Kako je mogoče, da med poletnim sprehodom ali posedanjem na terasi kar sam veš, da se približuje nevihta? Za to se lahko zahvališ svojemu nosu! Naši nosovi zaznajo do trilijon različnih vonjev, med njimi sta tudi ozon in t. i. zemeljski vonj, ki se pojavita pred in med nevihto.
Vohanje nevihte ali vohanje zraka?
Pred nevihto najprej zavohamo vonj ozona, katerega ime izhaja iz grške besede, ki pomeni »vonjati«. Električni naboj strel v nevihtnih oblakih razcepi kisik v posamezne atome, od katerih se nekateri lahko združijo v ozon. Veter delce odnese daleč od oblakov in zato ozon zavohamo že preden začne deževati.
Ko začne deževati, se pojavi t. i. zemeljski vonj, ki ga imenujemo petrihor. Ime izhaja iz grške besede petros, ki pomeni skalo, ter besede ichor, ki je v grški mitologiji označevala kri bogov. In kako nastane? Razkrojeni organski material pade na zemljo ali skale, kjer se mu pridružijo še minerali. Ta mešanica snovi ostane v tleh, kjer rastlinam sporoča, naj ustavijo rast korenin ali kalitev semen, ker v zemlji ni vode. Ko na zemljo pade dež, kapljice prenesejo te snovi v zrak, rezultat pa je zemeljski vonj.
Nismo pa ljudje edini, ki lahko zavohamo petrihor. Ta vonj naj bi v puščavske oaze privabljal kamele, saj se sprošča le, ko je tam dovolj vode. Petrihor, ki se spere v reke in jezera, pa ribam sporoča, da je vode dovolj in je tako čas za drstenje.
Heavy Thunderstorm Sounds | Relaxing Rain, Thunder & Lightning Ambience for Sleep | HD Nature Video
Arktika se v primerjavi s preostalim delom Zemlje segreva izjemno hitro. Najnovejše analize kažejo, da se regija segreva še hitreje, kot so mislili znanstveniki. V reviji Communications Earth & Environment poročajo, da se je v zadnjih štiridesetih letih povprečna temperatura na Arktiki povečevala skoraj štirikrat hitreje od svetovnega povprečja.
Segrevanje Arktike je hujše, kot smo mislili
Raziskovalci so analizirali podatke opazovanj med letoma 1979 in 2021. Na svetovni ravni se je povprečna temperatura v tem času povečala za približno 0,2 stopinje Celzija na desetletje. Arktika se je v tem času segrevala za približno 0,75 stopinje Celzija na desetletje.
Govorimo le o povprečju. Mika Rantanen in njegovi sodelavci s finskega meteorološkega inštituta v Helsinkih so ugotovili, da se nekateri deli Arktičnega oceana, kot je na primer Barentsovo morje, segrevajo kar sedemkrat hitreje kot ostali deli planeta.
Trend letne povprečne temperature za obdobje 1979-2021 (levo) in trend letne povprečne temperature glede na svetovno povprečje (desno). Foto: Finnish Meteorological Institute
Predvidevanje sprememb temperature
Rantanen in sodelavci pravijo, da zaradi pospešenega segrevanja tega območja pod vprašaj lahko postavimo vse dosedanje modele, ki predvidevajo spremembe temperature. Ni povsem jasno, kje je težava in zakaj modeli ne znajo pravilno predvideti segrevanja Arktike. Ena od težav je morda ta, da modeli težko predvidevajo izginjanje morskega ledu. Izginjanje snega in ledu, zlasti morskega, je namreč eden od glavnih razlogov za hitro segrevanje Arktike. Sneg in led s svojo svetlo barvo ustvarjata odsevni ščit, ki odbija sončno sevanje nazaj v vesolje. Odprte morske vode ali gole skale pa to toploto absorbirajo in tako zvišujejo temperaturo.
Draginja se pozna marsikje, morda najhujša je predvsem pri energetiki. Dolgo se je ugibalo, če bo Vlada RS ljudem pomagala z novim dodatkom, končno pa smo prejeli tudi odgovor. Vlada je sprejela predlog Zakona o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva. Kdo bo prejemnik dodatka, kakšna je višina dodatka in kako bo izplačan?
Energetski dodatek za najbolj ranljive
Vlada je objavila enkratni energetski dodatek za najbolj ranljive skupine. »Mednje sodijo socialno ogrožena gospodinjstva, v katerih živijo upravičenci do denarno-socialne pomoči in varstvenih dodatkov, in invalidi, ki so upravičeni do invalidnega nadomestila. Ukrepi bodo omilili posledice in vpliv visokih cen energentov in cen življenjskih potrebščin v času ogrevalne sezone. Letos bo za pomoč namenjenih 27 milijonov evrov, prihodnje leto pa še 14 milijonov evrov, skupno 41 milijonov evrov,« so zapisali ob objavi energetskega dodatka.
V nadaljevanju in sliki, ki jo je Vlada Republike Slovenije objavila na svojem Facebook profilu lahko najdeš podrobnosti o prejemnikih enkratnega energetskega dodatka.
Enkratni energetski dodatek za najbolj ranljive skupine
Prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka.
Samske osebe – 200 evrov
Družine z enim staršem – 200 evrov
Družine z dvema staršema – 314 evrov
Par brez otrok – 314 evrov
Upravičenci do nadomestila za invalidnost
Invalidi – 200 evrov
Energetski dodatek za najbolj ranljive skupine
Kot je na novinarski konferenci povedal Luka Mesec, se bodo začeli dodatki izplačevati od 1. novembra pa vse do konca marca 2023. Dodal je tudi, da bo enkratni dodatek izplačan na enak način kot socialna pomoč, kar pomeni, da ne bo omejen s tem, za kaj točno ga bodo prejemniki lahko porabili.
Ure igranja priljubljenih videoiger ne škodujejo duševnemu zdravju igralcev, je pokazala največja raziskava doslej, ki jo je šest tednov izvajala ekipa oxfordskega internetnega inštituta in je zajela skoraj 40.000 igralcev in njihove igralne navade. Vendar to ne pomeni, da raziskava ni vzbudila nekaterih pomislekov. Ekipa trdi, da je potrebnih še veliko več informacij, preden bodo lahko zakonodajalci na področju tehnologije zares mirni.
Raziskava vpliva video iger na duševno zdravje
Raziskava, objavljena v reviji Royal Society Open Science, ni pokazala vzročne povezave med igranjem iger in slabšim duševnim zdravjem, ne glede na to, kakšne igre se igrajo. Profesor Andrew K. Przybylski, višji raziskovalec na Oxford internet inštitutu (OII), pravi, da je raziskava pokazala jasno razliko v izkušnjah igralcev, ki igrajo, ker si to želijo, in tistih, ki igrajo, ker se jim zdi, da morajo.
»Ugotovili smo, da je res vseeno, koliko igralci igrajo [z vidika njihovega dobrega počutja]. Ni bila pomembna količina igranja, ampak kakovost … Če so čutili, da morajo igrati, so se počutili slabše. Če so igrali, ker jim je bilo igranje všeč, podatki niso pokazali, da je to vplivalo na njihovo duševno zdravje. Zdi se, da jim je dajalo močan pozitiven občutek,« je dejal profesor Przybylski.
Prelomna raziskava med igralci iger je bila najobsežnejša doslej, saj je zajela več platform in sedem različnih iger, vključno z osnovnimi igrami, kot je Animal Crossing: New Horizons, dirkalne simulatorje, kot je Gran Turismo Sport, in bolj tekmovalne igre, kot sta Apex Legends in Eve Online. Profesor Przybylski pravi, da ni bilo razlik v vplivu na duševno zdravje, ne glede na to, ali je igra vključevala selitev v novo mesto z govorečimi živalmi, kot v igri Animal Crossing, ali sodelovanje v igri v slogu kraljevske bitke, kot je igra Apex Legends.
Podatki o igrah, ki jih zbirajo platforme, so v lasti igralcev. Skoraj 40.000 ljudi pa je dovolilo, da se uporabijo za to raziskavo. V prejšnjih študijah so igralci pogosto pisali dnevnike o svojih odzivih na igre. Vendar je dostop do podatkov o igrah v realnem času omogočil le spodbuden vpogled v vpliv iger, pravi profesor Przybylski. Čeprav je OII dal podatke na voljo drugim akademikom, je to le kaplja v morje glede na možne razpoložljive podatke in omogoča le omejen dostop.
Profesor Przybylski pojasnjuje: »Na svetu videoigre igra približno milijarda ljudi. Samo na platformi Nintendo je na voljo 3.000 iger. Ljudje igrajo več iger, mi pa smo lahko dostopali do podatkov o 39.000 ljudeh, ki igrajo samo sedem priljubljenih iger.«
Pravi še, da bi odgovorili na vprašanja, na katera želijo odgovoriti starši, kot je on, moramo zbrati velike reprezentativne vzorce in to na ravni platforme. Gledati samo sedem iger je kot gledati sedem živil, čeprav veste, da Tesco in drugi supermarketi prodajajo na tisoče različnih živil, kupci pa polnijo različne vozičke.
Morajo se zbrati veliki reprezentativni vzorci in to na ravni platforme. Foto: Olichel iz Pixabay
To so prvi koraki v svet razumevanja vklapljanja iger v življenja igralcev
Profesor Przybylski je poleg tega, da je starš, tudi sam odraščal z igranjem iger in pravi, da so takšne raziskave bistvene za razumevanje resničnega vpliva igranja iger na posameznika. Čeprav današnje raziskave kažejo, da igre morda negativno vplivajo le na tiste, ki se čutijo prisiljene igrati, in ne na vse uporabnike, se je treba naučiti še veliko več.
»To so le prvi koraki v svet razumevanja, kako se igre vklapljajo v življenja igralcev,« pravi profesor. »Zdi se, da je ključni dejavnik, zakaj igrate. To je vznemirljiva študija, vendar nas čaka še veliko dela.«
Pred raziskavo je bilo treba opraviti večmesečna pogajanja z igralnimi platformami o uporabi podatkov, nato pa je sledilo večmesečno analiziranje. Sama analiza podatkov je bila najlažja, pravi profesor Przybylski. Platforme Sony, Microsoft in Nintendo imajo zapletene odnose z več sto razvijalci iger, zato je težko doseči, da se vsi strinjajo, da je neodvisna in stroga znanost v najboljšem interesu njihovih igralcev. Vendar profesor Przybylski poudarja, da so podatki last igralcev – ne platform in ne razvijalcev iger. »Igralci imajo zakonsko pravico, da darujejo svoje podatke … bil bi neverjeten korak naprej, če bi podatke zbirali na ravni platform.«
»Igralci želijo vedeti, kakšen vpliv ima igranje iger. Znanstveniki to želijo vedeti. Starši želijo vedeti. Vlada želi vedeti. Jaz želim vedeti … in informacije so na voljo. Ti podatki morajo biti odprti in jih je treba zlahka deliti. Če velikim igralnim platformam ni vseeno za dobro počutje njihovih igralcev, morajo igralcem in znanstvenikom omogočiti, da spoznajo, kako njihovi izdelki vplivajo na nas, v dobro ali slabo,« zaključuje Przybylski.
Če velikim igralnim platformam ni vseeno za dobro počutje njihovih igralcev, morajo igralcem in znanstvenikom omogočiti, da spoznajo, kako njihovi izdelki vplivajo, v dobro ali slabo. Foto: Pexels iz Pixabay
Hudo sušne obdobje na evropskih tleh je razkrilo starodavne kamne, ki človeštvo opozarjajo na grozljiva obdobja. Zadnji tak kamen je bil ponovno razkrit s padcem gladine reke Labe na Češkem, ki je razkril svoj zapis. »Če me vidiš, jokaj,« je med drugim zapisano na kamnu lakote, ki se iz reke pokaže le v obdobju hudega pomanjkanja.
Kamni lakote (hungerstein) imajo svojo nalogo
V nemščini hungerstein in po naše kamni lakote so pogosti »prebivalci« evropskih rek. Že z začetkom srednjega veka so nakazovali obdobja velikega pomanjkanja in suše, saj so se prav ob znižanju rečne gladine pojavili in tako napovedali hujše čase. Med najbolj znanimi kamni lakote je tisti pri mestu Dečin na Češkem, ki ga skriva in razkrije reka Laba. »Wenn du mich siehst, dann weine,« je zapisano na kamnu. V prevodu bi to pomenilo: če me vidiš, jokaj. Kamen so strokovnjaki umestili v leto 1616, vse od takrat pa je bil namenjen točno temu.
Mnogi izmed teh kamnov so se pokazali na začetku devetnajstega stoletja, ko je izbruhnil vulkan Tambora. Vojna lakota prve svetovne vojne je sovpadala s pojavom enega izmed njih, prav tako na Češkem. Taisti so se pokazali tudi pred štirimi leti, ko je to območje zajela huda suša. Enako se je zgodilo tudi letos. Na enem izmed njih je napisano tudi: mi smo jokali – jokamo – vi boste jokali.
Že z letom 2018 pa se je pojavilo tudi veliko število napačnih informacij, saj je veliko število takih kamnov vidnih tudi v normalnih obdobjih. Zaradi postavitve bližnjih jezov naj bi bili nekateri kamni, v svoji celoti, vidni tudi več kot polovico leta.
Težave pri preverjanju dejstev kamnov lakote danes
Da se je kamen lakote pokazal tudi letos ni povsem nujno. V obdobju Twitterja, Facebooka, Instagrama, TikToka in drugih družbenih omrežjih so napačne informacije lahko sila pogoste. Tako je tudi v letošnjem avgustu trendal pojav kamnov lakote, a je točnost tega pojava težko določiti. Eden izmed prvotnih tvitov tako omenja pojav teh kamnov, edina in pomembna razlika pa je uporaba fotografije oziroma tvita iz leta 2018, ko so se kamni dejansko pojavili. Povsem drugačna zgodba je v Združenih državah Amerike, kjer so v jezeru Mead kamni z enako nalogo.
Dandanes so kamni lakote večkrat uporabljeni zgolj za trend. Kljub temu ne gre negirati njihovega pomena skozi zgodovino, ko se še ni tako redno uporabljalo tehnoloških merilcev in drugih naprav. Najverjetneje pa se bo v naslednjih nekaj letih pojavilo še več takih kamnov, ki bodo razkrili svoje napise.
Kaj je kamen lakote?
Kamen lakote oziroma hungerstein je hidrološki pokazatelj, največkrat skala in del rečnega dna. Skozi zgodovino so ljudstva nanje pisala letnice hudih sušnih obdobij in posledično tudi prej omenjene napise. Njihov pojav se je povezovalo s pomanjkanjem, višanjem cen in sušo. Spet drugi taki kamni imajo na sebi vgravirana tudi navodila za kmetovanje, predvsem za zalivanje pridelkov in podobnih opravil.
Začetek jesenskega dela leta bo v soboto, 3. septembra, zaznamoval vseslovenski tek čez penaste, lesene, blatne in mokre ovire … Aviratek. Dogodek je zabaven in poln dogodišvčin za nepozabno druženje s prijatelji, sosedi, s sodelavci. In je tudi dobrodelen. Prijave se pridno polnijo. Letos se bo v Šentvidu pri Stični govorilo in poslušalo navdušene vzklike v vseh slovenskih narečjih.
Morda je to, da smo organizatorji tega dogodka prav gasilci Prostovoljnega gasilkega društva Šentvid pri Stični, ki so med drugim žrtvovali nekaj delovnih in vikend dni tudi za gašenje mega požara na Krasu, spodbudilo mnoge, da so se nam že pridružili.
Če še razmišljate, da bi se nam pridružili, nikar preveč ne oklevajte – do 28. avgusta imate možnost prijave. Kasnejše prijave ne bodo več mogoče. V štartnino je vključeno nepozabno doživetje, pa seveda tudi Aviratek majica, topel obrok in pijača ter dobrodelni prispevek. In seveda še tisti nedločeni X-faktor, ki ga vsak na Avirateku doživi na svoj način.
Študija, v kateri je sodelovalo več kot 26.000 britanskih žensk srednjih let, je pokazala, da je pri tistih, ki se prehranjujejo z vegetarijansko hrano, tveganje zloma kolka za 33 odstotkov večje kot pri tistih, ki redno uživajo meso. Zakaj naj bi si vegetarijanci hitreje zlomili kolk?
Hitreje do zloma, če si vegetarijanec
Raziskava Univerze v Leedsu, objavljena v reviji BMC Medicine, je preučevala tveganje zloma kolka pri pescatarijancih (ljudeh, ki uživajo rastlinsko hrano in ribe) in vegetarijancih v primerjavi z rednimi uživalci mesa.
Med 26.318 ženskami so v približno 20 letih opazili 822 primerov zloma kolka, kar je predstavljalo nekaj več kot 3 odstotke vzorčne populacije. Po prilagoditvi dejavnikov, kot sta kajenje in starost, so bili vegetarijanci edina prehranska skupina s povečanim tveganjem za zlom kolka.
Jesti več rastlinske ali mesne hrane? Foto: wildpixel iz iStock
Ta študija je ena od redkih študij, ki so primerjale tveganje zloma kolka pri vegetarijancih in uživalcih mesa, pri čemer je bil pojav zloma kolka potrjen iz bolnišničnih zapisov.
Znanstveniki poudarjajo, da je treba opraviti več raziskav o natančnih vzrokih za večje tveganje za zlom kolka pri vegetarijancih.
Vegetarijanska prehrana je lahko zdrava ali nezdrava
Glavni avtor študije James Webster, doktorski raziskovalec s Fakultete za znanost o hrani in prehrani v Leedsu, je povedal: »Naša študija opozarja na morebitne pomisleke glede tveganja zloma kolka pri ženskah, ki se prehranjujejo vegetarijansko. Vendar pa ne opozarja ljudi, naj opustijo vegetarijansko prehrano. Kot pri vsaki dieti je pomembno razumeti osebne okoliščine in ugotoviti, katera hranila so potrebna za uravnotežen zdrav življenjski slog. Vegetarijanska prehrana se lahko od posameznika do posameznika zelo razlikuje in je lahko zdrava ali nezdrava, prav tako kot prehrana, ki vključuje živalske izdelke. Vendar je zaskrbljujoče, da je pri vegetarijanski prehrani pogosto manjši vnos hranil, ki so povezana z zdravjem kosti in mišic. Te vrste hranil, kot so beljakovine, kalcij in druga mikrohranila, so na splošno bolj prisotne v mesu in drugih živalskih proizvodih kot v rastlinah.«
Pomembno je, da se zagotovi ustrezen vnos hranil. Foto: Pexels iz Pixabay
»Majhen vnos teh hranil lahko vodi do manjše mineralne gostote kosti in mišične mase, zaradi česar ste lahko bolj dovzetni za tveganje zloma kolka. Zaradi tega je še posebej pomembno, da z nadaljnjimi raziskavami bolje razumemo dejavnike, ki povzročajo povečano tveganje pri vegetarijancih, bodisi da gre za pomanjkanje določenih hranil bodisi za uravnavanje telesne teže, da bi lahko ljudem pomagali pri zdravi izbiri,« je še dodal Webster.
Rastlinska prehrana postaja vse bolj priljubljena
Vegetarijanska prehrana je v zadnjih letih vse bolj priljubljena. Pogosto se dojema kot bolj zdrava možnost prehranjevanja, pri čemer predhodni dokazi kažejo, da lahko vegetarijanska prehrana v primerjavi z vsejedo prehrano zmanjša tveganje za več kroničnih bolezni, vključno s sladkorno boleznijo, boleznimi srca in rakom.
Po vsem svetu se pojavljajo tudi pozivi k zmanjšanju uživanja živalskih proizvodov, da bi se spopadli s podnebnimi spremembami.
Razumevanje tveganja zloma kolka pri vegetarijancih zato postaja vse pomembnejše za javno zdravje.
Hrana rastlinskega izbora postaja vse bolj priljubljena. Foto: Engin_Akyurt iz Pixabay
Soavtorica študije profesorica Janet Cade, vodja skupine za prehransko epidemiologijo na Fakulteti za znanost o hrani in prehrani v Leedsu, je dejala, da je v raziskavi bilo ugotovljeno, da je tveganje vegetarijanskega raka pri vegetarijancih večje kot pri vegetarijancih. »Zlom kolka je globalni zdravstveni problem z visokimi ekonomskimi stroški, ki povzroča izgubo samostojnosti, zmanjšuje kakovost življenja in povečuje tveganje za druge zdravstvene težave.
Rastlinska prehrana je bila povezana s slabšim zdravjem kosti, vendar je bilo doslej premalo dokazov o povezavah s tveganjem zloma kolka. Ta študija je pomemben korak k razumevanju potencialnega tveganja, ki bi ga lahko dolgoročno predstavljala rastlinska prehrana, in kaj lahko storimo za zmanjšanje teh tveganj,« je še dejala profesorica Cade.
Ekipa je pri raziskovanju možnih povezav med prehrano in tveganjem zloma kolka uporabila podatke iz britanske raziskave Women’s Cohort Study. Nacionalna kohorta žensk srednjih let je bila ustanovljena na Univerzi v Leedsu z namenom raziskovanja povezav med prehrano in kroničnimi boleznimi, pri čemer je zajemala širok nabor različnih prehranjevalnih vzorcev. Podatki o prehrani so bili zbrani z vprašalnikom o pogostosti prehranjevanja, pri podvzorcu žensk pa so bili potrjeni s štiridnevnim prehranskim dnevnikom. Ženske so bile ob vključitvi v kohortno študijo stare od 35 do 69 let.
Vpliv nizkega indeksa telesne mase
Raziskovalna skupina je ugotovila, da je bil povprečni indeks telesne mase med vegetarijanci nekoliko nižji od povprečja med rednimi uživalci mesa. Prejšnje raziskave so pokazale povezavo med nizkim indeksom telesne mase in visokim tveganjem za zlom kolka.
Nižji indeks telesne mase lahko pomeni, da imajo ljudje premajhno telesno težo, kar lahko pomeni slabše zdravje kosti in mišic ter večje tveganje za zlom kolka. Potrebne so nadaljnje raziskave, da bi ugotovili, ali je razlog za opaženo večje tveganje pri vegetarijancih nizek indeks telesne mase.
Premajhna telesna teža lahko pomeni slabše zdravje kosti in mišic. Foto: Rostislav_Sedlacek iz iStock
Dr. Darren Greenwood, biostatistik na Medicinski fakulteti v Leedsu, soavtor študije, je dejal: »Ta študija je le del širše slike o prehrani ter zdravih kosteh in mišicah v starejših letih. Potrebne so nadaljnje raziskave, da bi potrdili, ali so podobni rezultati tudi pri moških, raziskali vlogo telesne teže in ugotovili razloge za različne rezultate pri vegetarijancih in mesojedcih.«
Dedek gre na jug je naslov slovenskega filma, ki v kinematografe prihaja z oktobrom. Tri desetletja po legendarnem filmu Babica gre na jug nam bo režiser Vinci Vogue Anžlovar predstavil še zgodbo dedka, ki je odšel na jug. V filmu bosta glavni vlogi igrala Boris Cavazza in Vlado Novak, ki se bosta prav zares odpravila na jug. Vse, kar v tem trenutku vemo o filmu Dedek gre na jug, pa izveš v nadaljevanju prispevka.
Dedek na jug odhaja 30 let za babico
Pisalo se je leto 1991, ko je takratni študent režije Vinci Vogue Anžlovar predstavil svoj prvi celovečerni film. Decembrsko vzdušje v Cankarjevem domu je bilo primerno za prikaz zgodbe svobodomiselne babice Sare, ki pobegne iz doma za ostarele. Majolka Šuklje je skupaj z Natašo Matjašec in Bojanom Emeršičem zaigrala v najbolj gledanem slovenskem filmu, kar je status, ki ga je obdržal do Outsiderja leta 1997. Zgodba je legendarna, film pa prav tako.
Dedek gre na jug ni nadaljevanje, skupnega jima pa je marsikah. Naslov, osnova zgodbe in idejni vodja seveda. Vinci Vogue Anžlovar bo tako 7. oktobra predstavil svoj novi celovečerni film. Kaj pravi opis filma? Ostarela glasbenika se v iskanju drage iz preteklosti srečata z vzhajajočo mlado pevko, ki ju popelje na pustolovščino življenja. V spodnjem odstavku lahko prebereš tudi nekoliko daljši opis filma.
Film Dedek gre na jug je zgodba o življenju, pričakovanjih in iskanju smisla. Je zgodba o prijateljstvu. Vlado ugrabi svojega najboljšega prijatelja Borisa iz bolnišnice, saj se ne želi sprijazniti z dejstvom, da Boris umira. Boris in Vlado, oba glasbenika, se poznata že vrsto let, saj sta skupaj igrala v jazz orkestru. Vlado se odloči odpeljati Borisa v Srbijo, da bi ponovno srečal svojo dolgoletno, nikoli izsanjano ljubezen Nedo, s katero je zaradi nesrečnih spletov okoliščin pred leti prekinil stike. Sprva gre vse po planu, potem pa jima pot prekriža Rominja Esma in življenje gre od tu naprej po svoji poti.
Boris Cavazza, Vlado Novak in Zala Đurić so prevzeli glavne vloge v novem celovečercu
Dedek gre na jug s široko zasedbo
Boris Cavazza, Vlado Novak in Zala Đurić so glavna zasedba težko pričakovanega filma. V filmu bodo zaigrali tudi Goran Navojec, Senko Veselinov, Jasna Diklić, Maruša Majer, Nenad Tokalić, Jonas Žnidaršič, Dario Varga, Primož Pirnat, Ksenija Mišić, Timon Šturbej in drugi. Za kamero pa se kot skladatelj filma vrača tudi Milko Lazar.
Film bo trajal 104 minute, nastal pa je v sodelovanju produkcij A Atalanta, Sektor Film, RTV Slovenija, MP Produkcija, Slovenskega filmskega centra in Agencije za Film na Republika Severna Makedonija.
Film bo premierno prikazan 7. oktobra 2022.
Dedek gre na jug se je predstavil s prvim plakatom
Nekaj let nazaj je lavanda postala nadvse popularna. Kar naenkrat je njeno skromno poslanstvo v obliki aromatičnega olja preraslo okvirje ter stopilo v svet kulinarike, dekoracije in kozmetičnih izdelkov. Danes jo najdemo kot sestavino v sladicah, solatah, sladoledih, morskih jedeh in celo sirih. Poleg tega jo vsi prodajajo v platnenih mošnjičkih s turističnimi motivi po vseh sredozemskih mestih. Konec napornega dne se še tuširamo s sivkinim gelom za prhanje. Medtem, ko je Lavandula Angustifolia osvojila mediteranski svet, se je nekaterim utrnila eksperimentalna zamisel: zakaj jo ne bi še kadili?
Kot divja rastlina, lavanda uspeva na sončnih pobočjih Sredozemlja. V Sloveniji jo načrtno gojimo na Krasu, Štajerskem in v Prekmurju. Gre za rastlino, ki ima zelo razvejan koreninski sistem, ki seže do 40 cm v globino zemlje. Ima značilne bele, svetlovijolične ali svetlorožnate cvetove, ki rastejo v klasu podobnem socvetju. Cveti julija in avgusta, ko oddaja značilen opojen vonj. Kljub temu vsebuje še več dišavnih snovi, ko je posušena. Bolj, ko gremo proti severu, njena dišavnost pojenjuje. Ima nekoliko grenak okus.
Si vedel, da poleg najbolj razširjenega ljudskega imena za lavandulo sivka, poznamo tudi druge izraze, ki poimenujejo to prekrasno rastlino: lavanda, kofendl, lavendel, sivač, lafendl in špiknada.
Lavanda je znana predvsem po svojih zdravilnih učinkih. Je izjemno uporabna, saj so zdravilni njeni cvetovi, listi in vsa cvetoča zel. Navadno se jo uporablja v obliki eteričnih olj, smole, čreslovine ali grenčice. Uporablja se jo za blaženje krčev, migren, omotice in proti napenjanju. Ima pomirjujoč učinek.
Poleg tega se uporablja tudi za dekoracijo doma ali gurmanskih krožnikov. Mnogi posušene cvetove lavande vstavljajo tudi v omaro, da odganjajo molje. Uporablja se tudi za pripravo pomirjevalnih čajev, kopeli in v kozmetični industriji ter parfumeriji.
Ali je lavanda lahko nevarna?
Sivka v zgoščenih količinah je lahko zelo močna, zato je potrebno pretehtati možnost alergijske reakcije ali preobčutljivost kože pri prekomerni uporabi v primeru, da si sivko vtiramo. Prav tako lahko eterično olje draži prebavne organe in negativno vpliva na naše počutje. Lavando se odsvetuje nosečnicam in doječim materam.
Kako kaditi lavando?
Lavando se lahko kadi podobno kot tobak ali marihuano. Posušene cvetove se zmelje in zvije; bodisi samostojno ali z drugimi rastlinami oziroma zelmi. Ko se jo kadi, ima bolj intenziven okus in bolj dimljeno aromo, podobno paličici kadila. Ob inhaliranju se lahko zaužije majhen delež eteričnega olja, a to strokovnjaki ne smatrajo kot varen način konzumiranja sivke. Zaželeno je, da so cvetovi popolnoma posušeni, kar naj bi preprečilo negativne stranske učinke in bolje gori.
V »zeliščnih cigaretah« lahko mešaš različne zeli, ki naj bi v določenih kombinacijah delovale ugodno za različne namene. Za dobre sanje se priporoča mešanje z damiano, listi vrtnice, listi maline ali navadnim pelinom. Za pomiritev mešanje z modrim lotosom, kamilico, damiano ali listi vrtnice. Za poživitev mešanje z hibiskusom, slezom, čeladnico, listi maline, navadnim rmanom ali zeleno meto. Pozoren moraš biti, da so vse uporabljene sestavine organsko pridelane in neškropljene s pesticidi.
Kajenje zeli je bolj zdrava alternativa kajenja tobaka oziroma ga lahko celo nadomešča za ljudi, ki se želijo odvaditi kajenja. Določene rastline naj bi imele tudi posebne zdravilne učinke in pomagale predvsem pri sproščanju, izboljšanju počutja in mentalnem dobrostanju. Imajo dolgo tradicijo v spiritualnih obredih in se pogosto povezujejo z magičnim ali religioznim diskurzom. Zato imajo hkrati veliko šarlatanskih privržencev kot tudi nasprotnikov iz področja medicine.
Poleg tega lahko poskusiš tudi vejp ali šišo z okusom lavande, a nikakor se ne priporoča kajenje olja.
Smoking Herbal Blends: A Beginner's Guide + My Relaxation Blend Recipe
Lavanda in marihuana?
Mnogi zagotavljajo, da je lavanda zaradi svojih blagodejnih in pomirjujočih učinkov idealna za kajenje. Predstavljajo jo kot bolj zdravo obliko trave. Njeni navdušenci trdijo, da pomaga pri soočanju s stresom in sprošča. Preko inhalacije naj bi blagodejni terpeni vstopali direktno v krvni obtok in delovali na podoben način kot tisti v CBD-ju. Po njihovi logiki naj bi torej sivka mešana z marihuano delovala kot magično dvojno pomirjevalo. Še več, zagotavlja se, da naj bi pomirjevalni linalol deloval kot protiutež neprijetnim stranskim učinkom, ki se lahko pojavljajo ob kajenju marihuane, kot je na primer paranoja. Za razliko od trave te sivka ne bo »zadela«, saj ne vsebuje THC-ja.
Je kajenje lavande res dobrodejno ali je to le mit?
Čeprav je učinkovita v aromaterapiji in zeliščarski medicini, ni dokazano, da bi imelo kajenje lavande kakršenkoli zdravilen učinek. Raziskave so ugotovile, da zdravilno deluje le eterično olje; predvsem pri spanju, anksioznosti, glavobolih, celjenju ran in določenih infekcijah.
Kakšne grožnje lahko predstavlja kajenje lavande?
Ker se sivko navadno meša s tobakom, je njen prvotni negativni učinek povezan s kajenjem samim in konzumacijo številnih kancerogenih snovi. Po zaužitju se nalagajo v pljučih in prehajajo v krvni obtok, ki jih ponese v ostale dele telesa. Sčasoma te snovi pridejo do sleherne celice človeškega telesa. Aktivno kajenje lahko vodi v kronično obstruktivno pljučno bolezen, pljučnega raka ali ostale bolezni dihal, hkrati pa predstavlja tudi nevarnost za srčno-žilni sistem in spolne organe.
Če torej kadim sivko »čisto« brez kemičnih primesi, je to najbrž bolj varna in zdrava opcija? V kolikor se to vprašanje zdi logično in bi nanj pričakovali pritrdilen odgovor, niso bile na to temo opravljene nobene raziskave. Res je, da sivka za razliko od tobaka ne vsebuje nikotina, kar pomeni, da od nje ne moremo postati odvisni.
Kljub temu ne smemo pozabiti na dejstvo, da je inhaliranje kakršne koli vrste dima in njegovih delcev škodljivo za naša dihala. To velja tudi za onesnažen zrak ali pasivno kajenje. Še posebno kritična žrtev dima so otroci, čigar pljuča se še razvijajo in jih to še bolj prizadene.
Na kakšne alternativne načine lahko uporabljam lavando?
Če želiš profitirati od njenih pomirjujočih učinkov, uporabi lavandino eterično olje. A pazi, kako ga apliciraš, saj je lahko njegova uporaba strupena. Ni primerno za notranjo uporabo ali dodajanje v hrano. Eterično olje je dobro razredčiti v drugem olju; na primer v jojoba ali mandljevem olju. Za zagotavljanje varne uporabe se priporoča opravljanje testa z majhno količino na koži, da preveriš, ali pride do alergične reakcije.
Za uživanje njene arome jo dodaj v čaj ali v koktejl, pečene dobrote ali jo uporabi kot poletno začimbo. Lahko jo posušiš in obesiš nad kuhinjski pult, na zid nad pisalno mizo in jo na tak način izkoristiš kot poceni dekoracijo. Nekateri jo uporabljajo, da naredijo DIY potpuri; skledo posušenih cvetlic in drugih aromatičnih izdelkov.
Skratka, lavanda ti odpira vrata v svoj pisani in dišeči viola svet. Je že čas, da ga raziščeš?
Amnesty International Slovenije že drugo leto zapored organizira obštudijsko dejavnost Akademija Amnesty: Človekove pravice v praksi. K vpisu tudi letos vabimo vse študente Univerze v Ljubljani. Potekala bo na Fakulteti za družbene vede.
Človekove pravice so v današnjem svetu zelo pomembna tema in Akademija Amnesty vas bo naučila, kako in zakaj se je potrebno za njih boriti. Spoznali boste zanimive goste, ki bodo z vami delili svoje zgodbe in izkušnje iz prve roke. Na praktičnem delu dejavnosti pa boste lahko vsi uresničili svoje ideje za aktivizem.
Opravljena Akademija Amnesty vam poleg kopice znanja in izkušenj prinese tudi 4 kreditne točke.
Zakaj izbrati Akademijo Amnesty: Človekove pravice v praksi?
✔️ Zanimive in aktualne teme s področja človekovih pravic,
✔️ pestra izbira praktičnega dela,
✔️ 4 kreditne točke,
✔️ predavanja zanimivih gostov,
✔️ ideje za aktivizem,
✔️ nova poznanstva in
✔️ prijetno druženje na zaključnem srečanju.
Zaključno srečanje prve generacije obštudijske dejavnosti v Cukrarna baru v Ljubljani.
Teme, ki jih bomo obravnavali:
Pravica do protesta,
Izbrisani,
Soglasje v spolnosti,
Interspolnost,
Pravice Romov,
Digitalni velikani (Google, Facebook …) in človekove pravice,
Kako izvajati uspešne globalne kampanje?,
Kako Amnesty International izvaja svoje raziskave na terenu, vključno na konfliktnih območjih?,
Okolje in človekove pravice,
Apartheid …
Kaj Akademija Amnesty obsega?
Obštudijska dejavnost je sestavljena iz 30 ur vaj, ki jih izvaja ekipa zaposlenih v slovenski Amnesty z gosti, in 90 ur praktičnega dela. Potekajo v slovenščini, ločeno (za tuje študente) pa v angleščini.
Udeleženki obštudijske dejavnosti predstavljata svoje praktično delo.
Kako se prijavim?
Obštudijsko dejavnost izberete ob vpisu v novo študijsko leto. Če boste imeli kakršnokoli vprašanje glede vpisa, se lahko obrnete na referat svoje fakultete ali na referat na FDV, nenazadnje pa lahko pišete tudi nam na akademija@amnesty.si.
Človekove pravice niso le nekaj zapisanega na papirju. Naučite se jih zagovarjati zase in za druge. Pridružite se nam in skupaj spremenimo svet na bolje.
