RyanAir ne bo več poceni: Letov za 10 € je konec?

Vesna Petrič
-
0
RyanAir ne bo več poceni: Letov za 10 € je konec?

V mesecu juliju nas je prestrašila ali morda bolj iritirala dolgotrajna stavka delavcev podjetja RyanAir. Začela se je v Španiji in se nato nadaljevala v obliki walkoutov po celi Evropi. Nekateri delavski sindikati napovedujejo nadaljevanje stavke vse do začetka naslednjega koledarskega leta. Mnogi leti so imeli zamudo ali celo bili odpovedani. Na letališčih so se vile dolge čakalne vrste za check-in prtljage in ljudje so z velikimi skrbmi nestrpno čakali na gatih. Marsikdo izmed nas je v frustraciji preklinjal čez to megalomansko podjetje in zahteval nazaj naše 30-nekaj-evrov vredne karte, medtem ko se nismo resnično ukvarjali z razlogom, ki stoji za to veliko organizirano poslovno sabotažo kralja letalskih budget ponudb.

Množične stavke RyanAira

airport, departure, board
Foto: ArminEP iz Pixabay

Delavci so z bojkotiranjem letov in počasnim delom na šalterjih izražali svoje nestrinjanje z danimi delovnimi pogoji. Med covid krizo je letalsko podjetje kot tudi letališče odpustilo veliko delavcev. Trenutne zaposlene je sedaj ob porastu števila komercialnih letov ob začetku poletne turistične sezone po eni strani doletela prevelika količina dela in zadolžitev, po drugi strani pa za to prejemajo enake ali še manjše plače kot pred pandemijo. Zaradi pomanjkanja delovne sile so primorani delati daljše izmene.

Letalska podjetja krivijo letališča

Konflikt se je ustvaril tudi med letalskimi podjetji ter letališči. Izvršni direktor RyanAira Michael O'Leary trdi, da se je podjetje pripravilo bolje kot druge nizkocenovne letalske združbe. Že za časa korone so namreč začeli z usposabljanjem novega kabinskega osebja in izobraževanjem pilotov. Pohvalil se je tudi z nižjim odstotkom odpovedanih letov (0,3 %) v prvi polovici leta 2022 v primerjavi z British Airways (3,5 %) in Easyjet (2,8 %). Ravno zato je s prstom pokazal na letališča in jih okrivil za slabo pripravljenost na mase ljudi, ki so se ponovno začeli posluževati letenja kot primarnega potovalnega transporta. Kljub temu, da so poznali urnike letov in usposabljanje letaliških uslužbencev traja manj časa in je manj zahtevno, na vrnitev v staro normalnost preprosto niso bili pripravljeni iz malomarnosti ali lenobe.

ryanair, boeing, boeing 737-800
Foto: DirkDanielMann iz Pixabay

V Veliki Britaniji nekateri izpostavljajo, da je proces zaposlovanja otežen tudi zaradi Brexita, saj je prekinjen prost pretok delovne sile. Obtožujejo vlado, da je čas, da prizna svojo napako in predstavi učinkovite spremembe. Gospod O'Leary je izjavil, da je »bil trg dela fundamentalno zlomljen in da je čas da VB razmisli o preklicu nekaterih neumnosti Brexita«.

Dvig cen letov

Poleg zamud in odpovedi pa se bomo morali sprijazniti še z eno nevšečnostjo: dvigom cen letov. Slednje je bilo najbrž neizogibno zaradi vojne, ki je močno vplivala na evropsko ekonomijo in pahnila mnoge države v inflacijo. Med drugim so poletele v nebo tudi cene letalskega goriva.

O'Leary je izjavil, da se bo v sledečih petih letih strošek transporta posameznika dvignil iz 40€ na 50€. Kljub temu ne verjame, da se bodo ljudje odpovedali letenju. Namesto tega se bodo le bolj selektivno odločali, kako zapraviti svoj denar ali katero destinacijo izbrati. Seveda pa bodo v prvi vrsti še bolj goreče iskali najnižje ponudbe. S tem se bodo morali popolnoma posloviti od stare voznine, ki je lahko znašala pičlih 99 centov ali morda 10€. Poceni letov preprosto ne bomo več kupovali naslednjih nekaj let.

travel, airport, boarding pass
Foto: JoshuaWoroniecki iz Pixabay

Okoljski pritiski

Se bomo, če bodo letala postala predraga, obrnili na druge vrste transporta? Z okoljskega vidika gledano letalska industrija doživlja velik pritisk zaradi svojega ogljičnega odtisa. Komercialni leti trenutno predstavljajo približno 2,4 % emisij ogljikovega dioksida, zato jih mnogi sektorji zavračajo in ljudem promovirajo potovanje z vlaki ali avtobusi. Ravno to je ironično, saj vodni in cestni promet proizvajata več emisij CO2 kot letalska industrija. RyanAir vlaga v letala z boljšim izkoristkom goriva, a kljub temu bi se količina emisij znatno bolj zmanjšala, če bi se cestna vozila premaknila iz fosilnih goriv na elektriko.

Le vprašanje časa in prihajajočih dogodkov je, ali bomo še potovali oziroma kam. Ter najpomembnejše; za kakšno ceno in s čim?

Kaj je aromat in kaj je njegov namen?

Rokmar d. o. o.
-
0
Kaj je aromat in kaj je njegov namen?

Sladoled je že sam po sebi izjemen, a takega ga v veliki meri naredijo njegove sestavine in način priprave. Vonj in okus pri sladoledu seveda držita vajeti in ga ustvarita odličnega ali pa zgolj povprečnega. Izbira najboljših sestavin je ključni korak k magičnemu okusu, pri čemer se nanašamo predvsem na aromate. Kaj so aromati in kakšen je njihov namen v sladoledu?

Kaj so aromati v sladoledu?

V osnovi sestavne dele sladoleda delimo na baze, dekoracijo in aromate. Slednji so tista sestavina, ki sladoledu vdahne okus in navduši naše brbončice. Pred leti so bili najbolj priljubljeni čokolada in vanilija, saj sta bila to klasična aromata, ki nikdar ne bosta ušla iz mode. Kmalu so se pridružili še številni sadni aromati, danes pa poznamo že širok nabor aromatov, ki zajemajo skorajda vsak okus našega planeta. Da lahko sladoled postane, kar si zaželimo, potrebujemo aromate.

Klasični aromati, ki jim bomo vedno zaupali

Sadni aromati ponujajo širok nabor okusov sadja in zraven prinašajo še barvo, vonj in možnost dodajanja sadnih koščkov. Vse od eksotičnega manga in marakuje do klasične jagode in limone. Še tako nore želje se lahko izpolnijo z vsestranskimi sadnimi aromati. Enako je pri čokoladnih in vaniljevih aromatih, ki so trajnostni in bodo za vedno zapisani med najbolj priljubljene sladoledne okuse in aromate nasploh. Z njimi ne gre zgrešiti.

Školjke s kepicami sladoleda na odeji, po kateri je raztresena sivka, poleg školj so tri žlice

Aromati, ki dodajo k tradiciji sladoleda

V to skupino bomo všteli tiste aromate, ki so z nami že kar nekaj let in so prijetno nadgradili sladoledne okuse. Mlečni aromati so temelj kremaste strukture in primerni za pripravo najbolj priljubljenih okusov. So aromati za okuse jogurta, mascarponeja, cheesecaka ali drugih. Zelo podobna zgodba je z aromati oreščkov, ki sladoledu vdahnejo okus lešnikov, pistacije, arašidov in drugih okusov. To so aromati, primerni tudi za najbolj zahtevne mojstre.

Navdihujoči aromati sladolednega sveta

Preverili smo tradicijo in klasiko, zdaj pa se lahko lotimo novosti in norosti. Cvetlični aromati so skupaj z zeliščnimi aromati tista skupina, ki popestri sladoledno vitrino. Okus mediteranske sivke ali vrtnice se sliši vrhunsko, visoko in okusno. Za vse navdušence nad norimi in zabavnimi okusi pa so na voljo party aromati. Pritegovanje pozornosti je njihova glavna lastnost, saj sta mojito in pina colada ustvarjena prav za to.

Najboljši aromati za sladolede

Da lahko sladoledu vdahnemo okus, potrebujemo aromate. Da pa je lahko ta okus vrhunski, potrebujemo najboljše aromate. Za to poskrbi Rokmar, ki že vrsto let s svojimi izkušnjami in inovacijami skrbi za okusne in raznolike aromate. Izbira je jasna, okus pa briljanten.

Prvo golf igrišče v Ljubljani vabi na igro!

Bonafid d. o. o.
-
0
Prvo golf igrišče v Ljubljani vabi na igro!

Misliš, da je golf dolgočasen šport za starejše? Motiš se! Golf je zahteven, a zabaven šport za vse generacije. V njem lahko uživajo tako otroci kot odrasli, za njegovo učenje pa ni nikoli prepozno. Prvo golf igrišče v Ljubljani Golf Trnovo ponuja kar tri vrste golfa, tako da lahko poskusiš, katero ti bo najbolj všeč.

Kje najdeš Golf Trnovo?

Igrišče se nahaja med ljubljanskim avtosejmom in južno ljubljansko obvoznico, do njega se pripelješ po Cesti dveh cesarjev, približno 150 metrov od Jakšič centra v Trnovem. Golf Trnovo obstaja že od leta 2007, namenjen pa je vsem igralcem in ljubiteljem golfa, saj za igro ne potrebuješ dovoljenja za igro golfa.

Vadbišče je dolgo 250 metrov in ima 30 udarjališč. Za vadbo kratkih udarcev je na razpolago 5 vadbenih (chipping in pitching) zelenic na površini 1,5 hektarja, poleg tega je na voljo še vadbena zelenica (putting green) na površini 800 kvadratnih metrov. Igrišče ima 9 lukenj.

Minigolf in footgolf

Poleg klasičnega golfa lahko na igrišču Golf Trnovo igraš tudi minigolf in fotogolf. Minigolf si zagotovo že igral, saj je ta zabavna igra odlična izbira za druženje s prijatelji, boljšo polovico ali sodelavci. Footgolf je manj znan šport, ki združuje strast nogometa in preciznost golfa. Je enkratna priložnost za druženje na malo drugačen način.

Slovenija Igra Golf

Golf Trnovo ponuja tudi SIG (Slovenija Igra Golf), kjer te naučijo vsega potrebnega za samostojno igro. Tečaj vključuje 8 učnih ur, praktično darilo (žogice) in knjižico povzetka pravil golfa. Tečaji vedno potekajo v manjših skupinah (4-8 oseb). Golf palice in vadbene žogice v okviru tečaja so vključene v ceno tečaja.

Vabljen na dan odprtih vrat

Če nisi prepričan, ali je golf pravi šport zate, te Golf Trnovo vabi na tradicionalen dan odprtih vrat, ki bo v nedeljo, 4. septembra. Nujna je predhodna prijava na recepcijo, saj so števila omejena. Prijaviš se lahko na telefonski številki 051 366 690 ali preko elektronskega naslova recepcija@golftrnovo.si. Čaka te brezplačna predstavitev golfa, zato ne odlašaj in se prijavi!

Zakaj Jupiter nima obročev?

Janko Šali
-
0
Zakaj Jupiter nima obročev?
Saturn je verjetno najbolj karizmatičen planet našega osončja. Z obroči že od daleč opozarja nase, prav bohoti se med ostalimi plinastimi orjaki in zasenči svojega večjega brata Jupiter. Obleka naredi človeka oz. obroči naredijo planet. In Saturn je over-dressed.
Potem pa je tu Jupiter, poglavar rimskih bogov, gmota plina, v katero bi lahko spravili več kot 1300 Zemelj (v Saturn bi jih šlo le 764), vendar cesar je nag. No ja, v resnici imajo vsi plinasti orjaki prstane, le da so ti pri Jupitru in Neptunu skoraj neopazni.
Po zdravi logiki bi moral Jupiter imeti še večje obroče kot njegov mali brat. Ker je bližje Zemlji, pa bi bili še bolj veličastni za naše oči. Znanstveniki so pod vodstvom Stephena Kanea s kalifornijske univerze ugotovili, zakaj smo prikrajšani za takšen razgled.

Krive so Jupitrove lune

Izdelali so simulacijo Jupitra in njegovih lun ter ugotovili, da so krive štiri Galilejeve lune. Pri Saturnu so prstani sestavljen iz ledenih delcev, ostankov kometov, ki so obtičali v njegovi orbiti. Velike lune pa lahko takšne delce speljejo stran od planeta ali trčijo v njih in tako razbijejo potencialni obroč. Izkaže se, da je Jupiter žrtev lastnih satelitov.
Galilejeve lune
Jupiter ima več kot 80 lun. Največje so štiri Galilejeve lune od leve proti desni: Io, Ganimed, Europa, Kalisto. Foto: on NASA
Brez nadaljnjega antropomorfiziranja planetov, še nekaj zanimivih podatkov: kot je bilo omenjeno imajo Saturn, Jupiter, Uran in Neptun vsi obroče, za katere pa vemo šele od odisejade sonde Voyager v 80-ih; planetarni obroči astronomom omogočijo pogled v zgodovino planeta, saj so dokazi trkov s kometi ali lunami; Uranovi prstani so verjetno prav posledica takšnega trka, ki je tudi povzročil, da je Uranova os vrtenja nagnjena.

Kobilice lahko zavohajo rakave celice

Janko Šali
-
0
Kobilice lahko zavohajo rakave celice

Znanstveniki so preizkusili revolucionarno idejo, ki ima potencial da reši tisoče rakavih bolnikov. Raziskovalci z Michigan State University so razvili sistem za zgodnje ugotavljanje rakavih obolenj. Debajit Saha je z ekipo sodelavcev dokazal, da kobilice lahko zavohajo rakave celice in jih ločijo od zdravih, kar nameravajo uporabiti za izdelavo naprav za zgodnje diagnosticiranje. Na možgane kobilic so namestili elektrode in spremljali nevronske odzive ob stiku z rakavimi ali zdravimi celicami. Ker imajo različen metabolizem oddajajo različne kemijske spojine, ki jih kobilice prepoznajo. Sistem se je odrezal bolje kot so pričakovali, saj čuti kobilic prepoznajo celo različne vrste raka in stopnjo njegovega razvoja.

Zgodnja diagnoza rakavih obolenj rešuje življenja

Če je rak prepoznan dovolj zgodaj, ga 90 % ljudi preživi, če je diagnoza prepozna se ta številka zmanjša na 10-20 %. Nova naprava bi lahko delovala tudi tako, da bi pacient vanjo pihnil, če bi se pojavil sum o raku nekje na respiratorni poti. Rakave celice v pljučih bi se vohale v izdihanem zraku.

Cilj je izumiti umetni nos, ki bi lahko zavohal rakave celice

Že približno petnajst let znanstveniki poskušajo izdelati umeten nos, a pot je še dolga. Imamo veliko merilcev prisotnosti plinov v ozračju, vendar nobeden ni tako vsestranski in hiter kot naši (in še sploh živalski) nosovi. Nič čudnega, da še vedno uporabljamo pse za iskanje drog, eksplozivov ali ljudi, saj je vonj res eden od čudežev evolucije. V prihodnosti pa se psom očitno pridružujejo žuželke.
Vendar ni te treba skrbeti, da boš pri obisku zdravnika imel bližnje srečanje z insektom pripetim na elektrode kot v kakšni sci-fi grozljivki. V napravah za diagnosticiranje bodo izolirane biološke komponente, s katerimi kobilice zaznajo rakave celice. Živali pa ostanejo v naravi, kamor sodijo.

Nenapisane ovire in šola, ki jih lahko preseže

Jaka Klun
-
0
Nenapisane ovire in šola, ki jih lahko preseže

Tokratni komentar namenjam krajšemu prikazu medgeneracijske reprodukcije nekaterih posplošenih, domnevno samoumevnih predstav (dalje stereotipov), ki kot del vzgoje in izobraževanja vplivajo na odločitve posameznika oz. posameznice – kaj me zanima, v kateremu poklicu se vidim, kater študij je primeren zame itd. Točneje, katera so nekatera stereotipna dojemanja ženskih in moških opravil in kako se ta dojemanja lahko kažejo in tudi presežejo v šolskem sistemu.

Prispevek tako predstavlja nadaljevanje misli iz prispevka, kjer sem se posvetil delu zgodovine dekliškega šolstva na primeru Ane Mayer in postavil slednjo trditev: »To, da je ženskam šolanje omogočeno na formalni ravni, še ne pomeni, da so te tudi širše, na različnih področjih družbenega življenja, upoštevane in tretirane enakovredno moškim«.

Začetek zgoraj izpostavljenega problema kot pedagog postavljam v proces vzgoje. Torej v načrtno (in delno tudi nenačrtno) posredovanje vzorcev delovanja v svoji kulturi, s strani oseb starejše generacije na mlajšo generacijo.

Vedenjski vzorci in pričakovanja

Če naj najprej postavim kar se da osnovno in tudi znanstveno že odgovorjeno vprašanje: Se morajo fantje igrati z avtomobilčki, dekleta pa z igračami tipa Baby Born zaradi svojih naravnih danosti? Ne. Gre za kulturno spodbujane vedenjske vzorce in pričakovanja o tem, kako delovati v svoji kulturi kot moški oz. ženska. Z učenjem določenega sklopa opravil, sprva preko otroške igre in posnemanja odraslih, pa je povezano tudi vzpostavljanje interesa za ta opravila – vzgoja in nega otrok, popravilo avtomobila itn. Del tega procesa predstavlja tudi ustvarjanje samoumevnosti, ki se vzpostavijo pri ljudeh in gredo v smer: » ker tako pač je«.

Omenjene samoumevnosti pa nam, če smo čisto iskreni, tudi lajšajo soočanje z vsakdanjimi problemi. Tako v primeru, ko ne vem kako deluje motor avtomobila, da bi ga lahko popravil sam, vem vsaj to, koga naj prosim za pomoč pri njegovem popravilu – tipično kontaktiram avtomehanika, ki nekako še danes velja za moški poklic. Tovrstne vzorce delovanja starši, učitelji in drugi odrasli prenašajo na osebe mlajših generacij. Ne pozabimo pa, da so tudi odrasli bili vzgajani in so tudi sami prejemniki vzorcev delovanja s strani svojih predhodnikov. V opisan proces je torej potrebno všteti zgodovinsko-kulturne tirnice vzgojne in z njimi povezanega medgeneracijskega prenosa stereotipov.

Odpiranje in zapiranje interesa

Prenos stereotipov je pravzaprav neizbežen, človeku pa tudi ni možno vzpostaviti interes za čisto vsa področja današnjega družbenega življenja. Prej bi rekel, da s tem, ko odpremo interes za nekatera bolj ali manj specializirana področja družbenega življenja, interes za druga zapremo.

Glede na zgoraj zapisano, samo po sebi torej ni nujno narobe, če je na Pedagoško fakulteto vpisanih večje število oseb ženskega spola, na Fakulteti za matematiko in fiziko pa oseb moškega spola. Ovira oz. težava pa nastopi, ko se pri osebi, denimo na podlagi ob rojstvu pripisanega spola, favorizira ali se jo celo sili k določenemu opravilu ali študiju, ostale možnosti pa se sistematično zavrača z iskanjem razlage v domnevnih naravnih danostih – primer mita o materinskem nagonu, ki naj bi vplival na interes za vzgojo otrok – in ko se določena dela, ki so na primer tradicionalno dojeta za ženska, nižje vrednoti in manj plačuje.

Dolžnost učiteljev na opozarjanje neenakosti

Kako lahko torej zgoraj opisane ovire presežemo in posamezni osebi ne glede na pripisan spol vzpostavimo interes ter ji tudi v praksi omogočimo opravljanje del, za katera se sicer, v primeru nespodbudnih okoliščin, ne bi odločila? Odgovor s pedagoške perspektive vidim v obveznem, laičnem javnem šolskem sistemu, ki je zavezan pluralni obravnavi in kritičnem soočanju učencev z različnimi družbenimi vlogami, ki jih posamezniki kot bitja svoje kulture prevzemamo, in z neenakostmi, ki se vzpostavljajo s prevzemanjem teh vlog. Učitelji so v javnih šolah dolžni učence soočati s pluralnostjo družbenega življenja in opozarjati na neenakosti. Ta naloga ni lahka, je pa nujna.

In če naj na podlagi zapisanega podam strnjen odgovor na trditev v uvodnem odstavku: Pravno-formalna izenačitev možnosti šolanja še ne pomeni nujno preseganje družbenih vzorcev, ki dostop ovirajo v praksi. Je pa zagotovo varovalka pravice v primeru, ko nekdo želi preseči katerega izmed družbenih stereotipov, a mu drugi to onemogoča in s tem nad njim izvaja krivico. Tudi javna šola je dolžna upoštevati postavljen pravno-formalni okvir in obenem preko kritične, nepristranske in pluralne obravnave učnih vsebin preizpraševati ter tudi presegati nekatere, domnevno nespremenljive danosti.

Odobrena sredstva za prenovo Dijaškega doma Vič

Žiga Kastelic
-
0
Odobrena sredstva za prenovo Dijaškega doma Vič

Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je odobrila več kot milijon evrov evropskih sredstev za projekt prenove Dijaškega doma Vič. V Sloveniji so se v zadnjih letih pri študentskih in dijaških domovih prikazale številne težave, ki presegajo zgolj samo prezasedenost temveč tudi stanje objektov. Tako je delna prenova Dijaškega doma Vič še kako dobrodošla.

Odobrena sredstva za projekt Dijaškega doma Vič

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je za projekt »Energetska sanacija Dijaškega doma Vič« odoborila skoraj 1,4 milijona evrov evropskih sredstev. Celoten projekt pa je vreden približno 3,4 milijona evrov.

  • Prispevki Kohezijskega sklada – 1.387.458,37 evra
  • Vrednost celotnega projekta – 3.396.768,95 evra

Prenova Dijaškega doma Vič vključuje …

Projekt prenove Dijaškega doma Vič vsebuje izvedbo potrebnih ukrepov za celovito energetsko sanacijo in vzpostavitev učinkovitega energetskega upravljanja stavbe. Sama dela bodo izvedena na objektu stare uprave in dijaškega doma.

Glavni cilj projekta je celovito energetsko sanirati javni stavbi s ciljem zmanjšanja porabe energije in posledično zmanjšanja tekočih obratovalnih stroškov. V okviru projekta bo izvedena zamenjava stavbnega pohištva in razsvetljave, toplotno bodo izolirane zunanje stene in podstrešje, prenovljen bo ogrevalni sistem z vgradnjo termostatskih ventilov, urejeno bo prezračevanje kuhinje in jedilnice, sanirani bodo odvodni ventilatorji in vzpostavljen bo centralni nadzorni sistem.

Z izvedenimi ukrepi bo predvidoma prenovljenih 13.214,80 m2 neto tlorisne površine.

Zakaj praznujemo Marijino vnebovzetje?

Urban Kolman
-
0
Zakaj praznujemo Marijino vnebovzetje?

Marijino vnebovzetje znan tudi kot veliki šmaren ali velika maša se vsako leto praznuje 15. avgusta. V Sloveniji in velikem delu sveta je na ta dan državni praznik oziroma v primeru Slovenije dela prost dan. V osnovi je to eden od največjih krščanskih praznikov. Na sam dan se kristjani spominjajo, ko je bila Devica Marija vzeta v nebesa, kot je možno razbrati iz samega imena praznika. Poleg tega ob prazniku številni kristjani romajo v Marijina svetišča. Vendar zakaj sploh praznujemo Marijino vnebovzetje?

Kaj pravi zgodovina?

Zgodovinsko okoli smrti Marije ni znano veliko. Med raziskovalci krščanske zgodovine veljajo tri različne teorije o okoli »smrti«. Ena pravi, da je umrla mirne smrti, ena, da je umrla kot mučenik, zadnja, pa da sploh ni umrla ter da je samo odšla v nebesa.

Skozi zgodovino so različni tipi krščanstva širili svoja prepričanja. Nekateri so vnebovzetje praznovali, drugi ga niso. Splošno sprejeto med večino je vnebovzetje postalo okoli 4. stoletja, ko so ga začeli redno praznovati. Temu nestrinjanju je konec naredil papež Pij XII.

Ena od štirih Marijinih verskih resnic

Marijino vnebovzetje je namreč v njegovem času postalo ena od 4 Marijinih dogem oziroma verskih resnic. To so brezmadežno spočetje, večna devičnost/brezmadežnost Marije, mati boga in vnebovzetje. Ravno vnebovzetje je bila zadnja izmed dogem oziroma verskih resnic, ki so jo definirali in dodali v apostolsko ustavo. To se je zgodilo šele leta 1950, ko je versko resnico razglasil že omenjeni papež Pij XII. V ustavo imenovano Munificentissimus Deus je napisal: »Brezmadežna Mati božja, večna Devica Marija, je bila po zaključku svojega zemeljskega življenja s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo«.

Od takrat ni več debate o usodi Marije. Njeno vnebovzetje je postalo potrjeno s strani papeža. To pomeni, da je to trditev treba obravnavati kot razodeto in s tem neizpodbitno versko resnico.

Zakaj smo takrat doma?

V več kot 40 državah na Marijino vnebovzetje praznujejo kot državni praznik oziroma dela prost dan, mednje spada tudi Slovenija. Med drugim ga praznujejo tudi v delih Nemčije, v Avstriji, Franciji, Švici, Italiji, Španiji, na Portugalskem in velikem delu Južne Amerike. V državah, kot so Avstralija, Anglija, ZDA in Kanada, ga kristjani praznujejo, a ni priznan kot državni praznik.

Vendar, zakaj je to v Sloveniji dela prost dan? Sprva je treba razčistiti splošno zmoto okoli dneva. Kljub prepričanju namreč to ni državni praznik, ampak dela prost dan. Takšen naziv si deli z velikonočno nedeljo, velikonočnim ponedeljkom, binkoštno nedeljo, dnevom reformacije in božičem.

Odgovor na zastavljeno vprašanje je dokaj preprost. Smo zgodovinsko krščanski narod, sosednja država pa ima center katoliške cerkve. Z izjemo Madžarske, ki ne praznuje praznika, ga praznujejo vse naše sosednje države. Ker je bila velika večina slovenskega prebivalstva sestavljena iz kristjanov, so leta 1992 krščanski praznik spremenili v dneva prost dan, saj je dan praznovala velika večina prebivalstva skupaj z večino Evrope.

Univerza na Primorskem sprejela 84 tujcev v drugem prijavnem roku

Žiga Kastelic
-
0
Univerza na Primorskem sprejela 84 tujcev v drugem prijavnem roku

Univerza na Primorskem je pred dnevi zaključila izbirni postopek drugega prijavnega roka za tujce iz držav nečlanic Evropske unije. Na dodiplomski študij je bilo že v prvem prijavnem krogu sprejetih 245 kandidatov iz držav nečlanic Evropske unije, ki se jim zdaj pridružuje še 84 kandidatov.

UP v drugem prijavnem roku sprejela 84 tujih kandidatov

Sprejetih je bilo 84 kandidatk in kandidatov, ki so jim bili sklepi o rezultatu izbirnega postopka vročeni preko portala eVŠ, vabilo k vpisu pa prejmejo od fakultet prek elektronske pošte.

V prvem prijavnem roku je bilo na Univerzo na Primorskem sprejetih 245 kandidatov, zdaj pa se jim je v drugem prijavnem roku prijavilo še novih 84. Skupaj je v prvih dveh rokih sprejetih 329 kandidatov iz nečlanic EU.

Na Univerzi na Primorskem so še prosta mesta za tretji prijavni rok, ki bo potekal od 12. avgusta do 5. septembra 2022. Rok za oddajo popolne dokumentacije je 7. september, rok za vpis pa bo med 9. in 19. septembrom. Sami rezultati izbirnega postopka tretjega prijavnega roka bodo objavljeni v eVŠ portalu najkasneje do 12. septembra.

Vse informacije o razpisu tretjega prijavnega roka najdeš na spletni strani Univerze na Primorskem.

Opice živijo dlje v družbi samic

Helena Tolar
-
0
Opice živijo dlje v družbi samic

Domnevamo lahko, da imamo ljudje od stikov z drugimi neko korist. Verjetno ni naključje, da že od samega začetka razvoja živimo v najrazličnejših skupnostih. Pri tem se pojavljajo vprašanja, ali imajo razmerja, ki jih imamo z drugimi, sploh smisel. Težko bi bilo izmeriti ali dokazati, da odnosi z drugimi vplivajo na kakovost našega življenja in posledično tudi dolžino življenja. Vseeno pa lahko poskusimo.

Susan Perry z univerze UCLA že od leta 1990 vodi projekt na Kostariki, kjer njena ekipa raziskovalcev dokumentira vsakdanje življenje več sto opic. Čeprav so ljudem bolj sorodni šimpanzi in orangutani, opazujejo beloglave kapucine, saj živijo v družbenih strukturah, ki vplivajo na vedenje in življenje opic. Opice opazujejo tudi do 13 ur dnevno.

Susan Perry
Susan Perry. Foto: UCLA

Kateri odnosi vplivajo na dolžino življenja opic?

Najnovejše ugotovitve njihovega opazovanja so se osredotočile na povezavo med socialnimi stiki samic opic in njihovim preživetjem. Njihova ključna ugotovitev po 18-ih letih opazovanja je, da odrasle samice kapucinov, ki so bolje vključene v socialne mreže z drugimi odraslimi samicami, živijo dlje. Pri opazovanju so upoštevali stike med opicami kot so medsebojna pomoč in nega, iskanje hrane in sodelovanje v konfliktih.

Obstajajo tudi dokazi, da so samice, ki so bile bolj socialno vključene v celotno skupino (torej so imele stike s samci in samicami), preživele dlje. Vseeno pa raziskave kažejo, da so na preživetje najbolj vplivali odnosi med samicami.

1...808809810...2.155Stran 809 od 2.155