivka za razliko od tobaka ne vsebuje nikotina, kar pomeni, da od nje ne moremo postati odvisni.
Kljub temu ne smemo pozabiti na dejstvo, da je inhaliranje kakršne koli vrste dima in njegovih delcev škodljivo za naša dihala. To velja tudi za onesnažen zrak ali pasivno kajenje. Še posebno kritična žrtev dima so otroci, čigar pljuča se še razvijajo in jih to še bolj prizadene.
Na kakšne alternativne načine lahko uporabljam lavando?
Če želiš profitirati od njenih pomirjujočih učinkov, uporabi lavandino eterično olje. A pazi, kako ga apliciraš, saj je lahko njegova uporaba strupena. Ni primerno za notranjo uporabo ali dodajanje v hrano. Eterično olje je dobro razredčiti v drugem olju; na primer v jojoba ali mandljevem olju. Za zagotavljanje varne uporabe se priporoča opravljanje testa z majhno količino na koži, da preveriš, ali pride do alergične reakcije.
Za uživanje njene arome jo dodaj v čaj ali v koktejl, pečene dobrote ali jo uporabi kot poletno začimbo. Lahko jo posušiš in obesiš nad kuhinjski pult, na zid nad pisalno mizo in jo na tak način izkoristiš kot poceni dekoracijo. Nekateri jo uporabljajo, da naredijo DIY potpuri; skledo posušenih cvetlic in drugih aromatičnih izdelkov.
Skratka, lavanda ti odpira vrata v svoj pisani in dišeči viola svet. Je že čas, da ga raziščeš?
Amnesty International Slovenije že drugo leto zapored organizira obštudijsko dejavnost Akademija Amnesty: Človekove pravice v praksi. K vpisu tudi letos vabimo vse študente Univerze v Ljubljani. Potekala bo na Fakulteti za družbene vede.
Človekove pravice so v današnjem svetu zelo pomembna tema in Akademija Amnesty vas bo naučila, kako in zakaj se je potrebno za njih boriti. Spoznali boste zanimive goste, ki bodo z vami delili svoje zgodbe in izkušnje iz prve roke. Na praktičnem delu dejavnosti pa boste lahko vsi uresničili svoje ideje za aktivizem.
Opravljena Akademija Amnesty vam poleg kopice znanja in izkušenj prinese tudi 4 kreditne točke.
Zakaj izbrati Akademijo Amnesty: Človekove pravice v praksi?
✔️ Zanimive in aktualne teme s področja človekovih pravic,
✔️ pestra izbira praktičnega dela,
✔️ 4 kreditne točke,
✔️ predavanja zanimivih gostov,
✔️ ideje za aktivizem,
✔️ nova poznanstva in
✔️ prijetno druženje na zaključnem srečanju.
Zaključno srečanje prve generacije obštudijske dejavnosti v Cukrarna baru v Ljubljani.
Teme, ki jih bomo obravnavali:
Pravica do protesta,
Izbrisani,
Soglasje v spolnosti,
Interspolnost,
Pravice Romov,
Digitalni velikani (Google, Facebook …) in človekove pravice,
Kako izvajati uspešne globalne kampanje?,
Kako Amnesty International izvaja svoje raziskave na terenu, vključno na konfliktnih območjih?,
Okolje in človekove pravice,
Apartheid …
Kaj Akademija Amnesty obsega?
Obštudijska dejavnost je sestavljena iz 30 ur vaj, ki jih izvaja ekipa zaposlenih v slovenski Amnesty z gosti, in 90 ur praktičnega dela. Potekajo v slovenščini, ločeno (za tuje študente) pa v angleščini.
Udeleženki obštudijske dejavnosti predstavljata svoje praktično delo.
Kako se prijavim?
Obštudijsko dejavnost izberete ob vpisu v novo študijsko leto. Če boste imeli kakršnokoli vprašanje glede vpisa, se lahko obrnete na referat svoje fakultete ali na referat na FDV, nenazadnje pa lahko pišete tudi nam na akademija@amnesty.si.
Človekove pravice niso le nekaj zapisanega na papirju. Naučite se jih zagovarjati zase in za druge. Pridružite se nam in skupaj spremenimo svet na bolje.
Center za obštudijsko dejavnost Univerze v Ljubljani razpisuje 23 kreditno ovrednotenih dejavnosti za študijsko leto 2022/2023. Nanje se lahko vpišejo študentke in študenti UL v sklopu splošne zunanje izbirnosti in pridobijo 3 ali 4 kreditne točke. Vse o vpisu na kreditno ovrednotene obštudijske dejavnosti v nadaljevanju prispevka.
Obštudijske dejavnosti Univerze v Ljubljani
V študijskem letu 2022/2023 Center za obštudijsko dejavnost Univerze v Ljubljani razpisuje 23 kreditno ovrednotenih dejavnosti, na katere se lahko vpišejo študentke in študenti Univerze v Ljubljani v sklopu splošne zunanje izbirnosti in pridobijo 3 ali 4 ECTS kreditne točke. Ponudba zajema vsebine s področja varovanja okolja, osebnega in profesionalnega razvoja, govornega sporočanja in nastopanja, mednarodnega projektnega dela, socialnih inovacij za izzive dolgožive družbe, orkestrsko igro in športne dejavnosti.
Obštudijske dejavnosti Univerze v Ljubljani za študijsko leto 2022-23
Kdo se lahko vpiše?
Študentke in študenti z veljavnim statusom študentke, študenta v tekočem študijskem letu na enem izmed študijskih programov (1. in 2. stopnja) Univerze v Ljubljani. Predmetnik študijskega programa, v katerega si vpisan, ti mora dopuščati izbor izbirnega predmeta v okviru splošne izbirnosti, da boste lahko pridobili 3 ali 4 ECTS kreditne točke.
Akademija za glasbo
Akademija za gledališče, radio, film in televizijo
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje
Biotehniška fakulteta
Ekonomska fakulteta
Fakulteta za arhitekturo
Fakulteta za družbene vede
Fakulteta za farmacijo
Fakulteta za elektrotehniko
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Fakulteta za pomorstvo in promet
Fakulteta za matematiko in fiziko
Fakulteta za računalništvo in informatiko
Fakulteta za socialno delo
Fakulteta za upravo
Filozofska fakulteta
Naravoslovnotehniška fakulteta
Pedagoška fakulteta
Pravna fakulteta
Teološka fakulteta
Veterinarska fakulteta
Zdravstvena fakulteta
V primeru, da na seznamu ni tvoje članice, udeležba na kreditno ovrednotenih programih ni mogoča.
Vpis poteka do zapolnitve mest
Vpis na kreditno ovrednotene obštudijske dejavnosti poteka od 16. 8. do 25. 9. 2022 oziroma do zapolnitve mest. Prijaviš se prek spletne prijavnice. Menjava kreditno ovrednotenih dejavnosti ni mogoča. Prijaviš se lahko samo na en kreditno ovrednoteni program. Če se boš prijavil na več kreditno ovrednotenih obštudijskih dejavnosti, bo upoštevana samo ena (prva) prijava.
Bridž
Bridž je novost na Univerzi v Ljubljani, saj je v študijskem letu 2022-23 prvič postal njena obštudijska dejavnost, ki študentom prinaša 3 ECTS.
Gre za zelo zanimivo družabno igro za štiri igralce oziroma dva para, ki se igra z 52 igralnimi kartami. Sestavljena je iz dveh delov: iz licitacije in odigravanja. Pri licitaciji skušamo čim bolj natančno napovedati, koliko vzetkov bosta partnerja dobila in katera barva bo adut.
Zveni preprosto. A o bridžu je napisanih več knjig kot o šahu. Pravijo, da je to najboljša igra s kartami, kar si jo je izmislil človeški um. Igralci se pomerijo v logičnem razmišljanju, ostrijo svoje analitične sposobnosti, trenirajo spomin in koncentracijo. Ker je to igra, ki jo igramo v parih, se igralci urijo tudi v timskem delu in razumevanju partnerstva. Vse te spretnosti krepijo ob tihi, a zabavni in izzivov polni igri. Učenje bridža bo potekalo na Fakulteti za matematiko in fiziko. Vsi študentje UL se lahko prijavite od 1. do 25. septembra oz. do zapolnitve mest.
Šanghajska lestvica oziroma ARWU lestvica univerz je posodobljena za leto 2022. Med 500 najboljših univerz na svetu se je letos ponovno uvrstila tudi Univerza v Ljubljani, ki se je tako prebila med najboljše univerze v regiji. Najboljša univerza na svetu je že dvajseto leto zapored Univerza Harvard, ki se ji je v vrhnji deseterici pridružilo še sedem ameriških univerz.
Najboljše univerze Šanghajske lestvice
V nadaljevanju najdeš najboljših dvajset univerz na svetu, med katerimi prevladujejo ameriške univerze. Najboljši evropski univerzi sta Camvridge in Oxford, v Evropski uniji pa sta vodilni pariška univerza in univerza v Zurichu. Najboljša azijska univerza je ponovno Univerza Tokio, ki se je uvrstila na 24. mesto. Univerza Tsinghua je na 26. mestu in v primerjavi z lansko lestvico pridobila dve mesti. Univerza Melbourne na 32. mestu prevladuje pri oceanskih univerzah.
Objavljena je bila Šanghajska lestvica oziroma ARWU lestvica univerz. Na njej se je letos ponovno znašla tudi Univerza v Ljubljani, ki se po nekajletni odsotnosti vrača med 500 najboljših univerz na svetu, ko je govora o omenjeni lestvici. Univerza v Ljubljani se je uvrstila v kategorijo od 401 do 500 najboljših univerz na svetu.
Med vzhodnoevropskimi univerzami je Univerzi v Ljubljani uspel velik dosežek. Pred ljubljansko univerzo je le Karlova univerza iz Prage, ki se nahaja v kategoriji med 301 in 400 mestom. V enaki kategoriji kot UL, torej 401 do 500, se nahajajo še Masarykova univerza (Češka), Jagelonska univerza, Univerza iz Varšave (obe Poljska), Univerza v Zagrebu in Univerza v Beogradu. To je dokaz, da je Univerza v Ljubljani med najboljšimi v regiji.
Velik uspeh Univerze v Ljubljani
»Povratek UL med petstoterico je med drugim zagotovo rezultat spodbujanja odličnega raziskovalnega dela na UL, pri čemer pa se seveda zavedamo, da se moramo na tem področju še izboljšati, kar smo zapisali tudi v nedavno sprejeto sedemletno strategijo UL, v kateri smo zastavili kot enega od ciljev tudi dvig uvrstitve UL na mednarodnih lestvicah. Ne smemo pa si zatiskati oči pred dejstvom, da je uvrstitev na Šanghajski lestvici v kar precejšnji meri tudi odsev financiranja univerz, kjer smo ob nizkem deležu financiranja znanosti in visokega šolstva v Sloveniji (sredstva namenjena za visoko šolstvo so v letošnjem letu glede na delež BDP realno padla s 6.2 na 5.8 % BDP) še vedno v velikem zaostanku za uglednimi univerzami v zahodni Evropi in ZDA,« je ob tej priložnosti povedal rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič.
Med večje pomanjkljivosti te lestvice se šteje ocenjevanje zgolj na podlagi ocen raziskovalnih del in objav v vrhunskih revijah. Kot so pojasnili na UL se zanemarja pedagoško poslanstvo samih univerz. Kljub temu gre za pomembno uvrstitev, saj lahko tako slovenske univerze dokazujejo svojo odličnost in mednarodno priznanost. »Prav mednarodna odličnost pa je tisto, na čemer bi moralo temeljiti tudi ocenjevanje dela univerz v Sloveniji, saj smo kot država premajhni, da bi z drobljenjem visokošolskega prostora gradili kvaliteto znotraj dvomilijonske Slovenije,« je še povedal rektor Majdič.
Najboljših 10 univerz na svetu
1. Univerza Harvard (ZDA)
2. Univerza Stanford (ZDA)
3. MIT – Massachusetts Institute of Technology (ZDA)
Nova raziskava Univerze Curtin je prinesla doslej najmočnejše dokaze, da so Zemljine celine nastale z velikanskimi trki meteoritov, ki so bili še posebej pogosti v približno prvi milijardi let štiriinpolmilijardne zgodovine našega planeta.
Dokazi o nastanku celin niso vsakdanji
Dr. Tim Johnson s Curtinove šole za zemeljske in planetarne vede je povedal, da je ideja, da so celine prvotno nastale na mestih velikanskih trkov meteoritov, znana že desetletja, vendar je bilo doslej le malo trdnih dokazov, ki bi podpirali to teorijo.
»S preučevanjem drobnih kristalov minerala cirkona v kamninah iz kratona Pilbara v Zahodni Avstraliji, ki predstavlja najbolje ohranjen ostanek starodavne zemeljske skorje, smo našli dokaze o teh orjaških udarcih meteoritov,« je dejal Dr. Johnson. »Preučevanje sestave izotopov kisika v teh kristalih cirkona je razkrilo proces od zgoraj navzdol, ki se je začel s taljenjem kamnin blizu površja in napredoval globlje, kar je skladno z geološkim učinkom orjaških udarcev meteoritov. Naša raziskava je prvi trdni dokaz, da so se procesi, ki so na koncu oblikovali celine, začeli z velikanskimi udarci meteoritov, podobnimi tistim, ki so povzročili izumrtje dinozavrov, vendar so se zgodili več milijard let prej.«
Začelo se je z velikanskimi udarci meteoritov, podobnimi tistim, ki so povzročili izumrtje dinozavrov. Foto: 12222786 iz Pixabay
Razumevanje nastanka in stalnega razvoja Zemljinih celin je ključnega pomena
Dr. Johnson je dejal, da je razumevanje nastanka in stalnega razvoja Zemljinih celin ključnega pomena, saj na teh kopnih masivih živi večina zemeljske biomase, vsi ljudje in skoraj vsa pomembna nahajališča mineralov na planetu.
»Ne nazadnje so na celinah tudi ključne kovine, kot so litij, kositer in nikelj, surovine, ki so bistvene za nastajajoče zelene tehnologije, potrebne za izpolnitev naših obveznosti za ublažitev podnebnih sprememb,« je dejal Dr. Johnson. »Ta nahajališča mineralov so končni rezultat procesa, znanega kot diferenciacija skorje, ki se je začel z nastankom prvih kopenskih mas, med katerimi je kraton Pilbara le eden od mnogih. Zdi se, da podatki, povezani z drugimi območji starodavne celinske skorje na Zemlji, kažejo podobne vzorce, kot jih poznamo v Zahodni Avstraliji. Naše ugotovitve bi radi preverili na teh starodavnih kamninah, da bi videli, ali je naš model, kot domnevamo, širše uporaben.«
Razumevanje nastanka in stalnega razvoja Zemljinih celin je ključnega pomena. Foto: Frantisek_Krejci iz Pixabay
