Obštudijske dejavnosti za študijsko leto 2022/23, ki prinašajo kredite

Žiga Kastelic
-
0
Obštudijske dejavnosti za študijsko leto 2022/23, ki prinašajo kredite

Center za obštudijsko dejavnost Univerze v Ljubljani razpisuje 23 kreditno ovrednotenih dejavnosti za študijsko leto 2022/2023. Nanje se lahko vpišejo študentke in študenti UL v sklopu splošne zunanje izbirnosti in pridobijo 3 ali 4 kreditne točke. Vse o vpisu na kreditno ovrednotene obštudijske dejavnosti v nadaljevanju prispevka.

Obštudijske dejavnosti Univerze v Ljubljani

V študijskem letu 2022/2023 Center za obštudijsko dejavnost Univerze v Ljubljani razpisuje 23 kreditno ovrednotenih dejavnosti, na katere se lahko vpišejo študentke in študenti Univerze v Ljubljani v sklopu splošne zunanje izbirnosti in pridobijo 3 ali 4 ECTS  kreditne točke. Ponudba zajema vsebine s področja varovanja okolja, osebnega in profesionalnega razvoja, govornega sporočanja in nastopanja, mednarodnega projektnega dela, socialnih inovacij za izzive dolgožive družbe, orkestrsko igro in športne dejavnosti.

Obštudijske dejavnosti Univerze v Ljubljani za študijsko leto 2022-23
Obštudijske dejavnosti Univerze v Ljubljani za študijsko leto 2022-23

Kdo se lahko vpiše?

Študentke in študenti z veljavnim statusom študentke, študenta v tekočem študijskem letu na enem izmed študijskih programov (1. in 2. stopnja) Univerze v Ljubljani. Predmetnik študijskega programa, v katerega si vpisan, ti mora dopuščati izbor izbirnega predmeta v okviru splošne izbirnosti, da boste lahko pridobili 3 ali 4 ECTS kreditne točke.

  • Akademija za glasbo
  • Akademija za gledališče, radio, film in televizijo
  • Akademija za likovno umetnost in oblikovanje
  • Biotehniška fakulteta
  • Ekonomska fakulteta
  • Fakulteta za arhitekturo
  • Fakulteta za družbene vede
  • Fakulteta za farmacijo
  • Fakulteta za elektrotehniko
  • Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.
  • Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
  • Fakulteta za pomorstvo in promet
  • Fakulteta za matematiko in fiziko
  • Fakulteta za računalništvo in informatiko
  • Fakulteta za socialno delo
  • Fakulteta za upravo
  • Filozofska fakulteta
  • Naravoslovnotehniška fakulteta
  • Pedagoška fakulteta
  • Pravna fakulteta
  • Teološka fakulteta
  • Veterinarska fakulteta
  • Zdravstvena fakulteta

V primeru, da na seznamu ni tvoje članice, udeležba na kreditno ovrednotenih programih ni mogoča.

Vpis poteka do zapolnitve mest

Vpis na kreditno ovrednotene obštudijske dejavnosti poteka od 16. 8. do 25. 9. 2022 oziroma do zapolnitve mest. Prijaviš se prek spletne prijavnice. Menjava kreditno ovrednotenih dejavnosti ni mogoča. Prijaviš se lahko samo na en kreditno ovrednoteni program. Če se boš prijavil na več kreditno ovrednotenih obštudijskih dejavnosti, bo upoštevana samo ena (prva) prijava.

Bridž

Bridž je novost na Univerzi v Ljubljani, saj je v študijskem letu 2022-23 prvič postal njena obštudijska dejavnost, ki študentom prinaša 3 ECTS.

Gre za zelo zanimivo družabno igro za štiri igralce oziroma dva para, ki se igra z 52 igralnimi kartami. Sestavljena je iz dveh delov: iz licitacije in odigravanja. Pri licitaciji skušamo čim bolj natančno napovedati, koliko vzetkov bosta partnerja dobila in katera barva bo adut.

Bridž ključne informacije

Zveni preprosto. A o bridžu je napisanih več knjig kot o šahu. Pravijo, da je to najboljša igra s kartami, kar si jo je izmislil človeški um. Igralci se pomerijo v logičnem razmišljanju, ostrijo svoje analitične sposobnosti, trenirajo spomin in koncentracijo. Ker je to igra, ki jo igramo v parih, se igralci urijo tudi v timskem delu in razumevanju partnerstva. Vse te spretnosti krepijo ob tihi, a zabavni in izzivov polni igri. Učenje bridža bo potekalo na Fakulteti za matematiko in fiziko. Vsi študentje UL se lahko prijavite od 1. do 25. septembra oz. do zapolnitve mest.

Več o programu pa na povezavi: https://www.fmf.uni-lj.si/sl/studij-matematike/bridz/

Dodatne informacije o obštudijskih dejavnostih

Vse informacije o vpisu obštudijskih dejavnostih najdeš na spletni strani UL.

Na njihovi spletni strani najdeš tudi celotno ponudbo obštudijskih dejavnosti za študijsko leto 2022/23.

Najboljše univerze leta 2022 sodeč po Šanghajski lestvici

Žiga Kastelic
-
0
Najboljše univerze leta 2022 sodeč po Šanghajski lestvici

Šanghajska lestvica oziroma ARWU lestvica univerz je posodobljena za leto 2022. Med 500 najboljših univerz na svetu se je letos ponovno uvrstila tudi Univerza v Ljubljani, ki se je tako prebila med najboljše univerze v regiji. Najboljša univerza na svetu je že dvajseto leto zapored Univerza Harvard, ki se ji je v vrhnji deseterici pridružilo še sedem ameriških univerz.

Najboljše univerze Šanghajske lestvice

V nadaljevanju najdeš najboljših dvajset univerz na svetu, med katerimi prevladujejo ameriške univerze. Najboljši evropski univerzi sta Camvridge in Oxford, v Evropski uniji pa sta vodilni pariška univerza in univerza v Zurichu. Najboljša azijska univerza je ponovno Univerza Tokio, ki se je uvrstila na 24. mesto. Univerza Tsinghua je na 26. mestu in v primerjavi z lansko lestvico pridobila dve mesti. Univerza Melbourne na 32. mestu prevladuje pri oceanskih univerzah.

O uspehu Univerze v Ljubljani smo pisali v prispevku Univerza v Ljubljani po več letih spet med najboljšimi na svetu.

1. Univerza Harvard (ZDA)

2. Univerza Stanford (ZDA)

3. MIT – Massachusetts Institute of Technology (ZDA)

4. Univerza Cambridge (Združeno Kraljestvo)

5. Univerza Kalifornija – Berkeley (ZDA)

6. Univerza Princeton (ZDA)

7. Univerza Oxford (Združeno Kraljestvo)

8. Univerza Columbia (ZDA)

9. California Institute of Technology – Caltech (ZDA)

10. Univerza Chicago (ZDA)

11. Univerza Yale (ZDA)

12. Univerza Cornell (ZDA)

13. Univerza Kalifornija – UCLA

14. Univerza John Hopkins (ZDA)

15. Univerza Pennsylvania (ZDA)

16. Univerza Paris-Saclay (Francija)

17. Univerza Washington (ZDA)

18. Univerza London (Združeno Kraljestvo)

19. Univerza Kalifornija – UCSF

20. ETH Zurich (Švica)

The Oxford University City,Photoed in the top of tower in St Marys Church.All Souls College,England
Foto: RyanKing999 iz iStock

Najboljše univerze v Evropi

  • Cambridge – 4. mesto
  • Oxford – 7. mesto
  • Paris-Saclay – 16. mesto
  • London – 18. mesto
  • ETH Zurich – 20. mesto
  • Imperial London – 23. mesto
  • Edinburgh – 35. mesto
  • Manchester – 38. mesto
  • Kobenhavn – 39. mesto
  • PSL Univerza – 40. mesto
  • Karolinska – 41. mesto
  • Sorbonne – 43. mesto
  • King’s College – 48. mesto
  • Utrecht – 54. mesto
  • TUM – 56. mesto
  • Munchen – 57. mesto
Utrecht, Netherlands - June 2019: Utrecht University building on central square
Foto: Vladislav Zolotov iz iStock

Univerza v Ljubljani po več letih spet med najboljšimi na svetu

Žiga Kastelic
-
0
Univerza v Ljubljani po več letih spet med najboljšimi na svetu

Objavljena je bila Šanghajska lestvica oziroma ARWU lestvica univerz. Na njej se je letos ponovno znašla tudi Univerza v Ljubljani, ki se po nekajletni odsotnosti vrača med 500 najboljših univerz na svetu, ko je govora o omenjeni lestvici. Univerza v Ljubljani se je uvrstila v kategorijo od 401 do 500 najboljših univerz na svetu.

Med vzhodnoevropskimi univerzami je Univerzi v Ljubljani uspel velik dosežek. Pred ljubljansko univerzo je le Karlova univerza iz Prage, ki se nahaja v kategoriji med 301 in 400 mestom. V enaki kategoriji kot UL, torej 401 do 500, se nahajajo še Masarykova univerza (Češka), Jagelonska univerza, Univerza iz Varšave (obe Poljska), Univerza v Zagrebu in Univerza v Beogradu. To je dokaz, da je Univerza v Ljubljani med najboljšimi v regiji.

Velik uspeh Univerze v Ljubljani

»Povratek UL med petstoterico je med drugim zagotovo rezultat spodbujanja odličnega raziskovalnega dela na UL, pri čemer pa se seveda zavedamo, da se moramo na tem področju še izboljšati, kar smo zapisali tudi v nedavno sprejeto sedemletno strategijo UL, v kateri smo zastavili kot enega od ciljev tudi dvig uvrstitve UL na mednarodnih lestvicah. Ne smemo pa si zatiskati oči pred dejstvom, da je uvrstitev na Šanghajski lestvici v kar precejšnji meri tudi odsev financiranja univerz, kjer smo ob nizkem deležu financiranja znanosti in visokega šolstva v Sloveniji (sredstva namenjena za visoko šolstvo so v letošnjem letu glede na delež BDP realno padla s 6.2 na 5.8 % BDP) še vedno v velikem zaostanku za uglednimi univerzami v zahodni Evropi in ZDA,« je ob tej priložnosti povedal rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič.

Med večje pomanjkljivosti te lestvice se šteje ocenjevanje zgolj na podlagi ocen raziskovalnih del in objav v vrhunskih revijah. Kot so pojasnili na UL se zanemarja pedagoško poslanstvo samih univerz. Kljub temu gre za pomembno uvrstitev, saj lahko tako slovenske univerze dokazujejo svojo odličnost in mednarodno priznanost. »Prav mednarodna odličnost pa je tisto, na čemer bi moralo temeljiti tudi ocenjevanje dela univerz v Sloveniji, saj smo kot država premajhni, da bi z drobljenjem visokošolskega prostora gradili kvaliteto znotraj dvomilijonske Slovenije,« je še povedal rektor Majdič.

Najboljših 10 univerz na svetu

1. Univerza Harvard (ZDA)

2. Univerza Stanford (ZDA)

3. MIT – Massachusetts Institute of Technology (ZDA)

4. Univerza Cambridge (Združeno Kraljestvo)

5. Univerza Kalifornija – Berkeley (ZDA)

6. Univerza Princeton (ZDA)

7. Univerza Oxford (Združeno Kraljestvo)

8. Univerza Columbia (ZDA)

9. California Institute of Technology (ZDA)

10. Univerza Chicago (ZDA)

Še več dejstev in del lestvice lahko najdeš v našem prispevku Najboljše univerze leta 2022 sodeč po Šanghajski lestvici.

Trdni dokazi o nastanku celin razburjajo znanstvenike

Tilen Kemperle
-
0
Trdni dokazi o nastanku celin razburjajo znanstvenike

Nova raziskava Univerze Curtin je prinesla doslej najmočnejše dokaze, da so Zemljine celine nastale z velikanskimi trki meteoritov, ki so bili še posebej pogosti v približno prvi milijardi let štiriinpolmilijardne zgodovine našega planeta.

Dokazi o nastanku celin niso vsakdanji

Dr. Tim Johnson s Curtinove šole za zemeljske in planetarne vede je povedal, da je ideja, da so celine prvotno nastale na mestih velikanskih trkov meteoritov, znana že desetletja, vendar je bilo doslej le malo trdnih dokazov, ki bi podpirali to teorijo.

»S preučevanjem drobnih kristalov minerala cirkona v kamninah iz kratona Pilbara v Zahodni Avstraliji, ki predstavlja najbolje ohranjen ostanek starodavne zemeljske skorje, smo našli dokaze o teh orjaških udarcih meteoritov,« je dejal Dr. Johnson. »Preučevanje sestave izotopov kisika v teh kristalih cirkona je razkrilo proces od zgoraj navzdol, ki se je začel s taljenjem kamnin blizu površja in napredoval globlje, kar je skladno z geološkim učinkom orjaških udarcev meteoritov. Naša raziskava je prvi trdni dokaz, da so se procesi, ki so na koncu oblikovali celine, začeli z velikanskimi udarci meteoritov, podobnimi tistim, ki so povzročili izumrtje dinozavrov, vendar so se zgodili več milijard let prej.«

dinosaur, meteor, a hit
Začelo se je z velikanskimi udarci meteoritov, podobnimi tistim, ki so povzročili izumrtje dinozavrov.
Foto: 12222786 iz Pixabay

Razumevanje nastanka in stalnega razvoja Zemljinih celin je ključnega pomena

Dr. Johnson je dejal, da je razumevanje nastanka in stalnega razvoja Zemljinih celin ključnega pomena, saj na teh kopnih masivih živi večina zemeljske biomase, vsi ljudje in skoraj vsa pomembna nahajališča mineralov na planetu.

»Ne nazadnje so na celinah tudi ključne kovine, kot so litij, kositer in nikelj, surovine, ki so bistvene za nastajajoče zelene tehnologije, potrebne za izpolnitev naših obveznosti za ublažitev podnebnih sprememb,« je dejal Dr. Johnson. »Ta nahajališča mineralov so končni rezultat procesa, znanega kot diferenciacija skorje, ki se je začel z nastankom prvih kopenskih mas, med katerimi je kraton Pilbara le eden od mnogih. Zdi se, da podatki, povezani z drugimi območji starodavne celinske skorje na Zemlji, kažejo podobne vzorce, kot jih poznamo v Zahodni Avstraliji. Naše ugotovitve bi radi preverili na teh starodavnih kamninah, da bi videli, ali je naš model, kot domnevamo, širše uporaben.«

hd wallpaper, background, wallpaper
Razumevanje nastanka in stalnega razvoja Zemljinih celin je ključnega pomena.
Foto: Frantisek_Krejci iz Pixabay

RyanAir ne bo več poceni: Letov za 10 € je konec?

Vesna Petrič
-
0
RyanAir ne bo več poceni: Letov za 10 € je konec?

V mesecu juliju nas je prestrašila ali morda bolj iritirala dolgotrajna stavka delavcev podjetja RyanAir. Začela se je v Španiji in se nato nadaljevala v obliki walkoutov po celi Evropi. Nekateri delavski sindikati napovedujejo nadaljevanje stavke vse do začetka naslednjega koledarskega leta. Mnogi leti so imeli zamudo ali celo bili odpovedani. Na letališčih so se vile dolge čakalne vrste za check-in prtljage in ljudje so z velikimi skrbmi nestrpno čakali na gatih. Marsikdo izmed nas je v frustraciji preklinjal čez to megalomansko podjetje in zahteval nazaj naše 30-nekaj-evrov vredne karte, medtem ko se nismo resnično ukvarjali z razlogom, ki stoji za to veliko organizirano poslovno sabotažo kralja letalskih budget ponudb.

Množične stavke RyanAira

airport, departure, board
Foto: ArminEP iz Pixabay

Delavci so z bojkotiranjem letov in počasnim delom na šalterjih izražali svoje nestrinjanje z danimi delovnimi pogoji. Med covid krizo je letalsko podjetje kot tudi letališče odpustilo veliko delavcev. Trenutne zaposlene je sedaj ob porastu števila komercialnih letov ob začetku poletne turistične sezone po eni strani doletela prevelika količina dela in zadolžitev, po drugi strani pa za to prejemajo enake ali še manjše plače kot pred pandemijo. Zaradi pomanjkanja delovne sile so primorani delati daljše izmene.

Letalska podjetja krivijo letališča

Konflikt se je ustvaril tudi med letalskimi podjetji ter letališči. Izvršni direktor RyanAira Michael O’Leary trdi, da se je podjetje pripravilo bolje kot druge nizkocenovne letalske združbe. Že za časa korone so namreč začeli z usposabljanjem novega kabinskega osebja in izobraževanjem pilotov. Pohvalil se je tudi z nižjim odstotkom odpovedanih letov (0,3 %) v prvi polovici leta 2022 v primerjavi z British Airways (3,5 %) in Easyjet (2,8 %). Ravno zato je s prstom pokazal na letališča in jih okrivil za slabo pripravljenost na mase ljudi, ki so se ponovno začeli posluževati letenja kot primarnega potovalnega transporta. Kljub temu, da so poznali urnike letov in usposabljanje letaliških uslužbencev traja manj časa in je manj zahtevno, na vrnitev v staro normalnost preprosto niso bili pripravljeni iz malomarnosti ali lenobe.

ryanair, boeing, boeing 737-800
Foto: DirkDanielMann iz Pixabay

V Veliki Britaniji nekateri izpostavljajo, da je proces zaposlovanja otežen tudi zaradi Brexita, saj je prekinjen prost pretok delovne sile. Obtožujejo vlado, da je čas, da prizna svojo napako in predstavi učinkovite spremembe. Gospod O’Leary je izjavil, da je »bil trg dela fundamentalno zlomljen in da je čas da VB razmisli o preklicu nekaterih neumnosti Brexita«.

Dvig cen letov

Poleg zamud in odpovedi pa se bomo morali sprijazniti še z eno nevšečnostjo: dvigom cen letov. Slednje je bilo najbrž neizogibno zaradi vojne, ki je močno vplivala na evropsko ekonomijo in pahnila mnoge države v inflacijo. Med drugim so poletele v nebo tudi cene letalskega goriva.

O’Leary je izjavil, da se bo v sledečih petih letih strošek transporta posameznika dvignil iz 40€ na 50€. Kljub temu ne verjame, da se bodo ljudje odpovedali letenju. Namesto tega se bodo le bolj selektivno odločali, kako zapraviti svoj denar ali katero destinacijo izbrati. Seveda pa bodo v prvi vrsti še bolj goreče iskali najnižje ponudbe. S tem se bodo morali popolnoma posloviti od stare voznine, ki je lahko znašala pičlih 99 centov ali morda 10€. Poceni letov preprosto ne bomo več kupovali naslednjih nekaj let.

travel, airport, boarding pass
Foto: JoshuaWoroniecki iz Pixabay

Okoljski pritiski

Se bomo, če bodo letala postala predraga, obrnili na druge vrste transporta? Z okoljskega vidika gledano letalska industrija doživlja velik pritisk zaradi svojega ogljičnega odtisa. Komercialni leti trenutno predstavljajo približno 2,4 % emisij ogljikovega dioksida, zato jih mnogi sektorji zavračajo in ljudem promovirajo potovanje z vlaki ali avtobusi. Ravno to je ironično, saj vodni in cestni promet proizvajata več emisij CO2 kot letalska industrija. RyanAir vlaga v letala z boljšim izkoristkom goriva, a kljub temu bi se količina emisij znatno bolj zmanjšala, če bi se cestna vozila premaknila iz fosilnih goriv na elektriko.

Le vprašanje časa in prihajajočih dogodkov je, ali bomo še potovali oziroma kam. Ter najpomembnejše; za kakšno ceno in s čim?

Kaj je aromat in kaj je njegov namen?

Rokmar d. o. o.
-
0
Kaj je aromat in kaj je njegov namen?

Sladoled je že sam po sebi izjemen, a takega ga v veliki meri naredijo njegove sestavine in način priprave. Vonj in okus pri sladoledu seveda držita vajeti in ga ustvarita odličnega ali pa zgolj povprečnega. Izbira najboljših sestavin je ključni korak k magičnemu okusu, pri čemer se nanašamo predvsem na aromate. Kaj so aromati in kakšen je njihov namen v sladoledu?

Kaj so aromati v sladoledu?

V osnovi sestavne dele sladoleda delimo na baze, dekoracijo in aromate. Slednji so tista sestavina, ki sladoledu vdahne okus in navduši naše brbončice. Pred leti so bili najbolj priljubljeni čokolada in vanilija, saj sta bila to klasična aromata, ki nikdar ne bosta ušla iz mode. Kmalu so se pridružili še številni sadni aromati, danes pa poznamo že širok nabor aromatov, ki zajemajo skorajda vsak okus našega planeta. Da lahko sladoled postane, kar si zaželimo, potrebujemo aromate.

Klasični aromati, ki jim bomo vedno zaupali

Sadni aromati ponujajo širok nabor okusov sadja in zraven prinašajo še barvo, vonj in možnost dodajanja sadnih koščkov. Vse od eksotičnega manga in marakuje do klasične jagode in limone. Še tako nore želje se lahko izpolnijo z vsestranskimi sadnimi aromati. Enako je pri čokoladnih in vaniljevih aromatih, ki so trajnostni in bodo za vedno zapisani med najbolj priljubljene sladoledne okuse in aromate nasploh. Z njimi ne gre zgrešiti.

Školjke s kepicami sladoleda na odeji, po kateri je raztresena sivka, poleg školj so tri žlice

Aromati, ki dodajo k tradiciji sladoleda

V to skupino bomo všteli tiste aromate, ki so z nami že kar nekaj let in so prijetno nadgradili sladoledne okuse. Mlečni aromati so temelj kremaste strukture in primerni za pripravo najbolj priljubljenih okusov. So aromati za okuse jogurta, mascarponeja, cheesecaka ali drugih. Zelo podobna zgodba je z aromati oreščkov, ki sladoledu vdahnejo okus lešnikov, pistacije, arašidov in drugih okusov. To so aromati, primerni tudi za najbolj zahtevne mojstre.

Navdihujoči aromati sladolednega sveta

Preverili smo tradicijo in klasiko, zdaj pa se lahko lotimo novosti in norosti. Cvetlični aromati so skupaj z zeliščnimi aromati tista skupina, ki popestri sladoledno vitrino. Okus mediteranske sivke ali vrtnice se sliši vrhunsko, visoko in okusno. Za vse navdušence nad norimi in zabavnimi okusi pa so na voljo party aromati. Pritegovanje pozornosti je njihova glavna lastnost, saj sta mojito in pina colada ustvarjena prav za to.

Najboljši aromati za sladolede

Da lahko sladoledu vdahnemo okus, potrebujemo aromate. Da pa je lahko ta okus vrhunski, potrebujemo najboljše aromate. Za to poskrbi Rokmar, ki že vrsto let s svojimi izkušnjami in inovacijami skrbi za okusne in raznolike aromate. Izbira je jasna, okus pa briljanten.

Prvo golf igrišče v Ljubljani vabi na igro!

Bonafid d. o. o.
-
0
Prvo golf igrišče v Ljubljani vabi na igro!

Misliš, da je golf dolgočasen šport za starejše? Motiš se! Golf je zahteven, a zabaven šport za vse generacije. V njem lahko uživajo tako otroci kot odrasli, za njegovo učenje pa ni nikoli prepozno. Prvo golf igrišče v Ljubljani Golf Trnovo ponuja kar tri vrste golfa, tako da lahko poskusiš, katero ti bo najbolj všeč.

Kje najdeš Golf Trnovo?

Igrišče se nahaja med ljubljanskim avtosejmom in južno ljubljansko obvoznico, do njega se pripelješ po Cesti dveh cesarjev, približno 150 metrov od Jakšič centra v Trnovem. Golf Trnovo obstaja že od leta 2007, namenjen pa je vsem igralcem in ljubiteljem golfa, saj za igro ne potrebuješ dovoljenja za igro golfa.

Vadbišče je dolgo 250 metrov in ima 30 udarjališč. Za vadbo kratkih udarcev je na razpolago 5 vadbenih (chipping in pitching) zelenic na površini 1,5 hektarja, poleg tega je na voljo še vadbena zelenica (putting green) na površini 800 kvadratnih metrov. Igrišče ima 9 lukenj.

Minigolf in footgolf

Poleg klasičnega golfa lahko na igrišču Golf Trnovo igraš tudi minigolf in fotogolf. Minigolf si zagotovo že igral, saj je ta zabavna igra odlična izbira za druženje s prijatelji, boljšo polovico ali sodelavci. Footgolf je manj znan šport, ki združuje strast nogometa in preciznost golfa. Je enkratna priložnost za druženje na malo drugačen način.

Slovenija Igra Golf

Golf Trnovo ponuja tudi SIG (Slovenija Igra Golf), kjer te naučijo vsega potrebnega za samostojno igro. Tečaj vključuje 8 učnih ur, praktično darilo (žogice) in knjižico povzetka pravil golfa. Tečaji vedno potekajo v manjših skupinah (4-8 oseb). Golf palice in vadbene žogice v okviru tečaja so vključene v ceno tečaja.

Vabljen na dan odprtih vrat

Če nisi prepričan, ali je golf pravi šport zate, te Golf Trnovo vabi na tradicionalen dan odprtih vrat, ki bo v nedeljo, 4. septembra. Nujna je predhodna prijava na recepcijo, saj so števila omejena. Prijaviš se lahko na telefonski številki 051 366 690 ali preko elektronskega naslova recepcija@golftrnovo.si. Čaka te brezplačna predstavitev golfa, zato ne odlašaj in se prijavi!

Zakaj Jupiter nima obročev?

Janko Šali
-
0
Zakaj Jupiter nima obročev?
Saturn je verjetno najbolj karizmatičen planet našega osončja. Z obroči že od daleč opozarja nase, prav bohoti se med ostalimi plinastimi orjaki in zasenči svojega večjega brata Jupiter. Obleka naredi človeka oz. obroči naredijo planet. In Saturn je over-dressed.
Potem pa je tu Jupiter, poglavar rimskih bogov, gmota plina, v katero bi lahko spravili več kot 1300 Zemelj (v Saturn bi jih šlo le 764), vendar cesar je nag. No ja, v resnici imajo vsi plinasti orjaki prstane, le da so ti pri Jupitru in Neptunu skoraj neopazni.
Po zdravi logiki bi moral Jupiter imeti še večje obroče kot njegov mali brat. Ker je bližje Zemlji, pa bi bili še bolj veličastni za naše oči. Znanstveniki so pod vodstvom Stephena Kanea s kalifornijske univerze ugotovili, zakaj smo prikrajšani za takšen razgled.

Krive so Jupitrove lune

Izdelali so simulacijo Jupitra in njegovih lun ter ugotovili, da so krive štiri Galilejeve lune. Pri Saturnu so prstani sestavljen iz ledenih delcev, ostankov kometov, ki so obtičali v njegovi orbiti. Velike lune pa lahko takšne delce speljejo stran od planeta ali trčijo v njih in tako razbijejo potencialni obroč. Izkaže se, da je Jupiter žrtev lastnih satelitov.
Galilejeve lune
Jupiter ima več kot 80 lun. Največje so štiri Galilejeve lune od leve proti desni: Io, Ganimed, Europa, Kalisto. Foto: on NASA
Brez nadaljnjega antropomorfiziranja planetov, še nekaj zanimivih podatkov: kot je bilo omenjeno imajo Saturn, Jupiter, Uran in Neptun vsi obroče, za katere pa vemo šele od odisejade sonde Voyager v 80-ih; planetarni obroči astronomom omogočijo pogled v zgodovino planeta, saj so dokazi trkov s kometi ali lunami; Uranovi prstani so verjetno prav posledica takšnega trka, ki je tudi povzročil, da je Uranova os vrtenja nagnjena.

Kobilice lahko zavohajo rakave celice

Janko Šali
-
0
Kobilice lahko zavohajo rakave celice

Znanstveniki so preizkusili revolucionarno idejo, ki ima potencial da reši tisoče rakavih bolnikov. Raziskovalci z Michigan State University so razvili sistem za zgodnje ugotavljanje rakavih obolenj. Debajit Saha je z ekipo sodelavcev dokazal, da kobilice lahko zavohajo rakave celice in jih ločijo od zdravih, kar nameravajo uporabiti za izdelavo naprav za zgodnje diagnosticiranje. Na možgane kobilic so namestili elektrode in spremljali nevronske odzive ob stiku z rakavimi ali zdravimi celicami. Ker imajo različen metabolizem oddajajo različne kemijske spojine, ki jih kobilice prepoznajo. Sistem se je odrezal bolje kot so pričakovali, saj čuti kobilic prepoznajo celo različne vrste raka in stopnjo njegovega razvoja.

Zgodnja diagnoza rakavih obolenj rešuje življenja

Če je rak prepoznan dovolj zgodaj, ga 90 % ljudi preživi, če je diagnoza prepozna se ta številka zmanjša na 10-20 %. Nova naprava bi lahko delovala tudi tako, da bi pacient vanjo pihnil, če bi se pojavil sum o raku nekje na respiratorni poti. Rakave celice v pljučih bi se vohale v izdihanem zraku.

Cilj je izumiti umetni nos, ki bi lahko zavohal rakave celice

Že približno petnajst let znanstveniki poskušajo izdelati umeten nos, a pot je še dolga. Imamo veliko merilcev prisotnosti plinov v ozračju, vendar nobeden ni tako vsestranski in hiter kot naši (in še sploh živalski) nosovi. Nič čudnega, da še vedno uporabljamo pse za iskanje drog, eksplozivov ali ljudi, saj je vonj res eden od čudežev evolucije. V prihodnosti pa se psom očitno pridružujejo žuželke.
Vendar ni te treba skrbeti, da boš pri obisku zdravnika imel bližnje srečanje z insektom pripetim na elektrode kot v kakšni sci-fi grozljivki. V napravah za diagnosticiranje bodo izolirane biološke komponente, s katerimi kobilice zaznajo rakave celice. Živali pa ostanejo v naravi, kamor sodijo.

Nenapisane ovire in šola, ki jih lahko preseže

Jaka Klun
-
0
Nenapisane ovire in šola, ki jih lahko preseže

Tokratni komentar namenjam krajšemu prikazu medgeneracijske reprodukcije nekaterih posplošenih, domnevno samoumevnih predstav (dalje stereotipov), ki kot del vzgoje in izobraževanja vplivajo na odločitve posameznika oz. posameznice – kaj me zanima, v kateremu poklicu se vidim, kater študij je primeren zame itd. Točneje, katera so nekatera stereotipna dojemanja ženskih in moških opravil in kako se ta dojemanja lahko kažejo in tudi presežejo v šolskem sistemu.

Prispevek tako predstavlja nadaljevanje misli iz prispevka, kjer sem se posvetil delu zgodovine dekliškega šolstva na primeru Ane Mayer in postavil slednjo trditev: »To, da je ženskam šolanje omogočeno na formalni ravni, še ne pomeni, da so te tudi širše, na različnih področjih družbenega življenja, upoštevane in tretirane enakovredno moškim«.

Začetek zgoraj izpostavljenega problema kot pedagog postavljam v proces vzgoje. Torej v načrtno (in delno tudi nenačrtno) posredovanje vzorcev delovanja v svoji kulturi, s strani oseb starejše generacije na mlajšo generacijo.

Vedenjski vzorci in pričakovanja

Če naj najprej postavim kar se da osnovno in tudi znanstveno že odgovorjeno vprašanje: Se morajo fantje igrati z avtomobilčki, dekleta pa z igračami tipa Baby Born zaradi svojih naravnih danosti? Ne. Gre za kulturno spodbujane vedenjske vzorce in pričakovanja o tem, kako delovati v svoji kulturi kot moški oz. ženska. Z učenjem določenega sklopa opravil, sprva preko otroške igre in posnemanja odraslih, pa je povezano tudi vzpostavljanje interesa za ta opravila – vzgoja in nega otrok, popravilo avtomobila itn. Del tega procesa predstavlja tudi ustvarjanje samoumevnosti, ki se vzpostavijo pri ljudeh in gredo v smer: » ker tako pač je«.

Omenjene samoumevnosti pa nam, če smo čisto iskreni, tudi lajšajo soočanje z vsakdanjimi problemi. Tako v primeru, ko ne vem kako deluje motor avtomobila, da bi ga lahko popravil sam, vem vsaj to, koga naj prosim za pomoč pri njegovem popravilu – tipično kontaktiram avtomehanika, ki nekako še danes velja za moški poklic. Tovrstne vzorce delovanja starši, učitelji in drugi odrasli prenašajo na osebe mlajših generacij. Ne pozabimo pa, da so tudi odrasli bili vzgajani in so tudi sami prejemniki vzorcev delovanja s strani svojih predhodnikov. V opisan proces je torej potrebno všteti zgodovinsko-kulturne tirnice vzgojne in z njimi povezanega medgeneracijskega prenosa stereotipov.

Odpiranje in zapiranje interesa

Prenos stereotipov je pravzaprav neizbežen, človeku pa tudi ni možno vzpostaviti interes za čisto vsa področja današnjega družbenega življenja. Prej bi rekel, da s tem, ko odpremo interes za nekatera bolj ali manj specializirana področja družbenega življenja, interes za druga zapremo.

Glede na zgoraj zapisano, samo po sebi torej ni nujno narobe, če je na Pedagoško fakulteto vpisanih večje število oseb ženskega spola, na Fakulteti za matematiko in fiziko pa oseb moškega spola. Ovira oz. težava pa nastopi, ko se pri osebi, denimo na podlagi ob rojstvu pripisanega spola, favorizira ali se jo celo sili k določenemu opravilu ali študiju, ostale možnosti pa se sistematično zavrača z iskanjem razlage v domnevnih naravnih danostih – primer mita o materinskem nagonu, ki naj bi vplival na interes za vzgojo otrok – in ko se določena dela, ki so na primer tradicionalno dojeta za ženska, nižje vrednoti in manj plačuje.

Dolžnost učiteljev na opozarjanje neenakosti

Kako lahko torej zgoraj opisane ovire presežemo in posamezni osebi ne glede na pripisan spol vzpostavimo interes ter ji tudi v praksi omogočimo opravljanje del, za katera se sicer, v primeru nespodbudnih okoliščin, ne bi odločila? Odgovor s pedagoške perspektive vidim v obveznem, laičnem javnem šolskem sistemu, ki je zavezan pluralni obravnavi in kritičnem soočanju učencev z različnimi družbenimi vlogami, ki jih posamezniki kot bitja svoje kulture prevzemamo, in z neenakostmi, ki se vzpostavljajo s prevzemanjem teh vlog. Učitelji so v javnih šolah dolžni učence soočati s pluralnostjo družbenega življenja in opozarjati na neenakosti. Ta naloga ni lahka, je pa nujna.

In če naj na podlagi zapisanega podam strnjen odgovor na trditev v uvodnem odstavku: Pravno-formalna izenačitev možnosti šolanja še ne pomeni nujno preseganje družbenih vzorcev, ki dostop ovirajo v praksi. Je pa zagotovo varovalka pravice v primeru, ko nekdo želi preseči katerega izmed družbenih stereotipov, a mu drugi to onemogoča in s tem nad njim izvaja krivico. Tudi javna šola je dolžna upoštevati postavljen pravno-formalni okvir in obenem preko kritične, nepristranske in pluralne obravnave učnih vsebin preizpraševati ter tudi presegati nekatere, domnevno nespremenljive danosti.

1...841842843...2.189Stran 842 od 2.189