Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je odobrila več kot milijon evrov evropskih sredstev za projekt prenove Dijaškega doma Vič. V Sloveniji so se v zadnjih letih pri študentskih in dijaških domovih prikazale številne težave, ki presegajo zgolj samo prezasedenost temveč tudi stanje objektov. Tako je delna prenova Dijaškega doma Vič še kako dobrodošla.
Odobrena sredstva za projekt Dijaškega doma Vič
Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je za projekt »Energetska sanacija Dijaškega doma Vič« odoborila skoraj 1,4 milijona evrov evropskih sredstev. Celoten projekt pa je vreden približno 3,4 milijona evrov.
Prispevki Kohezijskega sklada – 1.387.458,37 evra
Vrednost celotnega projekta – 3.396.768,95 evra
Prenova Dijaškega doma Vič vključuje …
Projekt prenove Dijaškega doma Vič vsebuje izvedbo potrebnih ukrepov za celovito energetsko sanacijo in vzpostavitev učinkovitega energetskega upravljanja stavbe. Sama dela bodo izvedena na objektu stare uprave in dijaškega doma.
Glavni cilj projekta je celovito energetsko sanirati javni stavbi s ciljem zmanjšanja porabe energije in posledično zmanjšanja tekočih obratovalnih stroškov. V okviru projekta bo izvedena zamenjava stavbnega pohištva in razsvetljave, toplotno bodo izolirane zunanje stene in podstrešje, prenovljen bo ogrevalni sistem z vgradnjo termostatskih ventilov, urejeno bo prezračevanje kuhinje in jedilnice, sanirani bodo odvodni ventilatorji in vzpostavljen bo centralni nadzorni sistem.
Z izvedenimi ukrepi bo predvidoma prenovljenih 13.214,80 m2 neto tlorisnepovršine.
Marijino vnebovzetje znan tudi kot veliki šmaren ali velika maša se vsako leto praznuje 15. avgusta. V Sloveniji in velikem delu sveta je na ta dan državni praznik oziroma v primeru Slovenije dela prost dan. V osnovi je to eden od največjih krščanskih praznikov. Na sam dan se kristjani spominjajo, ko je bila Devica Marija vzeta v nebesa, kot je možno razbrati iz samega imena praznika. Poleg tega ob prazniku številni kristjani romajo v Marijina svetišča. Vendar zakaj sploh praznujemo Marijino vnebovzetje?
Kaj pravi zgodovina?
Zgodovinsko okoli smrti Marije ni znano veliko. Med raziskovalci krščanske zgodovine veljajo tri različne teorije o okoli »smrti«. Ena pravi, da je umrla mirne smrti, ena, da je umrla kot mučenik, zadnja, pa da sploh ni umrla ter da je samo odšla v nebesa.
Skozi zgodovino so različni tipi krščanstva širili svoja prepričanja. Nekateri so vnebovzetje praznovali, drugi ga niso. Splošno sprejeto med večino je vnebovzetje postalo okoli 4. stoletja, ko so ga začeli redno praznovati. Temu nestrinjanju je konec naredil papež Pij XII.
Ena od štirih Marijinih verskih resnic
Marijino vnebovzetje je namreč v njegovem času postalo ena od 4 Marijinih dogem oziroma verskih resnic. To so brezmadežno spočetje, večna devičnost/brezmadežnost Marije, mati boga in vnebovzetje. Ravno vnebovzetje je bila zadnja izmed dogem oziroma verskih resnic, ki so jo definirali in dodali v apostolsko ustavo. To se je zgodilo šele leta 1950, ko je versko resnico razglasil že omenjeni papež Pij XII. V ustavo imenovano Munificentissimus Deus je napisal: »Brezmadežna Mati božja, večna Devica Marija, je bila po zaključku svojega zemeljskega življenja s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo«.
Od takrat ni več debate o usodi Marije. Njeno vnebovzetje je postalo potrjeno s strani papeža. To pomeni, da je to trditev treba obravnavati kot razodeto in s tem neizpodbitno versko resnico.
Zakaj smo takrat doma?
V več kot 40 državah na Marijino vnebovzetje praznujejo kot državni praznik oziroma dela prost dan, mednje spada tudi Slovenija. Med drugim ga praznujejo tudi v delih Nemčije, v Avstriji, Franciji, Švici, Italiji, Španiji, na Portugalskem in velikem delu Južne Amerike. V državah, kot so Avstralija, Anglija, ZDA in Kanada, ga kristjani praznujejo, a ni priznan kot državni praznik.
Vendar, zakaj je to v Sloveniji dela prost dan? Sprva je treba razčistiti splošno zmoto okoli dneva. Kljub prepričanju namreč to ni državni praznik, ampak dela prost dan. Takšen naziv si deli z velikonočno nedeljo, velikonočnim ponedeljkom, binkoštno nedeljo, dnevom reformacije in božičem.
Odgovor na zastavljeno vprašanje je dokaj preprost. Smo zgodovinsko krščanski narod, sosednja država pa ima center katoliške cerkve. Z izjemo Madžarske, ki ne praznuje praznika, ga praznujejo vse naše sosednje države. Ker je bila velika večina slovenskega prebivalstva sestavljena iz kristjanov, so leta 1992 krščanski praznik spremenili v dneva prost dan, saj je dan praznovala velika večina prebivalstva skupaj z večino Evrope.
Univerza na Primorskem je pred dnevi zaključila izbirni postopek drugega prijavnega roka za tujce iz držav nečlanic Evropske unije. Na dodiplomski študij je bilo že v prvem prijavnem krogu sprejetih 245 kandidatov iz držav nečlanic Evropske unije, ki se jim zdaj pridružuje še 84 kandidatov.
UP v drugem prijavnem roku sprejela 84 tujih kandidatov
Sprejetih je bilo 84 kandidatk in kandidatov, ki so jim bili sklepi o rezultatu izbirnega postopka vročeni preko portala eVŠ, vabilo k vpisu pa prejmejo od fakultet prek elektronske pošte.
V prvem prijavnem roku je bilo na Univerzo na Primorskem sprejetih 245 kandidatov, zdaj pa se jim je v drugem prijavnem roku prijavilo še novih 84. Skupaj je v prvih dveh rokih sprejetih 329 kandidatov iz nečlanic EU.
Na Univerzi na Primorskem so še prosta mesta za tretji prijavni rok, ki bo potekal od 12. avgusta do 5. septembra 2022. Rok za oddajo popolne dokumentacije je 7. september, rok za vpis pa bo med 9. in 19. septembrom. Sami rezultati izbirnega postopka tretjega prijavnega roka bodo objavljeni v eVŠ portalu najkasneje do 12. septembra.
Domnevamo lahko, da imamo ljudje od stikov z drugimi neko korist. Verjetno ni naključje, da že od samega začetka razvoja živimo v najrazličnejših skupnostih. Pri tem se pojavljajo vprašanja, ali imajo razmerja, ki jih imamo z drugimi, sploh smisel. Težko bi bilo izmeriti ali dokazati, da odnosi z drugimi vplivajo na kakovost našega življenja in posledično tudi dolžino življenja. Vseeno pa lahko poskusimo.
Susan Perry z univerze UCLA že od leta 1990 vodi projekt na Kostariki, kjer njena ekipa raziskovalcev dokumentira vsakdanje življenje več sto opic. Čeprav so ljudem bolj sorodni šimpanzi in orangutani, opazujejo beloglave kapucine, saj živijo v družbenih strukturah, ki vplivajo na vedenje in življenje opic. Opice opazujejo tudi do 13 ur dnevno.
Najnovejše ugotovitve njihovega opazovanja so se osredotočile na povezavo med socialnimi stiki samic opic in njihovim preživetjem. Njihova ključna ugotovitev po 18-ih letih opazovanja je, da odrasle samice kapucinov, ki so bolje vključene v socialne mreže z drugimi odraslimi samicami, živijo dlje. Pri opazovanju so upoštevali stike med opicami kot so medsebojna pomoč in nega, iskanje hrane in sodelovanje v konfliktih.
Obstajajo tudi dokazi, da so samice, ki so bile bolj socialno vključene v celotno skupino (torej so imele stike s samci in samicami), preživele dlje. Vseeno pa raziskave kažejo, da so na preživetje najbolj vplivali odnosi med samicami.
Mango naj bi bilo najbolj priljubljeno sadje na svetu. Ljudje ga uživajo že več tisoč let, gojiti pa so ga začeli v Indiji. Prav tam mango predstavlja simbol ljubezni. Ne le to, v senci mangovega drevesa naj bi meditiral tudi slavni Buda.
Top mango recepti za vse
Če obožuješ mango, ali pa ga želiš vzljubiti, beri naprej! Zate smo zbrali 6 najboljših (in zelo preprostih) receptov, ki jih moraš preizkusiti do konca poletja! Od kuhinjskih pripomočkov za pripravo potrebuješ le mešalnik (blender) in dober nož, sestavine (in njihove količine) pa lahko prilagodiš svojim preferencam.
Navodila za pripravo: Mango olupimo in narežemo na manjše kose. Vse sestavine zmešamo v mešalniku. Če je zmes pregosta, po občutku dodamo še malo mleka ali vode. Če je zmes preveč tekoča, dodamo še malo sadja ali ledu. Postrežemo v kozarcu s slamico.
Limonada z mangom
Sestavine:
1 mango
sok 1 limone
0,5 litra vode
Navodila za pripravo:Mango olupimo in zmešamo v mešalniku, da dobimo pire. Po želji ga precedimo. V vrč nalijemo limonin sok, mangov pire in vodo ter dodamo led. Okrasimo z listi mete.
1 kg manga (olupljenega in narezanega na manjše koščke)
sok 1 limone
sladkor ali med (po okusu)
led
Navodila za pripravo:Vse sestavine zmešamo v mešalniku. Sorbet postrežemo takoj, ali pa ga v nizki posodi postavimo z nekaj ur v zamrzovalnik, da se še bolj strdi.
Navodila za pripravo: Olupimo in na koščke narežemo mango, prav tako narežemo papriko in čebulo. Če želimo dodati gambere, jih popečemo na malo olja, dokler ne spremenijo barve. V veliki skledi zmešamo mango, zelenjavo, peteršilj, arašide in gambere. Prelijemo s prelivom in dobro premešamo. Serviramo in okrasimo z arašidi.
Navodila za pripravo: Mango v mešalniku zmešamo, da dobimo pire, in ga precedimo. V kovinski shaker za pijače dodamo led, tekilo, limetin sok, sladkor in mangov pire. Dobro pretresemo. Rob kozarca pomočimo v limetin sok, nato pa še v sol. Pijačo nalijemo v kozarec in okrasimo z rezino limete.
Čeprav je pretočni ponudnik HBO Max v najnovejši obliki pri nas šele nekaj mesecev, se zna zgoditi, da ga bomo v trenutni obliki gledali samo še nekaj mesecev. Pretočna storitev HBO Max se bo v letu 2023 združil s pretočno storitvijo Discovery+ (pretočna storitev z dokumentarnimi serijami iz Discoveryja, Animal Planeta, Food Networka, itd.) nastal pa bo nov ponudnik vsebin, ki trenutno še nima imena. Šušlja se, da naj bi se nov ponudnik vsebin imenoval WB ali Max.
Zakaj je prišlo do preobrazbe HBO Max?
V zadnjih desetih letih je postalo normalno, da ima vsak izmed večjih studiev (z izjemo Sonyja) svojega pretočnega ponudnika, nič drugače ni pri Warner Bros, ki je v preteklem letu, v ZDA leto prej ustvaril HBO Max, ki je ponujal največje uspešnice studia. A medtem, ko so številke Disney+ rasle so pri HBO Maxu stagnirale.
Temu ni pomagala niti sporna odločitev leta 2021, da namesto da filme prestavijo zaradi koronavirusa, vsi filmi izidejo na pretočnem ponudniku. Studio je tako izgubljal denar, njegovi pretekli največji zaslužkarji, med katere spadajo superjunaki DC, in Harry Potter pa so zaradi bizarnih odločitev ustvarjalcev izgubljali popularnost. Finančno se je studio znašel v zagati.
Od enega milijardnega posla do drugega
Istočasno je treba vedeti, da je Time Warner, medijsko podjetje, ki si je lastilo studio, leta 2019 kupil telekomunikacijski gigant AT&T. Za Time Warner so odšteli 85 milijard dolarjev. Medijski konglomerat so preimenovali v WarnerMedia. Glavni poudarek novega podjetja je bil ravno HBO Max. A slabi finančni rezultati in počasno pridobivanje naročnikov je pomenilo, da je v roku enega leta prišlo do pomembne spremembe.
Telekomunikacijski gigant je v začetku letošnjega leta podjetje WarnerMedia združil s podjetjem Discovery. Discovery je plačal 43 milijard dolarjev. Delničarji AT&T-ja si tako še vedno lastijo 71 % novonastalega podjetja Warner Bros. Discovery, a glavni direktor in vodja podjetja je postal direktor Discoveryja David Zaslav. AT&T se je tako neuradno rešil studia.
Discovery je medijsko podjetje, usmerjeno v dokumentarne programe. Lastijo si televizijske programe, kot so Discovery, Animal Planet, TLC, Food Network …
Zaslav je izredno finančno usmerjen človek, takoj po potrditvi združitve so iz vodilnih mest studia in podružnic odšli vsi direktorji na čelu z Jasonom Kilarjem. Ta je pred Zaslavom bil direktor WarnerMedia in je imel nalogo, da na noge postavi HBO Max. Kilar je prav tako bil tisti, ki se je odločil za finančno katastrofalno potezo leta 2021.
Kaj se zgodi zdaj?
V prvih mesecih ni bilo jasno, kakšne bodo poteze Zaslava, a kmalu je bilo jasno, da bodo nekatere odločitve drastične. Zaslav je tik pred začetkom snemanj ustavil kar nekaj srednjeproračunskih filmov namenjenih za HBO Max in dragih serij. Ocenil je, da so to bile finančno neutemeljene odločitve.
HBO Max je več let razvijal serijo, ki jo je ustvaril J.J. Abrams. Z njegovo produkcijsko hišo ima studio podpisano tudi večletno milijonsko pogodbo za ustvarjanje vsebine. Serija Demimonde je bila zaustavljena, ker je imela proračun v višini 200 milijonov dolarjev, čeprav so jo razvijali vse od leta 2018.
To so bile prve drastične poteze Zaslava, ki jih je zasenčil s potezami v začetku avgusta. Warner Bros. Discovery je imel četrtletno poročilo za delničarje, na katerem je podjetje predstavilo načrte za prihodnost. Njihovi načrti blago rečeno zelo zanimivi in popolnoma drugačni od njihovih največjih tekmecev.
Sekira je padla tudi na novo serijo režiserja filmov Star Trek in Star Wars ter ustvarjalca serije Lost Foto: on starwars
»Vsi gredo desno, mi gremo levo«
Medtem ko je vse več studiev usmerjeno na čim večjo ponudbo na pretočnikih, čim večjo ekskluzivnost svojih filmov in serij, ter čim hitrejšo selitvijo filmov na pretočnike tudi, če s tem škodujejo zaslužkom v kinematografih, je Zaslav napovedal drugačno taktiko. HBO Max in Discovery + se bosta združila in ustvarila novega pretočnega ponudnika. Kar se tiče ustvarjanja novih serij na novem pretočnika pa bo poudarek na kakovosti in ne količini. Zaslav prav tako ni izločil možnosti, da bi Warner kakšno večjo licenco serije ali filma v prihodnosti posodil konkurentu, seveda za veliko finančno vsoto. Ustvarjanje novih serij bo za pretočnika prevzel Casey Bloys, ki je do sedaj vodil HBO.
Ni prostora za neznane superjunake, pse in otroke
Kar se tiče filmov je bil Zaslav jasen, da njihovo prihodnost vidi na velikem zaslonu, prav tako morajo biti kakovostni in dovolj epski. Tu pridemo do najbolj sporne odločitve Zaslava, ki je zasenčila vse druge. Novi direktor je namreč ukinil film Batgirl in animiran film Scoob!: Holiday Haunt. Filma bi morala letos iziti na HBO Max.
Originalni filmi na pretočniku so preteklost, saj z njimi ne moreš zaslužiti
To ne bi bilo sporno, če ne bi oba filma v osnovi bila že končana. Skupni proračun obeh je znašal čez 150 milijonov dolarjev, a Zaslav se je odločil, da filma nista dovolj »velika« za kino. Studio bo tako oba vrgel v »smeti« in se z njima rešil določenih davčnih obveznosti. Iz tega je jasno, da filmi narejeni za pretočnika v očeh Zaslava prihodnosti nimajo. Prav tako je dejal, da za zdaj nimajo načrtov, da bi se osredotočili na otroško ponudbo. Če imate otroke, nov pretočni ponudnik torej ne bo za vas.
Slogan novega podjetja Warner Bros. Discovery je torej kvaliteta pred kvantiteto. A kljub temu je težko videti prihodnost, v kateri bodo ljudje ob vse večji ponudbi pretočnikov, ki bodo osredotočeni, na čim večjo in dobro ponudbo izbrali tistega, ki bo ponujal manj, a trdil, da s tem dobiš več.
Narodna in univerzitetna knjižnica že od leta 2007 podeljuje Trubarjeva priznanja za pomembne prispevke k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine. Podeli se posameznikom ali pravnim osebam, ki so pomembno prispevali oziroma imajo pomembne zasluge za varovanje in ohranjanje nacionalne pisne kulturne dediščine. Glede na pobudo bo tudi letos komisija podelila Trubarjeva priznanja.
Trubarjevo priznaje je možno prejeti le enkrat
Trubarjevo priznanje se podeljuje v obliki diplome in ga je možno prejeti le enkrat. Trubarjevo priznanje se podeljuje posameznikom ali pravnim osebam, ki so pomembno prispevali k varovanju, ohranjanju in predstavljanju nacionalne pisne kulturne dediščine v Sloveniji oziroma imajo pomembne zasluge na tem področju.
Predlog za podelitev Trubarjevega priznanja
Predlog se odda na obrazcu in mora vsebovati:
podatke o kandidatu: ime in priimek oziroma naziv pravne osebe, naslov, telefon / e-pošta ter v primeru pravne osebe še kontaktna oseba;
podatke o pobudniku: ime in priimek oziroma naziv pravne osebe, naslov, telefon / e-pošta ter v primeru, da je pobudnik pravna oseba, še kontaktno osebo;
utemeljitev pobude z ustreznimi dokazili;
priloge: kratek življenjepis in bibliografija kandidata ali opis zgodovine delovanja pravne osebe.
Utemeljitev mora upoštevati dosežke predlaganega posameznika ali pravne osebe na strokovnem in znanstvenoraziskovalnem področju delovanja ter mora izkazovati njegov vidni vpliv na domačih in tujih tleh.
Javni razpis za podelitev Trubarjevega priznanja za dosežke na področju nacionalne pisne kulturne dediščine v Sloveniji za leto 2021 in razpisni obrazec sta objavljena na spletni strani Narodne in univerzitetne knjižnice. Tam izveš tudi več o Trubarjevem priznanju.
V znanstvenih krogih je vse popularnejša hipoteza, da so se človeški možgani skrčili v obdobju nastanka velikih imperijev in razvoja novih oblik pisav. Vse to naj bi se dogajalo v 12. stoletju pred našim štetjem. A nova raziskava Univerze v Nevadi hipoteze ne podpira. So se človeški možgani tekom evolucije resnično skrčili?
Skrčenje človeških možganov skozi evolucijo?
Lansko leto je skupina znanstvenikov prišla do zaključka, da so se človeški možgani skrčili med prehodom v moderno urbano družbo pred približno 3.000 leti. To naj bi bila posledica dejstva, da se našim prednikom ni bilo več potrebno zapomniti velikih količin informacij, saj so se pri tem lahko zanesli na kolektivni spomin družbe. Hipoteza, ki se je ukvarjala z desetletji starimi idejami o zmanjšanju človeškim možganov tekom evolucije, je bazirala na primerjavi z evolucijskimi vzorci v kolonijah mravelj.
Nova raziskava, objavljena v znanstveni reviji Frontiers in Ecology and Evolution, teorijo odločno zavrača. Znanstvenikom se je zdelo nenavadno, da bi se možgani sodobnega človeka močno zmanjšali pred 3.000 leti. Obdobje je bilo namreč polno pomembnih inovacij in zgodovinskih dogodkov: nastanek Novega egipčanskega kraljestva, razvoj kitajske pisave, trojanska vojna in pojav oleške civilizacije so le eni izmed njih. Zato so se odločili ponovno preučiti podatke, ki so jih pri analizi uporabljali v lanskoletni raziskavi. Po ponovni analizi so ugotovili, da se velikost človeških možganov v zadnjih 30.000 letih ni spremenila, najverjetneje pa je enaka že 300.000 let. Iz uporabljenega seta podatkov znanstveniki niso uspeli zaznati krčenja človeških možganov v nobenem časovnem okvirju od samega izvora naše vrste do danes.
Znanstveniki Univerze v Nevadi so se pri novih dognanjih oprli na tri glavne pomanjkljivosti predhodne raziskave:
Vzpon poljedelstva in kompleksnejših oblik družbe po svetu ni potekal enakomerno. Posledično bi se tudi spremembe v velikosti lobanje morale odvijati po svetu v različnih časovnih obdobjih. Znanstveniki pa so primerjali zgolj 23 lobanj iz obdobja, ki naj bi bilo po njihovi teoriji kritično za spremembe človeških možganov. Pri tem so uporabili lobanje iz različnih lokacij: iz Anglije, Kitajske, Malija, in Alžirije.
Vzorec lobanj, ki so ga vzeli v analizo, je bil vse prej kot reprezentativen. Izmed 987 analiziranih lobanj jih več kot polovica sodi v obdobje zadnjih 100 let. To znanstvenikom težko da dobro predstavo o spremembah človeških možganov tekom 9,8 milijonov let dolge zgodovine.
Mnogo hipotez o zmanjšanju prostornine možganov sodobnega človeka bo potrebno ponovno ovrednotiti, če se izkaže, da se velikost človeških možganov dejansko ni spremenila že od samega prihoda naše vrste.
Ministrstvo za notranje zadeve je pripravilo spremembe in dopolnitve Pravilnika o izvrševanju zakona o matičnem registru. Nanašajo se predvsem na izdajo obrazcev, ki se uporabijo pri sklenitvi zakonske zveze. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu, veljati pa začne petnajst dan po objavi, torej 27. avgust.
Spremembe obrazcev o sklenitvi zakonske zveze
Obrazce listine o sklenitvi zakonske zveze in izpiska o sklenjeni zakonski zvezi je prilagojen nedavni odločitvi ustavnega sodišča, ki izenačuje zakonsko zvezo istospolnih partnerjev z zakonsko zvezo raznospolnih partnerjev.
Obrazci imajo naslednje možnosti:
Žena – Žena,
Mož – Mož in
Podatki o zakoncih.
Spremembe obrazcev za sklenitev zakonske zveze Foto: on gov
Dosedanji obrazci Mož – Žena, ki se uporabljajo ob sklenitvi zakonske zveze raznospolnih parov, ostajajo v veljavi. Tudi raznospolni pari pa imajo možnost, da se ob sklenitvi zakonske zveze odločijo za uporabo obrazcev, kjer so opredeljeni kot zakonci. Novi obrazci so za uporabo na območjih, kjer živita madžarska oziroma italijanska narodna skupnost, na voljo tudi v madžarskem in italijanskem jeziku.
Od objave sodbe ustavnega sodišča 13. julija 2022 so bile v matični register vpisane štiri zakonske zveze med istospolnima paroma (tri sklenjene na območju Slovenije in ena v tujini).
Nak (Nope) je tretji celovečerni film Jordana Peela, ki nas je v preteklosti navdušil s filmoma Zbeži! (Get Out!) in Mi (Us). Zdaj se je s filmom Nak podal v kalifornijsko hribovje, kjer družina Haywood vzreja in trenira konje za filmski svet. Daniel Kaluuya in Keke Palmer v grozljivem spektaklu, ki je najbolj ambiciozen v dosedanji karieri režiserja. In vprašanje je le eno. Ali je Jordanu Peelu uspelo še v tretje?
Nak je tretji celovečerni film Jordana Peela, tudi najboljši?
O prvih dveh celovečercih Jordana Peela je bilo povedanega že veliko in to z razlogom. Tretji je zdaj Nak (Nope), ki je bil večkrat opisan z besedo spektakel. OJ (Daniel Kaluuya) in Emerald (Keke Palmer) sta brat in sestra, ki na družinskem ranču s konji pričneta opažati nenavadne reči. Njun cilj postane, da skrivnostno dogajanje ujameta s kamero. Če gledalcu napovedniki niso izdali preveč, potem ga čaka atmosfersko doživetje. Za gledalce, ki pa so videli vse kasnejše napovednike, pa bo film kljub temu postregel z veliko neznanega. To Jordan Peele zna. Vprašanje bo vedno le, če je to dovolj, da prepriča večino gledalcev, ki bi znali marsikaj videnega doživeti že kot pretenciozno.
Nak je precej neposreden film, ki v sebi skriva nekaj alegorij, simbolov in referenc na preteklost in družbo samo. Film se začne počasi, četudi je temelj začetka smrt enega od družinskih članov na nenavaden način. Dogajanje se stopnjuje, ugotavljamo vse več stvari in zdi se nam, da smo vse bližje odgovoru. V drugi polovici to film večkrat obrne na glavo in le s tem se lahko še bolj predamo grlu zveri, ki je Nak.
Nekega pretiranega razvoja likov ni, saj se vse skupaj dogaja le nekaj dni, kar preprosto ni dovolj za senzacionalen napredek osebnosti. Temu navkljub pa so prav postavljene osebnosti tisto, kar film drži nad gladino. Zgolj zaradi igralskega talenta za vsako izmed glavnih. Keke Palmer oziroma Emerald je karizmatična, glasna in ekstrovertirana mladenka, ki si nekje v sebi želi slave. Daniel Kaluuya oziroma OJ je tih lastnik ranča, ki se je znašel v finančnih težavah in bil priča smrti svojega očeta. To je tisto, kar mu ne da miru in predstavlja zagon njegove misije. Steve Yeun oziroma Rick Jupe Park je bivši otroški igralec in lastnik zabaviščnega parka v isti dolini. BrandonPerea pa je Angel Torres, prodajalec in serviser tehnične opreme, ki po težavnem obdobju najde cilj v pomoči iskanja pravega posnetka.
Keke Palmer in Daniel Kaluuya sta sestra in brat, ki vodita ranč s konji Foto: on universalpictures
Znotraj filma so filmi, ki bi bili prav tako zanimivi
Bolj podrobno kot opazujemo, več tudi vidimo. Gre za povsem logičen princip, ki pa mora pri nekaterih režiserjih preseči normalno raven opazovanja in predvidevanja. Že na samem začetku filma Peele posuje nekaj elementov, ki pridejo v poštev mnogo kasneje v filmu. Če to opazimo, se lahko nasmehnemo, ker smo to že med gledanjem opazili. Nak takih stvari še vedno nima toliko, kot jih je imel Peelov prejšnji film, ki še nekaj let kasneje razkriva svoje vezi, simboli in reference. Nak glavno tematiko filma prepušča delni interpretaciji gledalcev. Ali gre za željo človeka, da ukroti tisto, česar ni mogoče ukrotiti? Ali gre za spopadanje odraslih s travmami otroštva? Ali gre za iskanje spektakularnosti na vsak način, četudi pri tem tvegamo svoje življenje? Vsega po malem pravzaprav in še kaj drugega.
Določeni segmenti filma so strašljivi in grozljivi, izstopata pa predvsem dva. Nekje med vso to napetostjo in srhljivimi prizori je tudi polno humorja, ki temelji na glavnih igralcih. Kot bi v bitki z Eminemom v filmu 8 milj dejal Lotto, this is a horror flick, but the black guy doesn’t die in this movie. Gre pa za prečudovito posnet film, saj za kinematografijo stoji Hoyte van Hoytema in s tem dobimo nekatere izmed najlepših nočnih posnetkov v zadnjih letih.
Nak je po dolgem času zelo kakovosten film z vesoljci Foto: on universalpictures
Nak je ambiciozen projekt s kar nekaj referencami
Iz tragičnih dogodkov se lahko rojevajo umetnine in čudeži. Nak je vsekakor nekaj izmed tega, a se pri samem zaključku filma zdi, da je razplet mnogo manj senzacionalen, kot pa samo stopnjevanje do tistega trenutka. Ne gre povsem za to, da je konec slab, le nekoliko pod visokimi pričakovanji, ki jih ustvari film sam. Zaključek filma je že sam po sebi zelo pomemben del izdelka, saj je lahko predhodnih 90 odstotkov še tako odličnih, a če je konec slab, nam ostane grenak priokus. Podoben princip sta ubrala Moški in Podedovano zlo, dokaj enostavno pa lahko izberemo katerega izmed filmov M. Night Shyamalana. Film ubere predobro poznano pot in se obenem nahaja tako daleč stran od poznane poti, da je zaključek v primerjavi s preostalim delom filma videti prazen. Je mogoče tudi to simbolizem za iskanje spektakla, ki ga včasih sploh ni?
Nak ni najboljši film Jordana Peela, vsekakor pa je najbolj ambiciozen in želim si, da ni zadnji tak. Žanru vesoljske srhljivke je uspel vdahniti nov in svež obrat, obenem pa mu žal ne uspe povsem v celoti ustvariti prepričljivega konca. Močno upam, da Jordan Peele v iskanju naslednjega spektakla ne bo pozabil na tisto kar mu gre najboljše, zgodbe posameznikov in družbena kritika. Nak je v vsej poplavi povprečnih izdelkov in nesmiselnih predelav nadvse zanimiv koncept s kakovostno igralsko zasedbo in dovolj napetosti ter skrivnostnosti za večkratni ogled.
