Huawei Watch GT 3 Pro je ena najbolj zaželenih pametnih ur

Težko pričakovana in inovativna serija pametnih ur Huawei Watch GT 3 Pro, ki je bila konec maja predstavljena v Sloveniji, je takoj izzvala pozitivne ocene uporabnikov in tehničnih novinarjev.

Najelegantnejša pametna ura Huawei do zdaj je na voljo v dveh velikostih in skupaj štirih različicah. Večja s premerom ohišja 46 mm je na voljo s paščkom iz titana ali črnega fluoroelastomera, medtem ko manjša s premerom 43 mm nudi izbiro med keramičnim ali usnjenim. Tako kot predhodne različice serije GT so tudi nove ure sposobne celodnevnega spremljanja zdravstvenih podatkov in nudijo številne inovativne pametne funkcije. Obenem premikajo meje beleženja športov z načinoma spremljanja prostega potapljanja in golfa.

Kakovostni materiali in inovativne tehnike izdelave

Večja pametna ura s premerom 46 mm ima čudovito ohišje iz titana z natančno obdelanimi robovi, ki se svetijo iz vseh kotov. Ščiti jo tudi zaščitno safirno steklo zaslona, ki je izredno odporno proti praskam. Kot predhodnice ima tudi Huawei Watch GT 3 Pro vrtljivo krono za natančno upravljanje ure, ki je prav tako iz titana. Zato je odpornejša in uporabna v težjih razmerah. Hrbtišče ure je iz nanokeramike, materiala, ki ne draži kože, je udoben za nošenje in obenem omogoča izredno natančno merjenje temperature kože.

Še bolj posebno je ohišje manjše različice. Narejeno je namreč iz keramike, ki je med preizkušanjem zdržala ekstremno visoko temperaturo 1.500 ˚C. Med postopkom izdelave ohišje polirajo z diamantnim prahom, da dobi čisto, bleščeče belo in brezhibno površinsko teksturo. Kot pri večji, je tudi pri tej uri zaslon zaščiten s safirnim steklom, medtem ko je vrtljiva krona iz keramike, a ima za lepši videz vstavljeno kovinsko obrobo.

Popolni nadzor zdravja

Nova pametna ura je opremljena s tehnologijo Huawei TruSeen 5.0+ za izredno natančno spremljanje fizioloških znakov, kot so srčni utrip, nasičenost kisika v krvi, raven stresa in celo kakovosti spanja. Dolgotrajni preizkusi so pokazali minimalno odstopanje natančnosti merjenja srčnega utripa. Razlika, do katere pride med intenzivnimi treningi, ko srčni utrip preseže 150 udarcev na minuto, znaša le med enim in dvema utripoma. Prav zaradi tega pametna ura Huawei Watch GT 3 Pro ne bo prepričala le rekreativcev in ljubiteljev estetike klasičnih ur, temveč bo v veliko pomoč tudi profesionalnim športnikom.

Raziskujte morske globine ali igrajte golf

Pametna ura Huawei Watch GT 3 Pro podpira več kot 100 športnih načinov, tako da boste zlahka našli primeren šport zase na prostem ali v zaprtih prostorih. Vse od funkcionalnih treningov, do spremljanja joge in uličnega plesa. Obenem nudi dva popolnoma nova in obenem inovativna športna načina. Zaradi vodotesnosti (5 ATM) je primerna za beleženje prostega potapljanja do globine 30 metrov celo v slani vodi. Ustrezni športni način beleži in prikazuje podatke v realnem času, vključno s hitrostjo, globino in trajanjem potopa ter vas opomni, ko se potopite pregloboko ali ste predolgo pod vodo.

V svetu športa velja golf za nekaj posebnega. Ker gresta luksuz in eleganca z roko v roki, vam bo nova pametna ura pomagala, da izboljšate rezultate na igrišču. Beleži namreč hitrost in tempo zamaha, čas palice v skrajnem položaju in skupni čas zamaha, na podlagi česar nato analizira tehniko in svetuje, kako jo lahko izboljšate.

Uživajte v dolgi življenjski dobi baterije

Zaradi dolge življenjske dobe baterije in hitrega polnjenja bo vaša nova pametna ura vedno pripravljena, da izpolni vaše zahteve. V samo desetih minutah bo napolnjenost baterije povečana za 25 %, medtem ko bo spet polna v 85 minutah. Baterija večje 46-milimetrske ure nato zdrži do 14 dni uporabe, baterija manjše 43-milimetrske pa do 7 dni.

Združljiva s sistemoma iOS in Android

Če želite v celoti izkoristiti vse funkcije in zmogljivosti pametne ure Huawei Watch GT 3 Pro, jo morate povezati s pametnim telefonom, kot sta na primer nedavno prestavljena vrhunska P50 Pro ali P50 Pocket, oziroma z na njem nameščeno aplikacijo Zdravje. Na telefonih Huawei je že nameščena, medtem ko jo bodo uporabniki drugih telefonov s sistemom Android našli v trgovini z aplikacijami. Ravno tako ura deluje povezana z Applovimi napravami in operacijskim sistemom iOS.

Povezan ekosistem naprav

Danes središče pametnega ekosistema velikokrat predstavljajo pametni telefoni. Na tem področju je Huawei v zadnjem času močno okrepil ponudbo, in sicer z modeloma Huawei P50 Pro in Huawei P50 Pocket. Njima pa se pridružujejo še druge pametne naprave, ki olajšajo vsakdanje življenje. Najprej so tu pametni telefoni Huawei nova 9 SE, Huawei nova 9 in Huawei nova 8i, ki jim sledijo še pametne ure serij Huawei Watch GT 3 Pro, Huawei Watch GT 3 in Huawei Watch GT Runner ter monitorja MateView in MateView GT.

Suša razkrila zgodovinsko mesto na dnu reke

0

Ko se je zaradi izjemne suše iz rezervoarja na reki Tigris na severu Iraka ponovno pojavilo 3400 let staro mesto, so arheologi hiteli z izkopavanji, preden se je voda vrnila. Mesto iz bronaste dobe na arheološkem najdišču, imenovanem Kemune, je ostanek Mitanskega imperija, starodavnega kraljestva, ki je vladalo delu severne Mezopotamije od približno 1500 do 1350 pred našim štetjem. Raziskovalci že dolgo vedo za ostanke mesta, vendar jih lahko raziskujejo le med sušo.

Suša razkrila ostanke Mitanskega imperija v Iraku

Arheologi so leta 2018 delno izkopali Kemune in odkrili izgubljeno palačo s sedem metrov visokimi zidovi in sobanami, okrašenimi s poslikanimi freskami. Tokrat so raziskovalci popisali večji del mesta, vključno z industrijskim kompleksom in večnadstropnim skladiščem, v katerem je bilo verjetno shranjeno blago iz vse regije.

palača v Kemuni
Arheologi so palačo v Kemuni odkrili že pred leti. Foto: Universität Tübingen

»Rezultati izkopavanj kažejo, da je bilo najdišče pomembno središče v Mitanskem imperiju,« je v izjavi povedal Hasan Kasim, arheolog, ki je delal na najdišču, in predsednik Arheološke organizacije Kurdistana.

Raziskovanja v Kemuni potekajo že več let

Kemune je edino znano urbano središče iz imperija Mitani, ki leži neposredno ob reki Tigris, kar nakazuje, da je mesto nadzorovalo prehode na tem delu vodne poti in je bilo morda tudi pomembna povezovalna točka imperija, je za Live Science dejala Ivana Puljiz, mlada profesorica arheologije starega Bližnjega vzhoda na Univerzi Freiburg v Nemčiji, ki je prav tako sodelovala pri izkopavanjih.

Okoli leta 1350 pred našim štetjem je potres verjetno uničil večji del mesta, vendar so se nekatere ruševine ohranile pod porušenimi zidovi. Ljudje so med gradnjo Mosulskega jezu v osemdesetih letih 20. stoletja mesto poplavili z vodo – arheologi so takrat že vedeli za Kemune, vendar ga niso raziskali, pravi Puljiz.

Raziskovalci so Kemune ponovno odkrili leta 2010, vendar izkopavanj niso mogli opraviti, dokler ni bil nivo vode v rezervoarju dovolj nizek med veliko sušo leta 2018. Drugo priložnost za analizo mesta so imeli leta 2022, saj je moral Irak uporabiti vodo iz rezervoarja, da bi preprečil izsušitev in propad pridelkov med še eno hudo sušo – na Irak močno vplivajo podnebne spremembe –, zato je bila gladina vode spet dovolj nizka.

Kurdski in nemški arheologi so v nekaj dneh po odločitvi, da bodo raziskali Kemune, sestavili ekipo in januarja in februarja hitro delali na najdišču, ne da bi vedeli, kdaj se bo voda vrnila. Ekipa je med ruševinami Kemune odkrila več kot 100 glinenih tablic iz srednjega asirskega obdobja (od približno 1365 pred našim štetjem).

Po koncu Mitannskega imperija so Asirci zgradili novo naselbino v Kemuni in njihove tablice morda vsebujejo zapise o tej menjavi imperijev. »Še ne vemo, kaj je zapisano v besedilih,« je dejala Puljizova. »Upamo pa, da nam bodo zagotovile informacije o začetku asirske vladavine v regiji.«

Raziskovalci ne vedo, kdaj se bo najdišče ponovno pojavilo

Nekatere rove arheologov je februarja, ko je narasel rezervoar, napolnila voda. Na stavbe so položili plastične folije in jih prekrili z gramozom, da bi mesto zaščitili pred nadaljnjim propadanjem. Kemune je zdaj spet popolnoma pod vodo in raziskovalci ne vedo, kdaj se bodo lahko vrnili.

»Popolnoma nepredvidljivo je, kdaj se bo najdišče ponovno pojavilo,« je dejala Puljizova. »Lahko se pojavi že to poletje ali pa šele čez nekaj let.«

Izgubljeni posnetki iz Černobila

0

Dandanes vsi vemo, kaj je Černobil in se zavedamo, da gre za najsmrtonosnejšo jedrsko nesrečo v zgodovini. Vseeno pa je drugače, če o katastrofi poslušamo in beremo ali pa če jo vidimo. Sicer jo v celoti razumejo samo tisti, ki so jo doživeli, vendar si zadevo lahko veliko lažje predstavljamo, če jo vidimo na posnetkih. Ravno to nam bo prinesel nov dokumentarni film HBO, Černobil: Izgubljeni posnetki, z do sedaj neznanimi zgodbami.

3. junija je HBO z nami delil napovednik, ki nam prikaže manjši vpogled v film oziroma v dogodke, ki so se zgodili v Ukrajini (tisti čas je bila ta del Sovjetske zveze) po smrtonosni nesreči 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil, približno 130 kilometrov stran od Kijeva.

»Posnetki so bili skriti, glasovi ljudi pa utišani«

Napovednik nam pokaže, kakšno je bilo življenje v Černobilu pred tragedijo in v kakšni laži so prebivalci živeli, saj se potencialne nevarnosti sploh niso zavedali. Situacija je bila sicer dokumentirana, vendar so bile podrobnosti in nevarnosti eksplozije skrite s strani sovjetov, ki so na območje poslali vojake, da bi ti »odpravili« škodo in prikrili nesrečo.

Chernobyl: The Lost Tapes | Official Trailer | HBO

 

Tako prebivalci Černobila in bližnjih krajev ter delavci, ki so morali škodo »pospraviti« sploh niso bili opozorjeni na nevarnost, ki jo njihovemu zdravju predstavlja smrtonosno sevanje. Vedno več ljudi, kot je zbolelo, vedno bolj so prebivalci postajali nezaupljivi do Sovjetske zveze. To pa je povzročilo nemire, ki so hitro pripomogli k njenemu razpadu.

Tragične posledice Černobila

Tragedija je ubila dva delavca na mestu in še 29 drugih ljudi – veliko teh je bilo gasilcev, ki so kasneje umrli od zastrupitve s sevanjem, sodeč po Mednarodni agenciji za jedrsko energijo. Vendar pa to še ni bil konec, saj se je v naslednjih letih povečala stopnja raka med ukrajinskimi otroci kar za 90 %, sodeč po Live Science. Leta 2006 je mednarodna organizacija Greenpeace ocenila, da je več kot 93 000 ljudi v Ukrajini, Belorusiji in Rusiji umrlo zaradi bolezni, povezane z izpostavljenostjo sevanju iz Černobila. Okoli 270 000 ljudi v teh državah pa je razvilo raka, ki ga načeloma ne bi, če ne bi bili izpostavljeni tako visokim nivojem sevanja.

Za vse tiste, ki bi želeli malo bolje razumeti Černobil in dogodke, ki so sledili, si lahko od 22. junija pogledate dokumentarni film na HBO Max in tako dobite malo boljši vpogled v najsmrtonosnejšo jedrsko tragedijo današnjega časa.

Uvedba e-kartona za rešitev zdravstvene krize

0

Zdravniki dnevno odhajajo, obremenitve v zdravstvu pa so vse večje. Pacientov brez osebnega zdravnika je vse več, izobrazba novih zdravnikov pa traja od 10 do 12 let. Na novinarski konferenci Zdravniške zbornice Slovenije o primarni ravni zdravstvenega varstva, kjer je sodeloval tudi novi zdravstveni minister Daniel Beščič Loredan, so razpravljali o mogočih rešitvah zdravstvene krize. Ena izmed njih je bila tudi uvedba e-kartona.

E-karton bi razbremenil delo pediatrov

To pomeni, da bi bili na enem mestu zbrani podatki vseh institucij za posameznega pacienta. E-karton bi razbremenil predvsem delo pediatrov, saj bi bili rezultati njihovega dela bolje vidni, če bi lažje dostopali do podatkov. Posledično bi zaradi večje učinkovitosti lahko oskrbeli več pacientov. E-karton je v nekaterih državah že uveljavljen in kaže odlične rezultate. Če bi začeli e-karton uvajati na primarni ravni in na preventivni dejavnosti, bi v nekaj letih ali desetletjih lahko v zdravstvu celotno populacijo vodili elektronsko.

Kot so poudarili na konferenci, ni pomembna zgolj glavarina (število pacientov na posameznega zdravnika), temveč koliko časa ima zdravnik na voljo za obravnavo posameznega pacienta. Trenutni sistem zdravstvene delavce obremenjuje s številnimi administrativnimi postopki. Za opravljanje teh postopkov medicinska izobrazba pravzaprav ni potrebna, mnogim pa bi se lahko v celoti izognili z uvedbo e-kartona.

Uvedba e-kartona bi bila del digitalizacije zdravstva

Digitalizacija zdravstva se je sicer že začela, a zaenkrat gre bolj za menjavo papirja za elektronske dokumente. Do prave digitalizacije, ki bi zagotavljala boljšo povezljivost in dostop do vseh dokumentov, pa je še dolga pot. Družinski zdravnik Rok Ravnikar meni, da je pri tem najbolje posnemati primere dobrih praks v tujini. Novi minister je zagotovil, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da se problemi v zdravstvu rešijo.

Mrtev ščurek z lune? Lahko ga kupiš na dražbi

0

Ste si kdaj želeli lastiti pesek iz lune? Sedaj ga lahko. Ko so ob koncu 60. let Američani kot prvi uspešno potovali na luno, so iz lune prinesli tudi pesek. Tega so nato v okviru različnih poskusov med drugim v hrano dajali ščurkom. Pesek so kasneje odstranili iz ščurkov. Ravno te ohranjene ščurke in pesek sedaj prodajajo na dražbi. Poleg peska in ščurkov lahko na dražbi kupite tudi nekatere druge stvari, povezane z eksperimentom na ščurkih in misijo Apollo 11.

Ker gre za izjemno redko stvar, bodo tisti, ki so si željni lastiti lunin pesek, morali poseči globoko v žep. Nekateri ocenjujejo, da bodo cene na dražbi zrasle do višine pol milijona dolarjev.

Kako so prišli do peska in kje ga lahko kupite?

Med misijo Apolla 11 so astronavti iz lune s seboj prinesli približno 21 kilogramov peska. Tega so razdelili med znanstvenike, ki so z njim lahko izvajali različne teste. Dva kilograma so porabili za teste na nevretenčarjih in vodnih živalih. Vsem vpletenim živalskim vrstam so med hrano dajali pesek. Nobena od živali ni umrla, medtem ko so ugotovili, da pesek pravega vpliva na ščurke sploh ni imel.

Ti eksperimentalni vzorci izvirajo iz zbirke dr. Marion Brooks, entomologinje z univerze St. Paul, ki jo je Nasa najela za izvedbo poskusa. Zbirka vključuje tudi fotokopije dokumentacije, ki dokazujejo njeno povezanost z Naso, in sodobne reportaže o njenem delu.

Na dražbi lahko med drugim kupite majhne stekleničke, ki vsebujejo pesek, prav tako lahko kupite tri ohranjene ščurke vrste Blatella germanica in steklena stekelca, ki so jih uporabljali pri eksperimentih.

Odtis na površini lune.
Foto: schuetz-mediendesign iz Pixabay

Od 1. junija je ponudba za vse naštete predmete presegla 12 tisoč dolarjev, trenutno je na 21 tisoč dolarjih. A glede na to, da se je lunin pesek Apolla 11 aprila prodal za 500 tisoč dolarjev, organizatorji upajo in računajo na višji izkupiček. Dražba bo odprta do 23. junija.

Spoznajte najlepšo pametno uro na trgu

Ne samo, da je lepa in elegantna, je tudi pametna in inovativna. Edina pametna ura na trgu, ki se lahko pohvali s keramičnim ohišjem. In prav to ohišje je prva stvar, ki pritegne pogled na najnovejši nosljivi napravi s podpisom Huawei Watch GT 3 Pro.

Preden pa vam predstavimo paleto ur, ki so dostopne v Sloveniji, naj vam osvežimo spomin na ure kemije. Torej, zakaj keramika? Odlikujejo jo velika tlačna trdnost, dobra kemična obstojnost, visoko tališče, majhna električna in toplotna prevodnost, majhna žilavost in odpornost na udarce. Prav to so lastnosti, ki omenjeni izdelek postavijo v novo dimenzijo uporabnosti.

Dve velikosti za vsak okus

Huawei je predstavil dva modela, en ima premer zaslona 46 mm, drug pa 43 mm. Obe uri imata na prednji strani safirno steklo, ki je bistveno bolj odporno na praske, saj gre za drugi najtrši material na svetu. Prav tako si oba modela delita keramičen hrbet v kombinaciji s steklom Gorilla Glass za zelo naravno uravnavanje temperature. Do prve razlike pride šele pri ohišju, kjer ima 46-mm različica ohišje iz titana, medtem ko ima manjši model keramično ohišje.

Navdih v večni zgodovini

Valovito ohišje Watch GT 3 Pro, ki je nastalo po navdihu Botticellijeve slike Rojstvo Venere, pa nadgrajuje decentna vrtljiva krona, ki omogoča enostavno pomikanje po uporabniškem vmesniku.

Zaslona na obeh urah imata AMOLED matriko ter ločljivost 466 × 466 slikovnih pik, pri čemer je gostota pik na manjšem modelu nekoliko višja. Nova zanimivost teh dveh ur pa so številčnice, ki se skozi dan spreminjajo, in se tako lepše stilsko zlijejo z določenim delom dneva. Trenutno sta pri nas na voljo večja modela s pasom iz titana ali fluoroelastomera ter manjša modela s keramičnim ali usnjenim pasom.

Zmeri tudi globino potopa

Tisti, ki se ukvarjate s prostim potapljanjem boste veseli, da ura omogoča potop do globine kar 30 m. Pri tem pa seveda uri omogočata tudi poseben način vadbe za prosto potapljanje, kjer boste lahko spremljali trenutno globino, lokacijo pred in po potopu, najnižjo globino, hitrost dviganja na površje, srčni utrip in nivo kisika v krvi ter primerjali te rezultate s preteklimi. Priporočljivo je, da uro po uporabi v slani vodi temeljito sperete s sladko vodo.

Golf je šport za celo življenje

Tudi golfistke in golfisti boste prišli na svoj račun z izboljšanim načinom za beleženje med golfom. Način vam omogoča pregled nad terenom, spremljanje hitrosti in smeri vetra, elektronsko ročno beleženje rezultatov, spremljanje učinkovitosti zamaha ter seveda klasično beleženje korakov, prehojene razdalje, srčnega utripa ter porabljenih kalorij.

Tek je eden izmed najbolj priljubljenih športov v Sloveniji

Seveda pa je serija Watch GT 3 Pro namenjena tudi vsem drugim športnikom, kjer verjetno najbolj izstopate tisti, ki si radi obujete tekaške čevlje in se podate na tek. Tekaški trener, ki temelji na umetni inteligenci, vas bo vodil pri vaših vadbah ter omogočil, da izboljšate svoje rezultate s pametnimi predlogi glede vaše vadbe. Ura vas bo sproti opominjala, kdaj se nahajate v idealni coni vadbe, z opozorili o srčnem utripu, tempu in fizičnem stanju telesa.

Ponudila vam bo tudi končno oceno teka ter vam predlagala, koliko časa potrebujete za regeneracijo pred naslednjim treningom ter vam tako pomagala preprečiti nastanek nepotrebnih poškodb.

Glede na vaše cilje vam bo Watch GT 3 Pro znala pametno predlagati tudi načrt treninga, ki je skladen s temi cilji ter vašo trenutno kondicijo.

Skupno vsem Watch GT 3 Pro je, da omogočajo beleženje več kot 100 različnih vadb, ki segajo od prej omenjenega teka, potapljanja in igranja golfa pa vse do smučanja, triatlona, pohodništva, kolesarjenja, plavanja in vadbe na napravi za veslanje ter mnogo drugih.

Če niste dobri z orientacijo, vas pripelje na izhodiščno točko

Tisti, ki radi zatavate na brezpotja, boste lahko sedaj bolj mirno raziskovali naravo, saj Watch GT 3 Pro, tako kot njena predhodnica, omogoča funkcijo “pot nazaj”, ki vas bo znala pripeljati nazaj na izhodiščno točko, če se slučajno izgubite.

Vse te funkcionalnosti omogoča nabor senzorjev in tipal, ki na uri Huawei Watch GT 3 Pro sliši na ime TruSeen 5.0+. V to je med drugim zajeto tudi 2× več foto-detektorjev, ki jih je sedaj 8, in tako omogočajo bolj natančno beleženje utripa med vadbo. Nadgrajen je tudi algoritem umetne inteligence ter prenovljena oblika hrbta ure z izboljšanim premazom za še boljše beleženje.

Seveda pa so tukaj še samodejno merjenje nasičenosti krvi s kisikom, merjenje temperature kože, preko katere lahko spremljamo tudi temperaturo telesa, beleženje spanca s tehnologijo TruSeep, merjenje ravni stresa TruRelax, sledenje menstrualnemu ciklu in večplastni pregled nad zdravjem s funkcijo Zdravo življenje.

Huawei Watch GT 3 Pro poganja že pregovorno zmogljiva baterija. Na večjem modelu omogoča 14 dni avtonomije, na manjšem pa 7 dni ob povprečni rabi. Obe uri je mogoče polniti s priloženim magnetnim brezžičnim polnilcem oz. drugim brezžičnim polnilcem, ki ustreza standardu Qi.

Potem pa je tukaj še kup drugih funkcij, kot so prejemanje klicev s telefona kar na vaše zapestje, predvajanje naložene glasbe preko vgrajenega zvočnika na uri oziroma še bolj primerno preko bluetooth slušalk, ki jih lahko povežete z uro, oddaljeno proženje fotoaparata na telefonu, spremljanje luninih faz, nalaganje aplikacij in še veliko več.

Očitno je, da je serija ur Huawei Watch GT 3 Pro prinesla resnično vsestransko pametno uro, ki bo kos tako vašim športnim podvigom, kot tudi poslovnim sestankom in večernim dogodkom. Res boste težko našli situacijo, kjer Watch GT 3 Pro ne bo vaša popolna spremljevalka.

Oglejte si še video predstavitev Watch GT 3 Pro.

Sibirska tundra bi lahko izginila zelo kmalu

0

Če ne bomo drastično zmanjšali izpustov toplogrednih plinov, bi sibirska tundra lahko izginila že do leta 2500. Celo v najbolj optimističnih scenarijih bi izgubili dve tretjini te pokrajine in bi preostala le dva manjša fragmenta, med sabo oddaljena 2.500 kilometrov. Pokrajino z značilno kratko rastno sezono, ki jo prekrivajo trava, grmički, mahovi in lišaji, bo precej hitro zamenjal gozd. Pri taljenju permafrosta bi se v atmosfero sprostile ogromne količine toplogrednih plinov, kar bi dodatno pospešilo globalno segrevanje. Izguba tundre torej ne bo le velik udarec za biodiverziteto in človeško kulturo, temveč bo poslabšalo tudi segrevanje Arktike.

Pospešeno segrevanje planeta vpliva na premik gozdov

V zadnjih desetletjih se je segrevanje Arktike zelo pospešilo, kar dvakrat hitreje kot segrevanje preostalega planeta. Med leti 1960 in 2019 se je temperatura zraka nad Arktiko dvignila za skoraj štiri stopinje Celzija. Poleg tega, da je toplota zmanjšala prekritost oceana z ledom, je vplivala tudi na kopno Arktike. Ena izmed posledic je pomikanje gozdov sibirskega macesna proti severu. Zaenkrat še ni znano, kako hitro bodo ti gozdovi zamenjali travnat ekosistem tundre. Spremembe gozdne meje zaradi klimatskih sprememb niso enake po vsem planetu. Ponekod se je gozdna meja pomaknila proti severu, drugod je ostala nespremenjena. V nekaterih predelih se je celo umaknila nazaj proti jugu.

Beli ledeni kristalčki na zemlji
Permafrost Foto: GiB84 iz Pixabay

Pretekle raziskave sibirske tundre so se osredotočale na manjša področja, a med posameznimi lokacijami je lahko precejšnja raznolikost. Nov računalniški model zato vrednoti celotno dolžino 4.000 km prostrane sibirske tundre. Pri tem upošteva življenjske cikle posameznih drevesnih vrst: od tega, kako daleč lahko razširijo svoja semena, kako uspešno rastejo v tekmovanju z ostalimi drevesi, do vpliva temperatur, padavin in obsežnosti poletnega taljenja permafrosta na njihovo rast.

Raziskovalci so ugotovili, da ko se drevesa zaradi segrevanja začnejo širiti proti severu, to poteka razmeroma hitro. Tudi če se temperature kasneje znižajo, je malo verjetno, da bi se gozdna meja umaknila nazaj proti jugu. Celo v primeru, ko bi izpusti ogljikovega dioksida do leta 2100 povsem izginili in bi globalni dvig temperature ostal pod dvema stopinjama Celzija, bi do leta 2500 preostalo le 32,7 odstotkov današnje tundre. Ta bi bila razdeljena na dve manjši področji: eno na daljnem vzhodu v Chuotki in drugo povsem na severu, na polotoku Taymyr.

Ker je opisan scenarij nemogoče doseči brez takojšnjega ukrepanja, bi bil končni izid za sibirsko tundro lahko precej slabši. V vmesnem scenariju, kjer se izpusti ogljikovega dioksida ne začnejo manjšati do leta 2050, in se nato prepolovijo do leta 2100, bi macesnova drevesa do leta 2500 prekrila vso današnjo tundro z izjemo 5,7 odstotkov velikega področja. To bi pomenilo, da bi bil tundrski ekosistem popolnoma uničen.

Razlogi za zmanjšanje porabe fosilnih goriv so jasni

V raziskavi niso direktno modelirali, kaj bi se zgodilo s prebivalci tundre, kot so severni jeleni. A razdelitev populacije v dve ločeni regiji bi preprečevalo parjenje med obema skupinama jelenov, kar bi najverjetneje slabo vplivalo na preživetje vrste. Severni jeleni se letno selijo s severa proti jugu in nazaj, zato bi širjenje gozdov lahko vplivalo tudi na njihove letne migracije in življenjski cikel. Posledice bodo občutili tudi ljudje. Domorodne kulture, na primer Nenci iz severozahodne Sibirije, se ukvarjajo tako z gojenjem kot lovom severnih jelenov. Njihova kultura je delno odvisna od  obstoja tundre.

Severni jelen se pase na travniku
Foto: jackmac34 iz Pixabay

Vsa ta spoznanja predstavljajo razloge za zmanjšanje porabe fosilnih goriv. Poleg tega je model pokazal tudi najodpornejše predele sibirske tundre, ki bi jih lahko dodatno zaščitili.

Dinozavrski metabolizem ima v sebi veliko skrivnosti

0

Desetletja se paleontologi ukvarjajo z vprašanjem o toplokrvnosti oziroma hladnokrvnosti dinozavrov. So bili dinozavri toplokrvni kot današnji sesalci in ptice? Ali so bili dinozavri hladnokrvni kot so današnji plazilci? Če se sprašuješ o tem, kaj bi ta podatek povedal, potem si prišel na pravo mesto. Ugotovitev o tem bi lahko jasno pokazala njihovo aktivnost, vsakdanje početje in uspešnost metabolizma. Zdaj so znanstveniki z novo študijo stopili korak bližje temu, da metabolizem dinozavrov ugotovijo s pomočjo kosti.

Dinozavri so bili toplokrvni in dinozavri so bili hladnokrvni

Živali z visoko stopnjo metabolizma so hometermne (tudi endotermne) oziroma toplokrvne. Toplokrvne živali kot so sesalci in ptice sprejmejo veliko količino kisika v svoje telo, porabiti morajo veliko količino kalorij in ostati aktivne, da se lahko grejejo. Hladnokrvne oziroma eksotermne (tudi poikilotermne) živali kot so plazilci manj dihajo in manj jedo. Njihov življenjski stil porabi manj energije kot tisti pri toplokrvni živali, a z visoko ceno. Hladnokrvna bitja so odvisna od zunanje temperature, ko je govora o ogrevanju telesa za življenjsko funkcijo.

Ker so ptice toplokrvne in plazilci hladnokrvni, dinozavri pa (še vedno) nekaj vmes, so imeli paleontologi zelo dolgo težavo s tem. Ptice so bile edini dinozavri, ki so preživele množično izumrtje kopenskega življene. Najbližji sorodnik večini dinozavrov so poleg ptic plazilci. Ali to pomeni, da so bili dinozavri toplokrvni ali hladnokrvni?

Glavna avtorica študije, ki je bila objavljena na portalu Nature, Jasmina Wiemann je povedala: »To je za nas paleontologe zares razburljivo. Vprašanje o tem, ali so bili dinozavri hladnokrvni oziroma toplokrvni nas bega že toliko časa, kolikor je stara naša veda. Zdaj smo verjetno pri stopnji vsesplošnega konsenza, da so bili dinozavri toplokrvni.« Raziskovalki s kalifornijskega inštituta za tehnologijo je pomagal tudi raziskovalec Matteo Fabri iz čikaškega muzeja Field, ki je obenem tudi soavtor študije.

So bili dinozavri toplokrvni ali hladnokrvni? Gre za vprašanje, ki ga želijo paleontologi odgovoriti že več desetletij
So bili dinozavri toplokrvni ali hladnokrvni? Gre za vprašanje, ki ga želijo paleontologi odgovoriti že več desetletij Foto: Warpaintcobra iz iStock

Nova metoda preiskovanja dinozavrovega metabolizma

»Nov način, ki ga je ustvarila Jasmina Wiemann dovoljuje ugotovitev metabolizma v mrtvih organizmih. O tem smo lahko pred leti le sanjali. Ugotovili smo, da so različne skupine imele različne stopnje metabolizma, kar smo do sedaj lahko le ugibali,« je povedal Fabri. Nova metoda, ki jo omenja Fabri, in je temeljni del študije, je dokaj preprosta. A pred tem vpogled v stari način. Tako imenovani paleotermometer na način izotopne geokemije pregleda minerale v fosilih ter tako preveri pod kakšno temperaturo bi se ti lahko razvijali. Ta metoda je še vedno zelo uporabna, a kot so povedali avtorji študije, je primerjava z današnjimi živalmi težja zaradi večjega števila dejavnikov. Tako pridemo do nove metode, ki jo je razvila Jasmina Wiemann s pomočjo svojih sodelavcev.

Ne pregleduje se obstoječih mineralov v kosteh ali hitrosti rasti. Namesto tega nudi vpogled v klasični korak metabolizma – poraba kisika. Ko živali dihajo, zaradi procesov metabolizma, v sebi pustijo sledi o količini kisika, ki je bila potrebna za dihanje. To pove tudi stopnjo samega metabolizma. »Gre za zelo atraktivno metodo za paleontologe, saj ni destruktivna,« je povedala raziskovalka Jasmina Wiemann. Uporablja se predvsem pri stegnenicah, ki jih je ekipa pregledala kar 55. Pri različnih vrstah dinozavrov, pleziozavrov, pterozavrov, živali, ptičev in modernih plazilcev.

Ekipa je ugotovila, da so stopnje metabolizma pri dinozavrih v povprečju zelo visoke. Vrste dinozavrov skupine Ornitishiji kot sta Triceratop in Stegozaver sta imela manjšo raven metabolizma, ko to primerjamo s hladnokrvnimi živalmi današnjega časa. Vrste dinozavrov, ki spadajo med Teropode in Zavropode, so bili brez dvoma toplokrvni. Ne le, da so bili toplokrvni, njihova raven metabolizma je bila višja kot pri današnjih sesalcih. Kaj nam vse to lahko pove?

Nova metoda, ki jo je ustvarila ekipa Jasmine Wiemann, omogoča vpogled v količino kisika v kosteh
Nova metoda, ki jo je ustvarila ekipa Jasmine Wiemann, omogoča vpogled v količino kisika v kosteh Foto: heckepics iz iStock

Metabolizem dinozavrov nam lahko pove marsikaj

Podatki o njihovem metabolizmu lahko prikažejo sliko njihovih življenj in aktivnosti. Odvisnost od toplih področij, migracije, hibernacije in razumevanje njihovega izumrtja. Dolgo se je verjelo, da so umrli zaradi slabega metabolizma, a je zdaj dokazano, da so umrli tudi tisti predstavniki dinozavrov, ki so imeli »vrhunski« metabolizem.

»Živimo v šesti dobi izumrtja zato je pomembno, da razumemo kako so se moderne in izumrle živali odzvale na podnebne spremembe in okoljske turbulence. Preteklost nam lahko pove, kako ohraniti biodiverziteto sedanjosti in spremeniti svojo prihodnost,« je še povedala Jasmina Wiemann.

Senidah predstavlja himno rokometnega Eura 2022 v petih jezikih

0

Senidah je predstavila svojo novo skladbo z naslovom Play with Heart, ki je postala himna ženskega rokometnega Eura 2022. Evropsko prvenstvo v rokometu za ženske bosta med 4. in 20. novembrom gostila Ljubljana in Celje. Za himno je poskrbela regionalna glasbenika ikona Senidah, ki je pesem zapela v petih jezikih. S tem je podprla kampanjo za opolnomočenje žensk.

Senidah in Cazzafura s himno evropskega prvenstva

Evropsko rokometno prvenstvo je dobilo svojo uradno himno. To je pesem Play With Heart, ki sta jo ustvarila Senidah in producent Cazzafura. V sodelovanju z organizatorji EHF 2022 sta sporočilo pesmi zapakirala v zelo zanimivo obliko. Besedilo pesmi namreč sestavlja pet jezikov. V pesmi najdemo angleščino, francoščino, španščino, italijanščino in srbohrvaščino.

»To je bil prav poseben izziv. Če se malce pošalim, še dobro, da imam sorodnike iz različnih držav, ki so mi na primer lahko malo pomagali pri izgovorjavi francoščine, nekaj pa sem odnesla tudi od gledanja evropskih filmov, ki jih odkrivam v zadnjem času,« je povedala Senidah ob premieri svojega videospota pesmi.

»Ni treba leporečiti, ko se pogovarjate z nami. Ženske prenesemo vse, sploh ko stopimo skupaj. Ko se česa lotimo, se tega lotimo srčno, predano in ponosno. Zmoremo vse: na igrišču se lahko močno, trdo in strastno borimo do konca, brez zadržkov, Hkrati pa znamo biti nežne, ljubimo, gremo v soboto zvečer ven, plešemo in smo lepe. Ta pesem govori o tem, da smo skupaj močnejše, ne glede na poreklo, barvo kože ali vero, in hkrati daje glas ženski moči ter energiji v športu, življenju in širši družbi. Česarkoli se lotimo, karkoli igramo – igramo s srcem. In postavljamo trende,« sta sporočila Senidah in producent Cazzafura.

Senidah in Cazzafura sta pesem Play with Heart zavila v pet evropskih jezikov
Senidah in Cazzafura sta pesem Play with Heart zavila v pet evropskih jezikov Foto: Tjaša Barbo

Videospot pesmi Play With Heart ima svojo zgodbo

Spremljajoči video prikazuje štiri vzporedne zgodbe, ki se na koncu povežejo v eno. Skupina 14-letnih rokometašic se pripravlja in prihaja na rokometno tekmo. Prijateljice trenirajo na stadionu, skupina žensk se poti v telovadnici, potem vskoči še ulična umetnica, ki riše grafit Play with Heart (igraj s srcem) kar je slogan tokratnega prvenstva. In seveda je tu Senidah, ki jih vse te zgodbe poveže s petjem in plesom, s katerima slavijo šport, ki ima moč vključevanja družbeno zapostavljenih posameznikov in skupin.

»Uradni videospot evropskega prvenstva si je vredno ogledati že zaradi vseh deklet, ki nastopajo v njem, ki plešejo, se borijo. Predvsem gre za dober komad. Z njim želimo opogumiti ženske, da delajo stvari s srcem. Zelo velika čast je, da sem bila ravno jaz izbrana za uradno himno tekmovanja. To ni majhna stvar. Nenazadnje pojem za celo Evropo, pesem se bo slišala v vseh državah udeleženkah,« je še dodala Senidah, ki je največjo slavo doživela prav v državah bivše Jugoslavije.

Senidah - Play With Heart (W EHF Euro 2022 Official Video)

Evropsko rokometno prvenstvo za ženske 2022

Evropsko rokometno prvenstvo za ženske 2022 bo največje prvenstvo v ženskih kolektivnih športih v zgodovini Slovenije. Tekmovanje, primerljivo z EuroBasketom in EuroVolleyjem,ima ob športni tudi močno trajnostno noto. Znotraj le-te pa želi še posebej prispevati k opolnomočenju žensk v športu in širši družbi.

Med 4. in 20. novembrom 2022 bosta Ljubljana z dvorano Stožice, Celje z dvorano Zlatorog,gostila 20 od 47 tekem (tudi večino zaključnih, s finalom vred), del tekem pa bo tudi v Skopju in Podgorici. Slovenske se bodo za vstop v izločilne boje borile v Celju, zaključek prvenstva pa bo v Stožicah.

Več o prvenstvu, trajnostnem pristopu k izvedbi le-tega, kampanji za opolnomočenje žensk in ambasadorkah le-te izveste na spletni strani EHF Euro 2022.

Kje je hladneje: Na severnem ali južnem polu?

0

Severni in južni pol sta gotovo najhladnejša kraja na Zemlji. Vendar kljub prepričanju, da sta si kraja podobna, je eden izmed njiju izrazito bolj hladen od drugega. Tako severni, kot južni pol sta tako hladna, ker  ležita na vrhu in dnu planeta. To pomeni, da ne prejemata neposredne svetlobe sonca. Še vedno je zanimivo poznati razlike med obema poloma. Kateri pol je torej hladnejši?

Razlike med južnim in severnim polom

Na obeh mestih sonce vedno počiva nizko na obzorju, tudi sredi poletja. Med zimo sonce leži tako daleč pod obzorjem, da ne vzhaja več mesecev naenkrat. Tako na teh dveh območjih v času zime sončne svetlobe ne poznajo. Ne pomaga niti dejstvo, da bela površina snega in leda odbija tudi tisto redko sončno svetlobo, ki pride do polov. To pomeni, da zrak na obeh polih ostaja razmeroma hladen.

Čeprav sta zaradi teh dejavnikov oba pola v povprečju hladna, je po ugotovitvah Oceanografskega inštituta Woods Hole južni pol še vedno bistveno hladnejši od severnega. Povprečna letna temperatura na severnem tečaju je minus 40 stopinj Celzija pozimi in 0 stopinj Celzija poleti. Nasprotno so povprečja južnega tečaja veliko bolj mrzla, s povprečno zimsko temperaturo minus 60 stopinj Celzija in povprečno poletno temperaturo minus 28,2 stopinje Celzija.

Arktika proti Antarktiki: Ocean proti celini

Glavni razlog za takšno razliko leži v preprostem dejstvu, ki ga je za spletno stran Live Science povzel Robin Bell, polarni znanstvenik z zemeljskega observatorija Lamont-Doherty univerze Columbia v New Yorku: »Severni tečaj je ocean, južni tečaj je celina.«

Arktika je ocean, obdan s kopnim. Antarktika je kopno, ki ga obdaja ocean. Voda se ohlaja in segreva počasneje kot zemlja, kar pomeni manj ekstremnih temperatur. Tudi ko je Arktični ocean pokrit z ledom, razmeroma topla temperatura vode zmerno vpliva na tamkajšnje podnebje, kar pomeni, da Arktika ostaja toplejša od Antarktike.

Poleg tega Arktika leži na morski gladini, medtem ko je Antarktika najvišja celina s povprečno nadmorsko višino približno 2.300 metrov. Višje, ko gre, hladneje postane.

Arktika ali Antarktika: Kateri pol je hladnejši?
Arktika ali Antarktika: Kateri pol je hladnejši? Foto: mariohagen iz Pixabay

Kateri pol ima več ledu?

Zaradi spreminjajočih vremenskih razmer se količina ledu na obeh polih čez leto spreminja. Ker je Arktika skoraj v celoti obdana s kopnim, morski led, ki se oblikuje tam, ni tako gibljiv kot morski led na Antarktiki. Zato je večja verjetnost, da se bodo arktične morske ledene plošče zbližale, zaradi česar je arktični morski led debelejši (2 do 3 m) v primerjavi z antarktičnim morskim ledom (1 do 2 m).

V povprečju arktični morski led doseže najmanjši obseg približno 6,5 milijona kvadratnih kilometrov in največji obseg 15,6 milijona kvadratnih kilometrov. Za primerjavo v povprečju ima antarktični morski led manjši najmanjši obseg 3,1 milijona kvadratnih kilometrov in največji obseg 18,8 milijona kvadratnih kilometrov.

Vseeno je jasno, da ima južni pol v povprečju več ledu kot severni. To je zato, ker je na južnem polu poleg morskega ledu tudi kopenski led. Ledena plošča na Antarktiki je debela do 4,8 km in pokriva približno 13,7 milijona kvadratnih kilometrov. To je podobna površina kot Združene države Amerike in Mehika skupaj. Na Antarktiki je približno 90 % vsega ledu na svetu.

Raziskave ledu na polih so pokazale, da sta se debelina in obseg arktičnega poletnega morskega ledu v zadnjih 30 letih dramatično zmanjšala. To je skladno z opazovanji segrevanja Arktike. Podobno se dogaja tudi z Grenlandijo. V nasprotju na Antarktiki toliko težav s topljenjem ledu ni, saj je dinamika podnebja drugačna kot na Arktiki.