Ljubljanski univerzitetni inkubator predstavil svetle zvezde slovenske startup scene

V torek, 29. marca, je na ljubljanskem gradu Fužine potekal prvi LUI Community day (Dan LUI skupnosti). Ljubljanski univerzitetni inkubator, ki letos praznuje 18. let obstoja, je z dogodkom povezal široko startup skupnost, vlagatelje in korporativne partnerje, ter s tem odprl številne priložnosti za rast novih idejnih projektov na slovenski startup sceni.

Ljubljanski univerzitetni inkubator je podporno okolje za startupe v zgodnji fazi razvoja, ki prihajajo predvsem iz akademskega in raziskovalnega okolja Univerze v Ljubljani. Nudijo jim brezplačno podjetniško podporo z znanji in mentorstvi od zametka ideje, pa vse do uspešnih poslovnih korakov na trgu. Na Vojkovi cesti v Ljubljani, kjer imajo poslovne prostore, na hodnikih vrvi živahna startup skupnost, ki dnevno gradi nove izdelke in storitve. Na LUI so se od ustanovitve leta 2004 kalila že številna danes zelo uspešna podjetja, kot so Zemanta, Mesi, Visionect, Elaphe, Doctrina, Origintrail in RedOrbit.

Spletni svet ni nadomestil povezovanja v živo

Čas covida je spremenil tudi vsakdan startup sveta, zato so z velikim povezovalnim dogodkom odlašali že dve leti. »Ključ do uspešne skupnosti so tesno povezani startupi, ki si pomagajo in delijo izkušnje, zato smo po dolgem covidnem obdobju spletnih dogodkov proslavljali LUI-jevo skupnost. Online res ni isto in ves ta čas je v naši skupnosti tlela želja po srečanjih v živo. Community day je dan za grajenje novih povezav, izmenjavo idej in medsebojno učenje,« je povedal direktor Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja, Jakob Gajšek.

Najvidnejši LUI startupi se predstavijo javnosti

LUI startupi so v zadnjem letu pridobili več kot štiri milijone evrov zasebnih naložb in skoraj dva milijona evrov javnih sredstev. Na dogodku se je predstavilo 8 mladih startupov, ki rešujejo izzive na področjih tehnologije, prava, prehrane, gradbeništva, zaposlovanja, spletne prodaje, fizioterapije in zelene mobilnosti. ReCatalyst z nanotehnološkim postopkom priprave platinskega katalizatorja predstavlja pomemben mejnik za množično uporabo vodikovih gorivnih celic. IURALL omogoča pravno triažo in ugodnejši, lažji, učinkovitejši ter transparentnejši dostop do pravnih storitev. PsyBit se ukvarja z razvojem digitalnih kadrovskih orodij, ki bodo klasičnim načinom kadrovanja pripeli strateško komponento in s tem dvignili kvaliteto delovnih mest. Lili z aplikacijo za izboljšavo zdravja s pomočjo osebne asistentke za zdravje, ki temelji na umetni inteligenci in analize podatkov iz pametne ure, uporabniku omogoča beleženje razpoloženja, simptomov in priporoča aktivnosti. Spektral vpeljujejo napredne rešitve na področju zasnove konstrukcij in potresnega inženirstva v praktično okolje. DTs Hub z rešitvijo za fizioterapevtsko rehabilitacijo na daljavo, FroomCare, omogoča personalizacijo strokovne fizioterapevtske vadbe ter rešuje vse večji problem pomanjkanja fizioterapevtov in dolgih čakalnih vrst za obravnavo. Vibeit s spletno platformo uporabnikom z zvesto bazo sledilcev lastnih blagovnih znamk ponuja celostno rešitev za monetizacijo njihovih idej, sporočil in ostalega blaga za doseganje kupcev po vsem svetu (spletna trgovina, oblikovanje, tiskanje, pošiljanje). LUI alumni BEVO pa spreminjajo industrijo prehrane z razvojem Juicy Marbles, rastlinskih nadomestkov zrezkov, ki po videzu, okusu in teksturi posnemajo najboljše kose mesa, ter za katere so preteklo leto dobili štiri milijone evrov investicije.

Predavatelj pred množico ljudi
Foto: Ljubljanski univerzitetni inkubator

Vlagatelji in korporacije iščejo priložnosti za nova sodelovanja

Med gosti dogodka so bili tudi izbrani investitorji in korporativnimi partnerji iz farmacevtskih družb, skladov, raziskovalnih inštitutov, trgovskih verig in drugi. Tako oni kot startupi so po dolgem času dobili priložnost, da obudijo ali stkejo nove vezi, ki jim bodo pomagale v prihodnosti njihovega razvoja in poslovanja. Jure Mikuž, ustanovitelj in direktor RSG Kapital, prvega in najuspešnejšega slovenskega sklada tveganega kapitala, je izpostavil vrednost tovrstnega druženja za investicijsko skupnost: »Naša strategija je usmerjena v iskanje zanimivih startupov v zgodnjih fazah njihovega razvoja in s tem razlogom se mi zdijo dogodki, kot je ta, izredno pomembni, saj vidimo naše bodoče naložbene priložnosti. Zelo sem bil navdušen nad kvaliteto predstavitev startupov, nad vzdušjem, ki danes vlada tukaj. Prava osvežitev po pandemiji in še več takih, prosim.«

Da so tovrstna srečanja nujna za skupno premikanje meja, meni Janez Bernik, strateški partner v Roche Slovenija: »Farmacevtska družba Roche je kot eno od največjih healthcare podjetij na svetu definitivno zainteresirana za povezovanje z manjšimi inovativnimi podjetji na področju zdravstva, ker smo prepričani, da le skupaj lahko premaknemo slovensko in svetovno zdravstvo naprej in gremo v smeri najboljših inovacij, ki jih prinaša tudi tovrstno sodelovanje. Izredno sem zadovoljen in presenečen nad kvaliteto samih startupov in pitchev, danes smo se povezali konkretno z vsaj tremi. Tovrstni dogodki so res odlična priložnost za povezovanje vseh deležnikov v Sloveniji, ki so aktivni tako na področju startup scene kot na področju korporative. Taki dogodki pripeljejo ljudi skupaj, kar je super in tega naj bo še več.«

Dogodek je bil organiziran tudi ob podpori slovenskih partnerjev v projektu CE-Connector, Interreg Srednja Evropa, podjetja Bogatin in TPLJ, katerega cilj je dopolnitev finančnega trga naložb v zagonska podjetja, s povezovanjem razpoložljivih javnih spodbud in zasebnih investicij poslovnih angelov.

Top 3 recepti s tofujem

0

Ti zmanjkuje idej za kuhanje zdravih in polnih obrokov? Poiskali smo 3 recepte za vse ljubitelje tofuja.

Tofu izvira iz Kitajske, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pa je postal priljubljen tudi v Evropi in ZDA, ko so se ljudje s pojavom hipijskega gibanja začeli zanimati za bolj zdrava in eksotična živila. Danes prav zelo eksotičen tofu ni več, je pa po vrsti študij postalo jasno, da gre za hrano, ki spada med dobrodejne. Iz sojinega mleka se pridobi na podoben način, kot se iz običajnega sir. Še posebej zanimivo živilo pa je, ker je eden redkih rastlinskih virov beljakovin, ki vsebuje čisto vse esencialne aminokisline. To so aminokisline, ki jih telo za delovanje nujno potrebuje, ne more pa jih proizvesti samo.

Fresh Tofu eating by chopsticks on wooden cutting board, Food ingredient in Asian cuisine
Tofu je eno redkih rastlinskih živil, ki vsebuje čisto vse beljakovine, ki jih telo potrebuje. Vrh tega ima veliko antioksidantov, mineralov ter dobrih maščob. Foto: Nungning20 iz iStock

Pad thai z arašidovo omako in hrustljavim tofujem

Izvirno je pad thai pripravljen z riževimi rezanci, jajci, tofujem, rakci in začinjen s tamarindovo omako, ribjo omako, česnom ali šalotkami, čilijem in palmovim sladkorjem, postreže pa se z rezino limete in sesekljanimi praženimi arašidi. Priprava res dobrega pad thaia je lahko kar zapletena, čeprav se zdi jed preprosta, bistvene pa so seveda dobre in sveže sestavine. Večino sestavin za omako in dodatke se pri nas žal težje dobi oziroma samo v specializiranih prodajalnah, kar potem otežuje pripravo doma. Vendar se nam zaradi tega ni treba odpovedati jedi, le prilagoditi jo moramo sestavinam, ki jih imamo na voljo.

pad thai, thai food, thailand
Brezglutenski in veganski krožnik z riževimi rezanci, ki bo poskrbel za polne in zadovoljne želodčke, ne da bi za to ves dan prebili v kuhinji! Foto: ctwtn iz Pixabay

Potrebuješ:

  • 200 gramov riževih rezancev
  • 200 gramov čvrstega tofuja
  • žlica olja
  • sol, poper po okusu
  • 1 mlada čebula
  • lonček rdečega zelja
  • 1 korenček, žlica peteršilja
  • 2 žlici arašidov
  • sok polovice limone
  • arašidova omaka
  • ¾ lončka gladkega arašidovega masla
  • lonček vode ali po potrebi
  • 2 žlici sojine omake
  • žlica agavovega sirupa
  • 2 stroka česna
  • žlička riževega kisa
  • sok pol limone

Priprava:

  1. Riževe rezance prelijemo z vročo vodo in pustimo namakati 2 minuti – sledimo navodilom na embalaži za pripravo. Nato jih odcedimo, ohladimo in damo na stran.
  2. Tofu odcedimo, narežemo na kocke, začinimo s soljo in poprom ter popečemo na žlici olja v vroči ponvi, da se zlato zapeče z vseh strani. Nato ga vzamemo iz ponve in damo na stran.
  3. Pripravimo arašidovo omako: sestavine postavimo v mešalnik in zmeljemo do gladkega. Vodo dodajamo po potrebi, odvisno, kako tekočo omako želimo.
  4. Pripravimo zelenjavo: rdeče zelje drobno narežemo ali naribamo. Korenček grobo naribamo. Mlado čebulo narežemo, sesekljamo peteršilj in zdrobimo arašide (lahko jih damo v vrečko in zdrobimo z valjarjem). Riževe rezance zmešamo z arašidovo omako. Če je pregosta, jo zredčimo z vodo. Nato dodamo še tri četrt zelenjave, sok pol limone in premešamo.
  5. Rezance razdelimo na krožnike, na vrh pa dodamo preostalo zelenjavo, zdrobljene arašide in hrustljavi tofu. Potresemo s sesekljanim peteršiljem in postrežemo.

Curry riž s tofujem

Closeup macro of fresh colorful basmati rice dish with green peas, curry and carrots with tofu and hand holding fork in bowl
Hitro pripravljena in okusna jed. Foto: krblokhin iz iStock

Potrebuješ:

  • 1 majhna čebula
  • 3 stroki česna
  • 2 majhna korenja
  • ½ bučke
  • ½ paprike
  • 150 g tofuja
  • 1 skodelica kokosovega mleka
  • 4 žlice paradižnikove omake
  • majhen šop svežega koriandra
  • sol
  • poper
  • 2 žlici currya
  • 1 žlička paprike v prahu
  • ½ žličke garam masale
  • žlica kokosove maščobe
  • 2 kavni skodelici basmati riža

Priprava:

  1. Riž skuhamo v slani vodi po navodilih. V ponvici stopimo kokosovo maščobo in dodamo vse začimbe. Nato dodamo sesekljano čebulo in česen. Pražimo približno 5 minut.
  2. Prelijemo s kokosovim mlekom in dobro premešamo ter kuhamo 5 minut. Dodamo narezano zelenjavo in kuhamo do skoraj mehkega (po potrebi dodamo vodo).
  3. Na koncu dodamo na kocke narezan tofu. Vse skupaj kuhamo približno 10 minut.
  4. Ko sta riž in omaka gotova, dodamo na omako svež koriander ter serviramo.

Solatni krožnik s tofujem

Delicious salad with tofu, tomatoes and walnuts, drizzled with a sauce of balsamic vinegar and served on a blue plate. Top view.
Toplo hladna, mehko hrustljava mešanica za tiste dni, ko nam meso ne diši. Foto: gkrphoto iz iStock

Potrebuješ:

  • 20 dag trdega tofuja
  • 400 g zelene solate
  • 1 šopek vodne kreše
  • 4 korenčki
  • 2 rdeči papriki
  • 0,5 žličke soli
  • 25 ml limoninega soka
  • 4 žlice olivnega olja
  • 2 ščepca mletega popra

Priprava:

  1. Solatne liste temeljito operemo pod tekočo vodo in jih dobro osušimo. Natrgamo jih na manjše kose. Tudi korenje in papriko operemo, nato pa jih očistimo (papriki odstranimo semena) in zrežemo na tanjše trakove (korenček lahko tudi na grobo naribamo). Vodno krešo operemo in osušimo. Vso zelenjavo razporedimo po večjih krožnikih.
  2. Tofu zrežemo na za grižljaj velike kocke, nato pa pripravimo ponev, v katero vlijemo oljčno olje (dve žlici). Ko se olje segreje, v ponev stresemo tofu in ga med mešanjem ali stresanjem ponve popečemo z vseh strani – dokler ne dobi zlato rjave barve. Med praženjem ga posolimo in popopramo. Popražen tofu razporedimo po krožnikih.
  3. Solate po želji in okusu začinimo z olivnim oljem, soljo in limoninim sokom ter  postrežemo.

Pa dober tek!

OMG, kdo pride na Rudnik

Parov Stelar – vrača se avstrijski pionir elektro swinga

Podobno kot Slovenija, tudi Avstrija ne slovi kot meka pop kulture, a ima vseeno veliko pokazati. Marcus Füreder alias Parov Stelar se nam je prvič kot DJ v Sloveniji predstavil leta 2006 v klubu K4, leta 2017 pa je na Gospodarskem razstavišču obiskovalce zabaval z mešanico živega muziciranja, petja in multimedije.

V Slovenijo se vrača 6. aprila, ko bo ob 22h nastopil na otvoritvi razširjenega nakupovalnega centra Supernova Ljubljana Rudnik.

Zakaj mu pravijo kralj

Pravijo, da so bili Beatli večji od Jezusa. Če je tako, potem je Avstrijec Parov Stelar, vsaj ko gre za ljubitelje elektronske glasbe, priljubljen skoraj kot Mozart. Očitajo mu sicer, da ustvarja komercialno glasbo, a podobno so očitali tudi velikemu glasbenemu geniju klasične glasbe. Oznaka »komercialna« ga zato niti malo ne moti, saj pomeni le, da je takšna glasba všeč veliko ljudem, ne pa tudi, da je slabe kakovosti.

Tehno s pridihom džeza in swinga

Parov Stelar

Elektronska glasba se izredno hitro razvija. Pred dvema desetletjema so v njenih ritmih mladi porabljali viške mladostniške energije na rejv zabavah. Od takrat se je veliko spremenilo. Tovrstna glasba ni več omejena na festivale in klube, saj skoraj ne najdete uspešnice, ki bi bila brez elektronskih elementov, in tudi na radijskih postajah jo predvajajo vse več. Ljubitelji elektronske scene poznajo Parova Stelarja kot ustvarjalca plesne glasbe, ki združuje vplive swinga in džeza, mešanega s housom in hip hopom. Vendar mu izraz novi džez ni pri srcu, saj pravi, da ustvarja glasbo v povečini tehno ritmu, ki jo obogati z veliko različnimi glasbenimi zvrstmi. Tako kot večina producentov se namreč trudi delati glasbo, ki je priljubljena in ima široko občinstvo. Toda hkrati ohranja imidž, in kot pravi, ustvarja iz srca in dela tisto, kar čuti. V tem je njegova skrivnost in razlog, da njegova glasba ne sodi med »komercialno« v negativnem smislu te besede.

Pionir tehno swinga

Kakšna sploh je glasbena zvrst elektro swing, za katero je glasbenik zaslužen, in v kateri velja za nekakšnega pionirja. Dejali bi, da gre za mešanico starega in novega. Oziroma gre za zvok, ki je bližje okusu sodobnih poslušalcev, a ohranja energično vznemirjenje trobil zgodnjih posnetkov swinga. Uspešnemu DJ-ju v tej zvrsti se zato pogosto na odru pridružijo pevci in glasbeniki, ki igrajo na tradicionalna trobila.

Parovu Stelarju je preboj na mednarodno sceno uspel leta 2004 s ploščo Rough Cuts. Njen edinstveni zvok, specifičen pristop k produkciji glasbe in neortodoksna kombinacija glasbenih zvrsti, ga je namreč v trenutku izstrelila med vzhajajoče zvezde. Sledili so albumi, ki so njegov sloves le še potrdili in vodili do sodelovanj z glasbenimi zvezdami. Sodeloval je s Tonyjem Bennettom in Lady Gaga, Lano Del Rey, Lukasom Grahamom, Marvinom Gayem, Bryanom Ferryjem in mnogimi drugimi. Parov Stelar se je letos odpravil na turnejo, za katero se je s skupino in ekipo domislil nečesa izjemnega. Popolnoma novo scensko zasnovo in vizualno doživetje ter številne nove skladbe, čemur bomo priča tudi med njegovim nastopom v Ljubljani.

Parov Stelar

Ogrevanje od 19.00 naprej, vrhunec ob 22.00

V sredo 6. aprila ob 19.00 vrata na široko odpira nova Supernova Ljubljana Rudnik. Na dodatnih 20.000 kvadratnih metrih površine bo 50 novih prodajaln, 19 restavracij in barov v dveh nadstropjih, fitnes, dva zabaviščna parka ter 7 najsodobnejših kinodvoran.

Supernova Ljubljana Rudnik vrata odpira 6. aprila 2022 ob 19. uri. To bo večer zabave, veselja in presenečenj. Na dan otvoritve bo nakupovalni center odprt do polnoči, zato vabljeni na nočno nakupovanje. Od 20h naprej bodo obiskovalci uživali ob brezplačnih koncertih slovenskih zvezd kot so Klemen Slakonja, Marko Stankovič, ViP Band, Amaya in Lea Sirk. Ob 21.50 sledi veličasten, okolju prijazen ognjemet, ki mu bo ob 22h sledil spektakularen šov s specialnim nastopom kralja elektro swing glasbe Parova Stelarja.

Parov Stelar brez težav priznava, da je ustvarjal dlje od desetletja, in med tem opravljal različna dela, preden je uspel. Danes velja za pionirja elektro swinga, poleg pisanja glasbe je še producent, DJ in oblikovalec. Vsestransko zanimiv umetnik, čigar nastopi so zanimivi ne le za ušesa, temveč tudi prava paša za oči, zato se lahko otvoritve nakupovalnega središča nadvse veselimo.

Volitve 2022 – Povežimo Slovenijo: »Država mora v primerih, ko se rešuje prvi stanovanjski problem mladih, vstopiti kot porok in jim na ta način omogočiti financiranje nepremičnine.«

0

Letošnje državnozborske volitve bodo potekale v nedeljo, 24. aprila 2022, področje urejanja položaja mladih pa predstavlja pomemben del programa vseh strank. Kako se bodo lotile reševanja problematike mladih? Spremljaj naš portal za informacije iz prve roke!

Povežimo Slovenijo je slovensko politično zavezništvo, v katerem so so se v skupno kandidatno listo povezali liberalno-gospodarski, ljudsko-socialni in zeleni steber. Koordinatorka gibanja je dr. Nada Pavšer.

Kaj načrtujete za širitev in višjo kvaliteto STEM (science, technology, engineering and mathematics – znanost, tehnologija, strojništvo in matematika) programov v izobraževanju?

Menim, da način predajanja znanj, ki ga omogoča platforma STEM, predstavlja eno izmed najučinkovitejših metod učenja za mlade. Pridobivanje znanja z ozirom na več področij hkrati slednjega naredi uporabnejšega in mladim omogoča, da ga lažje in bolj praktično uporabljajo v vsakdanjem življenju. V gibanju Povežimo Slovenijo se bomo zavzemali, da se bo izobraževalni sistem nasploh posluževal in že v osnovi temeljil na interdisciplinarnih metodah učenja, kajti na ta način se bodo mladi razvili v kreativne, inovativne in širše misleče posameznike, posledično pa bodo na trg delovne sile v prihodnosti vstopili konkurenčnejši in sposobnejši.

Obenem je treba strokovni razvoj nuditi tudi učiteljem, jih o metodah interdisciplinarnega pristopa učenja podučiti, in sicer z ustreznimi strokovnimi seminarji, spletnimi tečaji ipd. Učenje je dvosmeren proces, rezultati katerega bodo najboljši zgolj, če bo njegovo izvajanje pravilno in učinkovito.

Kakšne načrte imate za urejanje stanovanjske stiske mladih?

Eden izmed naših osrednjih ciljev v sklopu reševanja stanovanjske problematike je omejiti centraliziranje preseljevanja v največja mesta in spodbuditi ustvarjanje domov mladih na območjih obrobij mest in podeželja. Da bodo slednja za mlade družine postala zanimivejša in privlačnejša, je potrebno zvišati kvaliteto in udobje, ki ga življenje na podeželju ponuja. Zagotoviti je potrebno vso infrastrukturo javnih storitev, obenem zagotoviti tudi uporabo modernejših digitalnih tehnologij (ureditev širokopasovne infrastrukture, itn.). Mlade družine bi k selitvi na podeželje spodbudili tudi z zagotovitvijo nižjih komunalnih prispevkov ali z njihovim sofinanciranjem. Nesprejemljivo je, da mlademu paru, ki si lahko privošči redno mesečno plačevanje najemnin, ni možno zagotoviti kredita, obrok katerega bi bil velikorat še celo nižji kot mesečna najemnina, po vrhu pa na koncu nimajo niti možnosti odkupa stanovanja. Banke razpolagajo z dovolj kapitala, da lahko ponudijo kredite, vendar pa se ustavijo zaradi rizikov, ki naj bi jih nosili mladi kreditojemalci. Država mora v primerih, ko se rešuje prvi stanovanjski problem mladih, vstopiti kot porok in jim na ta način omogočiti financiranje nepremičnine.

Konkretno program gibanja Povežimo Slovenijo predstavlja načrt izgradnje 15.000 neprofitnih stanovanj, in sicer na tri načine: z javno-zasebnim partnerstvom, preko stanovanjskega sklada in na način, kot se je reševanja stanovanjske problematike mladih lotil župan Kobarida in tudi kandidat Povežimo Slovenijo g. Marko Matajurc, ki bo občanom zagotovil 700 m2 komunalno opremljene velike parcele po dostopnejših cenah.

Kako se nameravate lotiti reševanja zaposlitvenih težav mladih (pomanjkanje pripravništev, težja zaposljivost, odhod najboljših kadrov v tujino, zakasnjene upokojitve)?

Dejstvo je, da je ena izmed največjih pomanjkljivosti našega izboraževalnega sistema pomanjkanje praktičnega usposabljanja v času formalnega izobraževanja. Prvič se to odraža pri tem, da po končanem šolanju na trg delovne sile vstopijo sicer dobro teoretično podkovani, vendar pa z velikim primanjkljajem praktičnega znanja. Iz tega razloga so mladi, kot nova in neizkušena delovna sila, za delodajalce manj zanimivi in težje zaposljivi. Izpostaviti je potrebno tudi, da ko se na začetku šolanja odločamo, za kateri poklic se bomo izšolali, imamo o samem poklicu zgolj nekakšno približno predstavo. S tem, kako delovanje v njem dejansko izgleda, pa dobimo šele, ko se v njem praktično preizkusimo. Mnogokrat se mladim zgodi, da se za nek poklic (iz)šolajo, šele po tem, ko ga tudi praktično preizkusijo, pa vidijo, da jih, ali ne veseli, se v njem ne vidijo, oziroma so si ga predstavljali popolnoma drugače.

Stranke gibanja Povežimo Slovenijo se bomo zavzemale za obvezno praktično usposabljanje na čim večih ravneh izobraževanj, kajti na tak način bomo izobrazili mlade, ki bodo s svojim poklicem zadovoljni, ga bodo želeli opravljati, prav tako pa bodo na trg delovne sile vstopili izkušenejši, kompetentnejši in konkurenčnejši. Ključnega pomena je, da vpise v izobraževalne programe prilagajamo potrebam na trgu delovne sile. Stanje na tem področju je potrebno natančno spremljati pogosteje in sproti, kajti zgolj na tak način se bodo mladi izobrazili na področjih, kjer se bodo imeli možnost čim hitreje redno zaposliti, na drugi strani pa bo trg delovne sile imel dovolj potrebnih kadrov, ki jih v danem momentu potrebuje. Ena izmed glavnih prioritet na tem področju je zagotovo tudi ustvariti okolje, v katerem se bodo mladi hitreje osamosvojili, obenem pa osebnostno in poklicno rasli. Osamosvojitev je vzporedno povezana s stalno in zanesljivo zaposlitvijo. Potrebno je razmisliti tudi o tem, ali naš izobraževalni sistem traja predolgo. Namreč, povprečen študent šolanje zaključi pri 26/27ih letih, na trg delovne sile vstopi relativno brez izkušenj, prihrankov s študenskim delom tekom izobraževanja težko ustvari oziroma jih ne more. Obenem se sooča s težavo iskanja prve zaposlitve, kot tudi reševanjem prvega stanovanjskega problema. Posledično se tudi za snovanje družine odloča kasneje. Da bi bil naš izobraževalni sistem krajši, bi mladi hitreje vstopili na trg delovne sile, imeli na voljo več časa za ustalitev in v miru načrtovali družino. Kajti sedaj smo v časih, ko do stalne in zanesljive službe pridemo šele v začetku 30ih letih, vedno bolj se oddaljuje tudi čas snovanja družin, kot posledica vsega pa tudi upokojitvena starost.

Najboljše otroške zgodbe. Si vse prebral?

0

Vsaka literarna pot se mora nekje začeti. Ne glede na tvoj emšo se zagotovo spominjaš najljubših knjig iz otroštva, ki so zaznamovale tvoja brezskrbna poletja na plaži ali zasnežene zime ob radiatorju. Si vsako leto dobil bralno značko? Se veselil dneva, ko se tvoj razred odpravi v knjižnico in tam preživi nekaj minut – dovolj, da skočiš med police in hitro preletiš naslove na knjižnih hrbtih. Katera je najljubša? Katera se kar ni in ni želela končati? Katero si si vedno želel prebrati, pa ti nikoli ni uspelo? Oglej si naš seznam najboljših otroških zgodb, ki jih smatramo kot klasike literature za najmlajše.

Astrid Lindgren

Ena izmed najbriljantnejših pisateljic otroške literature je pogosto prepoznana zgolj po Piki Nogavički, čeprav je ustvarila tudi druge izjemne (nabrite) like. Eden izmed njih je Emil iz Lonnenberge – deček, ki ga spremljamo na njegovem domu na švedskem podeželju, vedno uganja norčije in jezi starše. Nemalo idej si lahko od njega izposodimo, če nam je dolgčas in želimo biti poslani v vrtno uto, da se za kazen umirimo. Poleg tega je Lindgren ustvarila tudi nadobudni um mladega Detektiva Blomkvista ter uporniško Ronjo, razbojniško hči. Njena bratranca bi lahko bila Brata Levjesrčna, vsekakor pa ne smemo pozabiti na Bratca in Kljukca s strehe. Njene zgodbe so polne likov, ki dokazujejo, da otroci niso le mala neubogljiva in glasna bitja, temveč nadvse inteligentni posamezniki, ki svet doživljajo veliko bolj zrelo, kot bi priznali njihovi starši. Zaradi uspeha njene literature poznamo tudi veliko filmskih in animiranih adaptacij njenih del. Si vedel, da smo Slovenci posneli svojo verzijo zgodbe Erazem in potepuh?

En Hud Pesjan Je Zivel

Roald Dahl

Naslovnica knjige Čarli in tovarna čokoladeIz Švedske v Veliko Britanijo pa potem na Norveško. Nekje vmes srečamo Roalda Dahla – izjemnega pisatelja, ki je v svojih delih za otroke pustil domišljiji prosto pot ter ustvaril svetove, kamor ne stopi noga razumnega diskurza nadležnih staršev. Dežele, kjer je mogoče vse – premikati predmete z mislimi, napihniti se kot balon zaradi slaščice, postati najboljši prijatelj velikana. Njegova najbolj znana dela so Matilda, Čarli in tovarna čokolade, Čarli in veliko stekleno dvigalo, Veliki dobrodušni velikan – in seveda ne pozabimo na Čarovnice. Z izbiro njegove knjige otrok nikoli ni razočaran. Svet poln magijskih elementov ima pravila, smisel in predvsem lepoto ter toplino v čudovitih osebah, ki spoznavajo svet in temu primerno oblikujejo svoje vrednote.

Za male in velike

Zagotovo poznaš nekaj tistih klasik, ki so tako zagonetno dobro napisane, da jih lahko berejo vse generacije in to na drugačen način. Knjiga primerna za babico in hkrati njenega vnuka je stvar, ki jo zagotovo potrebuje vsako gospodinjstvo. Neke vrste fikcijska biblija, ki nam vsakič ponudi nov nasvet, nov pogled na svet. Mednje lahko uvrstimo Guliverjeva potovanja (Jonathan Swift), Robinsona Crusoea (Daniel Defoe), Oliverja Twista (Charles Dickens) in Malega princa (Antoine de Saint-Exupéry). Na prvi pogled preproste otroške zgodbe nam skozi različne plasti ponujajo globoka sporočila na metaforičnih ravneh. Si lahko zamisliš kaj lepšega kot odraščati s zgodbo, ki raste s tabo?

Ena ni nobena

Zagotovo se ti je zgodilo, da si se kdaj preprosto zaljubil v literarni lik. Kakšna sreča in veselje te je oblilo, ko si ugotovil, da obstaja nadaljevanje? Književne serije so nevarna igra, ki jo igrajo nekatere založbe. Če jo preveč razvlečejo, da bi z njo profitirale, navadno naši junaki odrastejo, družbe razpadejo in vse postane čudno ali pa se po drugi strani nič ne spremeni. Slednje se zgodi v zbirki Pet prijateljev, a je kljub temu vredno prebrati vsaj nekaj delov. Njihova avtorica Enid Blyton je namreč najbolj prevajana otroška pisateljica na svetu, prodala pa je več kot 500 milijonov knjig. Si vedel, da je med drugimi 600-imi napisala tudi zgodbe o slavnem Nodiju?

The Chronicles of Narnia: The Lion, the Witch and the Wardrobe Trailer | Movieclips Classic Trailers

Tistim bolj pustolovskim so se najbrž iskrile oči, ko so na polici prebrali naslov Zgodbe iz Narnije in so doma prepričevali očeta, naj jim naredi tako omaro, da bo imela skrivna vrata v daljne dežele, kjer bodo hodili ob boku mogočnega leva in premagali vse zlo tega sveta. Po drugi strani so se ljubitelji zbirke Skrivnost hiše Pajkovski prvič spoznavali z gotskimi elementi v stari zaprašeni hiši polni skrivnosti in nevidnih bitij ter se bali zaspat, da ne bi njihove lase kdo zavezal na posteljo.

Nočem bit velik

Ana in Matthew za mizoSi prišel do spoznanja, da je svet odraslih dolgočasen in pust in da nočeš bit velik? Zagotovo nisi bil edini. Ujeta v svojem domišljijskem svetu – eden na dobeseden, drugi pa na metaforičen način – sta Peter Pan (James Barrie) in Ana z Zelene domačije (L. M. Montgomery), zanimiva portreta, ki nas popeljeta v otroški miselni svet. Panov se dobesedno manifestira kot Dežela Nije, Ana pa nas temu nasprotno popelje v svoj notranji svet, ki se najbrž rodi kot odgovor na njeno monotono in umirjeno okolico.

Klasika klasik

Portret Hansa Christiana AndersenaZagotovo ne smemo zaključiti tega seznama brez misli na tiste najmlajše, ki radi poslušajo zgodbe za lahko noč. Katere so bile? Grimmove? Zgodbe Hansa Christiana Andersena? Slovenske ljudske? Morda se zdijo najbolj trivialne, a zagotovo napolnijo možgane otrok z mnogimi pomembnimi motivi in referencami, ki se jih spominjajo celo življenje in jih prepoznavajo v drugih delih ter različnih vrstah umetnosti.

Te je zamikalo k branju? Nikar ne odlašaj, pripravi skodelico čaja in hitro pod odejo!

Ali moram vračati državno štipendijo, če se zaposlim, ali mi lahko štipendija miruje?

Pozdravljeni,

trenutno sem v absolventskem letu, za katerega prejemam državno štipendijo. Pred kratkim se mi je ponudila zaposlitev. Zanima me, ali moram v primeru, da se zaposlim štipendijo vračati, ali mi lahko miruje? Diplomirala bom do konca študijskega leta.

Hvala za odgovor.

 

Pozdravljena,

področje štipendij ureja Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1), ki v 11., 12. in 13. členu navaja splošne pogoje za pridobitev štipendije, to so status študenta, državljanstvo in prebivališče, starost in nezaposlenost. Za pridobitev štipendije moraš torej imeti status študenta, moraš izpolnjevati enega izmed pogojev iz 12. člena ZŠtip-1 o državljanstvu oziroma prebivališču, se pred dopolnjenim 27. letom prvič vpisati v program visokošolskega izobraževanja, za katerega uveljavljaš pravico do štipendije, ter ne smeš biti v delovnem razmerju, opravljati samostojne dejavnosti, biti vpisan v evidenco brezposelnih oseb ali biti poslovodna oseba gospodarske družbe ali direktor zasebnega zavoda.

Pogoj nezaposlenosti določa ZŠtip v 13. členu:

13. člen (drugi splošni pogoji za pridobitev štipendije) (1) Če ta zakon ne določa drugače, lahko pridobijo štipendijo upravičenci, ki so pred dopolnjenim 22. letom starosti prvič vpisani v program nižjega poklicnega izobraževanja, srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega tehniškega ali drugega strokovnega ter splošnega izobraževanja, za katerega uveljavljajo pravico do štipendije ali upravičenci, ki so pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisani v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja prve ali druge stopnje, za katerega uveljavljajo pravico do štipendije, in v Republiki Sloveniji ali tujini niso:

– v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti,

– vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu,

– poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov.

/…/

Prenehanje pravice do štipendije ob zaposlitvi izhaja tudi iz 69. člena Zakona o visokem šolstvu (ZVis). Opozarjam te, da ti s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi prenehajo tudi ostale pravice, ki izhajajo iz statusa študenta (to so pravica do subvencionirane prehrane, do subvencioniranega bivanja, do štipendiranja, družinske pokojnine, zdravstvenega varstva in pravica do dela preko študentskega servisa).

69. člen (druge pravice in ugodnosti študentov)

Študenti imajo ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravice in ugodnosti, ki izhajajo iz naslova statusa študenta, kot jih določajo posebni predpisi, če niso v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu oziroma niso poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov.

Kljub prenehanju pravice do štipendije pa 100. člen ZŠtip-1 določa varovalko, da v primeru, če do zaključka istega študijskega leta uspešno zaključiš letnik, za katerega si prejemala štipendijo, prejetih zneskov nisi dolžna vrniti.

100. člen (pogojni dolg)

(1) Če med šolskim ali študijskim letom nastopijo okoliščine, zaradi katerih pride do prenehanja štipendijskega razmerja, štipendist od prvega dne naslednjega meseca po spremembi ni več upravičen do štipendije.

(2) O nastanku okoliščin iz prejšnjega odstavka je štipendist dolžan v 30 dneh obvestiti dodeljevalca štipendije, ki izda odločbo o prenehanju štipendijskega razmerja, v kateri navede, da štipendist ni dolžan vrniti prejetih zneskov štipendije, če uspešno zaključi letnik, za katerega je prejemal štipendijo, do zaključka istega šolskega ali študijskega leta oziroma uspešno zaključi izobraževalni program v roku iz 92. člena tega zakona.

/…/

To pomeni, da s sklenitvijo pogodbe o delovnem razmerju ne boš več upravičena do štipendije, zato jo boš nehala prejemati, nato pa boš imela čas do konca študijskega leta, da zaključiš študijski program (torej doplomiraš oziroma magistriraš), ter se tako izogneš dolžnosti vračanja štipendije. Če ti študijskega programa ne bi uspelo pravočasno zaključiti, boš morala prejete zneske vrniti, razen če letnika ne zaključiš iz opravičljivih razlogov. To določa 99. člen ZŠtip-1, opravičljivi razlogi pa so starševstvo, zdravstveni razlogi, izjemne družinske in socialne okoliščine ter neizpolnjevanje študijskih obveznosti zaradi višje sile. Če bi se tvoja možnost za vračilo štipendije s tem povečala, se ti lahko omogoči odlog vračila ali obročno vračilo štipendije, kar določa 101. člen ZŠtip-1.

99. člen (vračilo štipendije)

(1) V primeru prenehanja štipendijskega razmerja je štipendist dolžan vrniti štipendijo za letnik, ki ga ni uspešno zaključil, razen če ga ni zaključil iz opravičljivih razlogov iz prvega odstavka 87. člena tega zakona. Znesek za vračilo se preračuna skladno z gibanjem indeksa cen življenjskih potrebščin, razen v primeru iz pete alineje 97. člena tega zakona, ko je štipendist dolžan vrniti štipendijo skupaj s pogodbenimi obrestmi, pri čemer je obrestna mera za izračun pogodbenih obresti enaka zamudnim obrestim.

/…/

ZŠtip-1 tudi določa, da mora štipendist o spremembah, ki vplivajo na štipendijsko razmerje, obvestiti dodeljavalca štipendija (ki je v primeru državne štipendije Center za socialno delo) in hkrati navaja, katere spremembe so takšne, ki vplivajo na razmerje. Med njimi so tudi okoliščine, zaradi katerih štipendist ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev štipendije, kamor spada tudi sklenitev pogodbe o delovnem razmerju. O svoji zaposlitvi moraš torej obvestiti dodeljevalca štipendije, in sicer v 30 dneh po nastali spremembi. Če tega ne storiš, lahko dodeljevalec štipendije sam začne postopek ugotavljanja upravičenosti do štipendije in izda odločbo, s katero razveljavi odločbo o dodelitvi štipendije in ugotovi prenehanje upravičenosti do štipendije.

93. člen (spremembe, ki vplivajo na štipendijsko razmerje)

(1) Štipendist je dolžan sporočiti dodeljevalcu štipendije vse spremembe, ki se zgodijo v tekočem šolskem ali študijskem letu in bi lahko vplivale na štipendijsko razmerje v 30 dneh po nastali spremembi ali v 30 dneh od dneva, ko je za spremembo izvedel.

(2) Spremembe, ki vplivajo na štipendijsko razmerje, so:

– prekinitev ali zaključek izobraževanja,

– sprememba izobraževalnega programa ali izobraževalne ustanove,

okoliščine, zaradi katerih štipendist ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev štipendije po tem zakonu oziroma za dodatek za bivanje, za dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami oziroma dodatek za obvezno zdravstveno zavarovanje.

/…/

(5) Dodeljevalec štipendije lahko v treh letih po dokončnosti odločbe o dodelitvi štipendije po uradni dolžnosti začne postopek ugotavljanja upravičenosti do štipendije, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, ki kažejo na to, da štipendist do štipendije ni bil upravičen ali je bil upravičen v nižjem znesku ali za krajše obdobje. V tem primeru dodeljevalec štipendije izda odločbo, s katero razveljavi odločbo o dodelitvi štipendije in ugotovi prenehanje upravičenosti ali določi drugo višino ali drugo obdobje prejemanja štipendije.

/…/

Če na kratko povzamem, ti z zaposlitvijo prenehajo pravice iz statusa študenta, vključno s pravico do štipendije, zato ti bo štipendija do konca študijskega leta mirovala. O spremenjeni okoliščini moraš obvestiti dodeljevalca štipendije. Če boš do 30. septembra uspešno zaključila svoj študijski program, ti štipendije ne bo treba vrniti, v nasprotnem primeru pa boš morala vrniti štipendijo, ki si jo prejela med koriščenjem absolventskega staža.

Lep pozdrav,

Nina

Spoznajte slovensko popotnico, ki se je podala na sanjsko pot brez cilja

Naš planet je velik in hkrati majhen. Bolj kot kadarkoli prej je namreč danes mogoče obiskati kraje na drugem koncu sveta v le nekaj urah. Popotništvo je zato postalo priljubljen hobi, za marsikoga pa tudi način življenja. Med slednje spada tudi slovenska popotnica in blogerka Alja Skrt, ki s svojim partnerjem Miho živi pravo avanturistično življenje. Svoj čas najraje preživljata na prostem v naravi in v šotoru pod drevesnimi krošnjami. Sta strastna pohodnika in kolesarja, ki vsak trenutek izkoristita za oddih na svežem zraku in raziskovanje neznanega. Z začetkom pomladi pa sta se lotila prav posebnega podviga. Odločila sta se raziskati Evropo brez časovnih omejitev. Omislila sta si kombi, spakirala nahrbtnike in odšla … za koliko časa še ne veste, sta pa prepričana, da ju čaka obilo nepozabnih dogodivščin.

Alja, nam lahko za začetek malo opišeš, kako si se navdušila nad avanturističnim oziroma popotniškim življenjskim stilom?

Raziskovanje in odkrivanje novih krajev ter vračanje na ljube kotičke me spremlja že od malega. Skozi odraščanje pa se je strast samo stopnjevala in ljubezen do popotovanj je iz dneva v dan močnejša. V otroštvu in mladosti sem potovala s starši, od študentskih let dalje pa sem vse svoje prihranke namenjala za izlete in potovanja. Doživetja so namreč zame največji zaklad, me osrečujejo, širijo obzorja, novi kraji me navdihujejo in izpopolnjujejo. Osvajanje novih vrhov, kolesarjenje po še neobiskanih cestah, sprehajanje skozi odmaknjene vasice, izgubljanje v mogočnih mestih, lovljenje sončnih zahodov na klifih, spanje pod zvezdami … so reči, ki mi dajejo občutek svobode, hvaležnosti in zadovoljstva.

Si že v otroštvu veliko potovala?

Že od malih nog smo z družino veliko potovali. Pogosti so bili vikend izleti in tedenske počitnice, večkrat pa smo se odpravili tudi na enomesečna popotovanja. Najraje se spominjam poletja v Skandinaviji, ko smo se z avtom od doma odpravili na najsevernejšo točko Evrope, na Nordkapp, vmes pa lovili slikovite razglede na fjorde, se ustavili pri Božičku v Rovaniemiju, spali v lesenih brunaricah v neokrnjeni švedski naravi, se sprehajali po klifih na Danskem … Neizmerno sem hvaležna, da sta mi mami in oči že v otroštvu odprla to okno v svet in me spodbujala ter podpirala pri vsakem popotovanju izven domačih meja. Se mi zdi, da je to ena izmed lepših popotnic v življenju!

Nam lahko zaupaš, katere kraje si že vse obiskala, ali jih je morda že preveč?

Mislim, da v Evropi na prste ene roke lahko preštejem države, ki jih še nisem obiskala, svet pa še čaka name! Poleg Amerike in Kanade, sem obiskala še nekaj afriških držav – Maroko, Egipt, Zimbabve, Namibijo in Bocvano – poleg tega pa še Združene arabske emirate in Qatar na Bližnjem vzhodu.

Katera popotovanja pa so se ti najbolj vtisnila v spomin oziroma te najbolj navdušila?

Težko izberem par potovanj, ker me na prav vsa vežejo prekrasni spomini, a če že moram, bi izpostavila ZDA, Islandijo in Maroko. V Ameriki sva s fantom odšla na zares epski roadtrip po zahodni obali in notranjosti ter obiskala nekaj izmed najlepših nacionalnih in state parkov. Yosemite, Zion, Bryce, Antelope Canyon, Monument Valley, Valley of Fire, Grand Canyon … Ni besed, ki bi opisale razsežnosti tamkajšnjih naravnih znamenitosti, poleg tega pa me je očaralo tudi vzdušje med ljudmi, ki sva jih srečevala ter malenkosti v povsem vsakdanjih stvareh. Islandija me je prav tako prevzela z raznovrstnostjo in pestrostjo naravnih bogastev, s kontrasti, ki jih srečuješ na vsakem koraku, z mogočnostjo in nadnaravnimi lepotami, pa tudi izjemno arhitekturo in urejenostjo okolja. S svojo barvitostjo pa me je očaral tudi Maroko, ki sva ga z Miho prevozila po dolgem in po čez. Od morja, do gora, preko puščav in zelenih oaz, do glasnih in natrpanih mest. Ah, pa naj dodam še Kanarske otoke. Tja bi se vračala vsako jesen. Čisto vsak izmed njih je biser in težko izberem kateri je moj najljubši. Njihova narava, klima, vzdušje. Perfekcija!

Kako z Miho izbirata svoje popotovanja? Imata bucket list ali gre bolj za spontane odločitve?

Težko bi rekla, da imava nek bucket list, ker je v resnici cel svet najin bucket list (smeh). Pri izbiri destinacije se običajno najprej zaljubiva v njene naravne znamenitosti potem pa začneva brskati za pohodniške in kolesarske poti.

Si tudi strastna fotografinja, tvoje čudovite fotografije lahko občudujemo tako na blogu kot tvojih profilih na družbenih omrežjih … Si fotografski samouk? Je bila najprej tvoja strast fotografija ali popotništvo?

Fotografija me spremlja že od malih nog, zanjo me je navdušil oči. Spomnim se, kako sem prvi fotoaparat na film dobila v tretjem razredu. Bil je moder, z dvema rumenima kukaloma. Prvič sem ga na teren odnesla na šolski izlet v Postojnsko jamo. In uganite kaj? Porabila sem vseh 24 posnetkov in prav vsi so bili povsem črni!

Rekla bi, da gresta strast za fotografijo in popotništvo pri meni z roko v roki. Na vseh družinskih izletih sta naju z očijem, mami in sestrica vedno čakali. Sprva sta še malo stokali, potem pa sta se navadili in šli svoj tempo. Svoj prvi digitalni fotoaparat sem nato dobila v prvem letniku gimnazije, takrat pa sem pričela tudi s pisanjem bloga in objavljanjem fotografij. V tistem času nas še ni bilo veliko, a blog je zame predstavljal eno nepopisano platno, okno v svet. Da sem svoje navdušenje nad vsem kar me obdaja končno lahko delila z drugimi.

Sicer pa sem tudi na tem področju samouk. Kot pri vseh ostalih stvareh, se tudi pri fotografiji najraje učim skozi izkušnje. In prav res rada pobrskam po arhivu in si ogledam svoje začetke (smeh).

So ti bližje mestne dogodivščine ali raziskovanje narave?

Vsekakor raziskovanje narave.

Kaj so tiste osnovne stvari brez katerih nikoli ne greš na popotovanje? Kaj je obvezno v tvojem nahrbtniku?

Odvisno od potovanja, a kjerkoli in kadarkoli že: steklenička z vodo, rezervna baterija, kaj toplega za obleči in obvezen priboljšek. Ker rada raziskujeva in veliko prehodiva peš oziroma prekolesariva tudi ne moreva vedno vlačiti s sabo težkih potovalk. Zato imam najraje na ramah prostoren nahrbtnik, kot je Ulvö 23, ki ima poseben obložen predal za prenosni računalnik. Ta ja namreč vedno z mano, saj si vedno beležim stvari, bodisi v besedi bodisi v sliki, za svoj blog. Za življenje na poti pa je pomemben še kakšen prenosni ‘štedilnik'. Naju na primer vedno spremlja Primusov kuhalnik Lite Plus Stove System, saj je zelo kompakten in do zdaj naju še nikoli ni pustil lačnih (smeh).

Kako najraje potuješ? Z avtom, letalom, vlakom, kolesom?

Vsako ‘prevozno sredstvo’ ima svoj čar. Pa vendar bi rekla, da svet najraje raziskujem z lastnimi nogami. Na pohodih ali na kolesu. Ker ima svoj čar, bolj intenzivno doživljaš okolico, čas teče počasneje, izbiraš trenutke, ko se lahko ustaviš, veter v laseh te polni z občutkom svobode, hkrati pa niso samo razgledi tisti, ki prinašajo zadovoljstvo, pač pa tudi to, da narediš nekaj dobrega zase.

Za popotniško življenje mora biti človek tudi precej iznajdljiv. Kako se z Miho pripravita na svoje poti? Kakšna ‘znanja' in ‘veščine' so potrebne?

Pripraviva se po najboljših močeh in poizkušava predvideti čim več scenarijev. Vseeno pa je veliko tudi spontanosti in dejstvo je, da na vse pač ne moreš biti pripravljen. Lahko poskrbiš, da skleneš zavarovanje, narediš kopije dokumentov, rezerviraš prenočišča in prevoze, spakiraš vse potrebne stvari in pot čim bolj splaniraš. A naju kljub vsemu skoraj vedno doleti kaj nepričakovanega! Pa še dobro da naju, saj so to ponavadi najboljše zgodbe (smeh). Sicer pa se največ naučiš z izkušnjami in tudi če pogledam najine začetke, se vidi, da sva prilezla že kar daleč.

Zdaj marca sta z Miho odrinila na eno prav posebno dolgo turo. Katere kraje bosta vse obiskala?

Res je! Najina pot je začrtana le v smislu vrstnega reda držav in dejstva, da ostajava v Evropi. Podrobnejših planov pa nimava. Običajno sva vedno do potankosti planirala najina potovanja, tokrat pa sva rekla, da greva na pot brez cilja, ker bo pot sama najin cilj. Da odkrivava skrite kotičke, za katere sicer sploh ne bi vedela, da obstajajo, da nisva omejena s časom in se lahko na krajih, ki naju bodo očarali, zadrživa kolikor dolgo pač želiva. Edini strah, ki ga imam je ta, da bova namesto 12 držav odkljukala le tri oziroma da nama bo že na zahodu tako všeč, da ne bova prišla do severa.

Kako dolgo bosta na poti, kdaj se vračata?

Odločila sva se, da si vzameva čas in potujeva brez časovnih omejitev. Morda bova na poti do jeseni, morda podaljšava čez zimo, mogoče pa se vrneva prihodnje leto.

Kako sta se odločila za takšen podvig in še mogoče bolj pomembno, kako sta se pripravila?

Oba sva si tega želela že zares dolgo. Jaz odkar pomnim. Z Miho že nekaj let potujeva na način, da spiva v prtljažniku, na podrtih sedežih, na divjem, v naravi. Večino časa ob nebeških razgledih, vsake toliko pa tudi na kakšnem parkirnem prostoru, če že tako nanese. Ta način potovanja nama je res blizu. Da se zbudiš, si na izhodišču kolesarske ali peš poti in samo greš. Skuhaš kavo, pripraviš malico potem pa cel dan preživiš v naravi. Se ne obremenjuješ s pospravljanjem, ker si pač omejen na avto in zvečer zaspiš z obilo novih spominov.

Zadnji dve leti se nama je zdelo, da toliko zamujava, kot da nama nekdo krade čas. In sva prišla do točke, ko sva si rekla, da to pač morava naredit, sicer bova obžalovala najbrž celo življenje.

In sva, tako kot je v najini naravi, precej otročje in na horuk kupila kombi. Drugi po vrsti, ki sva ga šla gledat.  Najin kombi je bil včasih pekarna, potem pa ga je že prejšnji lastnik osnovno predelal. Midva pa sva opravila še par manjših mizarskih del, celo notranjost pobarvala na belo in dodala en kup okraskov.

Priprave so tekle slaba dva meseca. Veliko je bilo papirologije vezane na kombi in na samo potovanje, veliko raziskovanja in razmišljanja, skakanja naokoli in urejanja raznoraznih reči. Veliko sva postorila sama, nekaj stvari pa sva prepustila tudi strokovnjakom (predvsem tehničnih, vezanih na vozilo). Načrtovala sva predvsem z mislimi na najin nov življenjski slog, kaj vse bova potrebovala, da nama bo čim bolj udobno na poti, da se, ko enkrat ‘odrineva’ lahko v čim večji meri prepustiva samemu popotovanju.

Alja Skrt

Nam lahko poveš, kaj vse sta spakirala za s sabo? Oziroma, kaj mora imeti človek, ko gre na pot za toliko časa?

Pakiranje za tako potovanje, ki se razteza čez več letnih časov je vsekakor svojevrsten izziv. Pri oblačilih sva pozorna na to, da so le ta čim lažja in vsestranska ter primerna za plastenje. Garderobo sva skrčila na minimum in sestavila po principu ‘čebulnega oblačenja’. Moram reči, da sama zelo rada nosim pajkice,  zelo pri srcu so mi na primer, Abiskove Trekking Tights, ker so vzdržljive in primerne za vse vremenske razmere. Kot zanimivost naj omenim, da bova ‘ta tople’ kose, kot so puhovke, kape in podobno, shranjevala kar v preoblekah za blazine in jih uporabljala namesto ‘povštrov’. Imava pa seveda tudi topli spalni vreči, noči znajo biti na prostem včasih kar hladne, tudi poleti, odvisno seveda kje se nahajaš. Naju z Miho ponoči greje Singi Two Seasons, ki v spakirani obliki zasede tudi zelo malo prostora. Poleg oblačil je seveda pomemben izbor čevljev – da so primerni za načrtovane terene in vodoodporni ter seveda dovolj udobni za večurne pohode. Sama imam zato vedno spakirane svoje Hanwag Tatra II Lady GTX, ki so ne le izjemno vzdržljivi, ampak tudi udobni. Obvezna pa je tudi prva pomoč, domača lekarna, orodje, kuhinjski pripomočki in železna rezerva v obliki konzerv in žitaric ter seveda kakšna razvedrila, kot so knjige, karte in družabne igre.

Takšno potovanje je najbrž tudi finančni zalogaj … Kako optimizirata stroške in kako dolgo sta po domače povedano ‘šparala'?

Tudi sicer živiva precej skromno, saj so vikend izleti in potovanja od nekdaj najina prioriteta in temu primerno razpolagava tudi s financami. V praksi to pomeni, da namesto v restavraciji, obroke pripraviva doma in jih vzameva na pot, namesto v baru, pijačo spijeva na plaži, namesto v hotelu, prespiva v avtu, namesto z gondolo na vrh odideva peš, in tako naprej. Velika prednost najinega dela pa je tudi to, da lahko delno delava tudi na daljavo, saj ustvarjava vsebine in fotografije za domače in tuje naročnike, ter si na tak način tudi sproti financirava potovanje.

Uvidi na Intertrafficu: izmenjava podatkov v realnem času prioriteta vsake storitve na področju mobilnosti

0

Prometna industrija doživlja velike spremembe, skladen hitrosti sprememb je tudi razvoj panoge, ki ni le tehnološki, temveč jo tako kot tehnološki spreminjajo tudi družbeni dejavniki. Na eni izmed osrednjih globalnih konferenc na področju mobilnosti Intertraffic so postavljali nove smernice in predstavljali najnovejše rešitve na področju prometne infrastrukture, upravljanja prometa, pametne mobilnosti, varnosti v cestnem prometu in parkiranja.

Intertraffic Amsterdam, ki se zaključuje s 1. aprilom, je močno osredotočen na zmeraj večjo rabo digitalnih storitev in digitalizacijo kot tako, kjer je v ospredju ključnost izmenjave podatkov v realnem času. Ne glede na to, ali gre za izmenjavo podatkov, ki povezuje vse deležnike v mobilnem ekosistemu ali za povezovanje obcestnih naprav z vozili z namenom izboljšanja varnosti in prometnega toka, monitoring prometa ali za izvedbo brezhibnih potovalnih izkušenj, družba narekuje, da je izmenjava podatkov v realnem času aorta vsake storitve na področju mobilnosti. S tem podjetja v panogi pripomorejo tudi k trajnostnosti potovanj in upravljanja prometa, k bolj varnim cestam ter mestom bolj primernim za življenje.

Načrti optimizacije načrtovanja mest in parkirnega ekosistema skupine EasyPark

Posnetek zaslona aplikacije EP ParkingDa bi izmenjali strokovne uvide in prispevali k prihodnosti mobilnosti se je amsterdamskega sejma Intertraffic udeležila tudi skupina EasyPark, vodilno evropsko podjetje z mobilnimi storitvami za parkiranje, katere ključna vizija je prav urejati mesta, da so ta bolj primerna za življenje, kar poudarjajo tudi v svojem sloganu »making cities more liveable«. Med dogodkom je EasyPark razkril svoje prihodnje načrte optimizacije načrtovanja mest in parkirnega ekosistema, s čimer želijo voznikom olajšati iskanje prostih parkirnih mest s funkcijo Find & Park, ki prihaja tudi v Slovenijo, poenostaviti upravljanje parkiranja ter polnjenje električnih vozil. »V EasyParku si nenehno prizadevamo spodbujati tehnološki razvoj in prevzeti vodilno vlogo pri omogočanju mest, prijetnih za življenje. Svoja spoznanja smo želeli deliti na Intertrafficu, prav tako pa poiskati navdih pri kolegih iz industrije,« pravi Johan Birgersson, izvršni direktor skupine EasyPark.  »Dejstvo, da lahko mesta in občine uporabijo naše ključne podatke za gradnjo mest prihodnosti, je prelomno in ustvarja velik občutek ponosa za naše delo. Gre za jasen nadaljnji korak v naši smeri, da naredimo mesta bolj primerna za življenje,« iz Amsterdama poroča Uroš Maklič, direktor EasyPark Slovenija. S prevzemom BMW-jevih in Daimlerjevih globalnih parkirnih storitev PARK NOW Group leta 2021 je švedsko tehnološko podjetje EasyPark Group utrdilo svoj položaj vodilne evropske aplikacije z različnimi storitvami za parkiranje. Skupina EasyPark zdaj pokriva več kot 3200 mest v več kot 25 državah po vsem svetu.

Dva moška pred plakatom
Uroš Maklič, direktor EasyParkSlovenija in Mauritz Börjesson, direktor za poslovni razvoj skupine EasyPark_1

»Zmeraj več pozornosti bo treba nameniti prometu na pločniku«

Na EasyParkovi debati o modifikaciji pločnika so razglabljali, kako naj mesta varno upravljajo razširjeno uporabo dostavnih podjetij, skuterjev, pešcev, e-skirojev in drugih vozil udeleženih na pločniku.

Strokovnjaki mobilnosti in načrtovanja urbanih središč so se strinjali, da pločnik pridobiva vse pomembnejšo vlogo tudi za e-kolesa. O tem, kako razvoj in inovacije izpolnjujejo te zahteve, bo v bližnji prihodnosti še veliko govora, pravijo. »Spreminjanje mestnih prometnih površin ne vpliva le na ceste, temveč tudi na pločnike,« je povedal vodja distribucije poslovnega razvoja skupine EasyPark Martin Sandström. Ta je na Intertrafficu predstavil vpliv spreminjanja mestnih prometnih površin in pravi, da se je z enako mero kot zastojem v prometu treba posvečati tudi zastojem na mestnih pločnikih. Zmožnost upravljanja s prometom na pločnikih je enaka drugim zmožnostim upravljanja s parkirnimi mesti, zato bi tudi odgovornost morala biti dodeljena skladno – saj mestni pločniki postajajo zmeraj bolj polni, so se strinjali strokovnjaki mobilnosti na sejmu Intertraffic. »To je skladno tudi z najnovejšo evropsko raziskavo o načrtovanju trajnostne mobilnosti v mestih, ki jo financira Evropska unija,« je povedal Mauritz Börjeson, vodja distribucije poslovnega razvoja skupine EasyPark. Zanimiv podatek je ta, da je raziskava pokazala, da bi javnost bolje sprejemala souporabo vozil – ki je ključna za trajnostnost mobilnosti že zdaj, še bolj pa bo v prihodnosti – če bi prepovedali parkiranje vozil v souporabi na pločnikih. Kar nekaj izkušenj so nabrali v Parizu, ki bo to dejavnost reguliral strožje, medtem ko se je Madrid razglasil za evropskega pionirja e-skirojev: avtomobilom so zmanjšali površino vožnje, da so naredili prostor za električne skiroje. Kljub temu težave ostajajo. Lansko leto je mesto ponudnikom izposoje e-skirojev začasno odvzelo licence, saj se uporabniki niso držali prepovedi uporabe pločnikov in so povzročili številne nesreče. Sedaj je uporaba električnih skirojev v Madridu omejena na manjše ulice, kjer lahko vozijo z do 30 km/h in prepovedana na večjih. Rešitvam za izboljšanje prometa na pločnikih se strokovnjaki mobilnosti nameravajo posvetiti tudi na drugih srečanjih, kjer bo varnost udeležencev v prometu na prvem mestu.

Hitra moda: EU načrtuje ukrepe

Nov predlog za oblačila, pohištvo in pametne telefone, ki se prodajajo v Evropi. Ti bodo namreč morali biti v skladu z novimi pravili, ki jih je predlagala Evropska unija. Omenjene stvari morajo biti trajnejše in lažje popravljive.

Strategija je bila predstavljena v sredo in je namenjena izdelkom v vseh fazah uporabe, vključno z oblikovanjem, popravilom in recikliranjem. Cilj pobude je spodbuditi trg za trajnostno izdelane tekstilne izdelke.

Strategija bo ukrepala tudi proti podjetjem, ki zavajajo potrošnike z lažnimi okoljskimi trditvami oziroma greenwashingom. Proizvajalci bodo morali zagotoviti, da so njihova oblačila okolju prijazna in trpežna. Potrošniki pa bodo dobili več informacij o tem, kako lahko svoja oblačila ponovno uporabijo, popravijo in reciklirajo.

Iona Popescu iz okoljske nevladne organizacije Environmental Coalition on Standards je dejala, da so pravila namenjena uvedbi trajnejših izdelkov, ki jih je mogoče večkrat uporabiti in ne le nekajkrat obleči in nato zavreči. »Komisija želi z uvedbo pravil za tekstil, ki se uporablja na evropskem trgu, ustaviti hitro modo,« je dejala.

Po ocenah se reciklira manj kot 1 odstotek vseh oblačil na svetu. Po podatkih Evropske agencije za okolje ima uporaba oblačil v Evropi v povprečju četrti največji vpliv na okolje in podnebje, ki ga presegajo le hrana, stanovanja in promet. Za vsako osebo v Evropski uniji poraba tekstila zahteva devet kubičnih metrov vode, 400 kvadratnih metrov zemlje, 391 kilogramov surovin in povzroči približno 270 kilogramov ogljičnega odtisa.

oblačila na stojalu
Uporaba oblačil v Evropi ima v povprečju četrti največji vpliv na okolje in podnebje.

Združeno kraljestvo

V Združenem kraljestvu so politiki pozvali vlado, naj spremeni zakonodajo in od trgovcev na drobno z modnimi oblačili zahteva, da upoštevajo okoljske standarde. Tamkajšnja vlada je leta 2019 zavrnila večino priporočil Odbora za okoljsko revizijo, vključno s tem, da bi proizvajalci oblačil plačevali za boljše zbiranje in recikliranje oblačil, vendar je tekstilne odpadke postavila za prednostno nalogo.

Tamara Cincik iz možganskega trusta za modno industrijo Fashion Roundtable je dejala, da bi lahko strategija za tekstil določila ton prihodnji zakonodaji zunaj EU. »Če se bodo pričakovanja blagovnih znamk v Združenem kraljestvu v primerjavi z EU razlikovala, bo to, upajmo, spodbudilo večja pričakovanja glede prihodnje zakonodaje Združenega kraljestva,« je dejala. »Zato je tako za blagovne znamke Združenega kraljestva kot za vlado tako pomembno, da so pozorni na to strategijo, saj Evropska unija ostaja naša največja in dejansko najbližja trgovinska partnerica za tekstilno in modno industrijo.«

O predlogih bosta zdaj razpravljala Svet in Evropski parlament.

KOROŠKA GAVDA: Občinstvo pelo tako na glas, da se izvajalci na odru med seboj sploh niso slišali

V torek, 23. marca 2022 se je v Klubu Cvetličarna v Ljubljani odvijal prav poseben dogodek. Po dveh letih in pol smo v Klubu koroških študentov zopet organizirali KOROŠKO GAVDO, na kateri so nastopali glasbena skupina Mambo Kings in Abba Mia – Tribute Band legendarne glasbene skupine ABBA ter DJ Million Smart.

V ritmu sedemdesetih …

V Klubu koroških študentov letošnje leto obeležujemo 70. obletnico obstoja našega kluba, zato smo aktivisti dogodke vsakega meseca odeli v barve posameznega desetletja. Marec je tako potekal v stilu sedemdesetih, ko so se po radiu predvajali svetovno znani komadi skupine Abba (npr. Dancing Queen, Mamma mia, Gimme Gimme Gimme!). Ravno iz tega razloga smo organizirali gavdo (ne sir gaudo, ampak gavdo, ki v koroškem narečju pomeni žurko ali fešto), na kateri je bil zaželjen, ne pa nujen, dress code v stilu sedemdesetih.

Občinstvo pelo na vso moč

Posebna pohvala občinstvu prihaja s strani pevcev skupine Abba mia. Po koncertu so nam namreč povedali, da se jim je prvič zgodilo, da se zaradi tako glasnega petja množice na odru niso slišali. Vrhunec večera pa smo doživeli z nastopom skupine Mambo Kings, ki je poskrbela, da se žur ni ponehal vse tja do jutranjih ur.

Če je gavda, je gavda za vse!

V Klubu koroških študentov smo izredno veseli, da smo lahko zopet organizirali zdaj že tradicionalno Koroško gavdo v Ljubljani. Še bolj veseli pa nas dejstvo, da se je je poleg koroških študentov udeležilo še ogromno študentov iz ostalih slovenskih regij.

Menda bo še ena gavda?

V Klubu koroških študentov v mesecu maju načrtujemo še eno Koroško gavdo in sicer v ŠTUK-u v Mariboru!Tudi tokrat ste vabljeni vsi študentje, da se nam pridružite na še eni nepozabni gavdi. Za več informacij, ki pridejo kmalu, pa ste vabljeni, da nas spremljate na Facebook-u in Instagram-u.

Avtorica: Ana Hribernik