3 % mladih pričakuje plačo višjo od 2.000 €

Anketa Mladi in trg dela predstavlja odzive in želje mladih na vprašanja o študentskem delu in zaposlitvi. Vprašanja so zavzemala oba segmenta, analiza pa je bila predstavljena tudi na konferenci o skrajšanem delovniku s koncem maja. Vzorec je predstavljalo 1.012 dijakov in študentov. Odgovarjali so na vprašanja o študentskem delu ter o tem, kje se vidijo po končanem šolanju.

Zanimanje za strokovna dela in tista v povezavi s študijem

Strokovna vodja e-Študentskega Servisa Vesna Miloševič Zupančič je na predavanju poudarila, da se mladi vedno bolj zanimajo za strokovna dela in dela, povezana s šolo oz. smerjo študija. V tej luči iščejo dela, ki jim prinašajo pomembne kompetence in pozneje vodijo do redne zaposlitve in so pomembne za njihov karierni razvoj.

Značilnosti mladih na trgu dela

Na vprašanje, kako bi študentsko delo najraje opravljal, je 29 % odgovorilo v prostorih delodajalca. Na daljavo bi delalo 23 %, na terenu pa 4 %. Hibridno delo, ki bi bila kombinacija naštetega, bi bila želja za 43 % anketirancev.

Zakaj je študentsko delo pomembno?

Daleč najbolj pomembna razloga sta bila za mlade pridobivanje delovnih izkušenj med šolanjem in dejstvo, da si lahko privoščijo nekaj več. Oba odgovora je izbralo 82 % anketirancev.

Sledili so samostojnost in neodvisnost (69 %), prilagajanje dela šolskim obveznostim (66 %), hiter in zagotovljen zaslužek (63 %). preizkušanje del in delodajalcev (62 %), učenje grajanja odnosov in komunikacije (59 %). V petdeset odstotkov so se uvrstili še spoznavanje samega sebe in različnih delovnih mest (57 %), štetje pokojninske dobe in plačani prispevki za pokojnino (52 %) ter finančna varnost in pomoč družini (51 %). Blizu je bil sicer razlog spoznavanja delodajalca, pri katerem bi se kasneje zaposlili (49 %). Najmanj anketirancev pa je izbralo, da se s študentskim delom naučijo delati z denarjem (43 %) in širijo poslovno ali socialno mrežo (42 %).

Študentsko delo je pri mladih najbolj pomembno za nabiranje izkušenj
Študentsko delo je pri mladih najbolj pomembno za nabiranje izkušenj Foto: StockSnap iz Pixabay

Študentsko delo pomaga pri finančni situaciji

Na vprašanje, ali bi si brez študentskega dela težje finančno privoščili študij oziroma izobraževanje, so anketiranci odgovorili sledeče:

  • Popolnoma drži – 23 %
  • Drži – 17 %
  • Delno drži, delno ne drži – 21 %
  • Ne drži – 26 %
  • Sploh ne drži – 12 %

Pričakovanja in želje mladih glede prve zaposlitve

Mlade so povprašali tudi o prvi zaposlitvi in njihovih pričakovanjih o tem. Kakšno NETO plačo realno pričakujejo ob prvi zaposlitvi? Vprašanje je imelo oklepaj, kjer je bil razložen pomen besede neto – osnovna plača brez prevoza, malice in dodatkov. Najmanj anketirancev je odgovorilo, da pričakuje več kot 2.000 € (3 %), blizu pa je bilo tudi do 2.000 € (6 %). 12 % mladih anketirancev je odgovorilo, da pričakuje minimalno plačo, kar je do 757,56 €. Do 1.000 € plače jih pričakuje največje število (41 %), zelo blizu je tudi tista skupina, ki pričakuje do 1,500 € plače (38 %).

Na vprašanje o tem, kako si predstavljajo svoje delo, ko se redno zaposlijo oziroma končajo s šolo ali študijem, je največ anketirancev odgovorilo z: v prostorih delodajalca (48 %). Hibridno delo si predstavlja 41 % anketirancev, nato pa izbira strmo pade. Po 5 % sta si prislužila odgovora dela na daljavo oziroma dela na terenu. Kot drugo pa je odgovor navedel en odstotek.

Spremembe pri študentskem delu so povzročile tudi spremembe v željah mladih
Spremembe pri študentskem delu so povzročile tudi spremembe v željah mladih Foto: SnapwireSnaps iz Pixabay

Mladi o načinu zaposlitve in delovniku

Kakšen delovnik si želiš imeti, ko se redno zaposliš oziroma končaš šolo ali študij? Na to vprašanje je največ anketirancev (48 %) odgovorilo, da pričakuje klasični delovnik. To je 5 dni na teden in 8 ur na dan. Kar 27 % jih je odgovorilo, da pričakuje skrajšani delovnik v različnih kombinacijah (4 dni na teden – 8 ur na dan, 5 dni na teden – 6 ur na dan). Trije odstotki so odgovorili, da pričakujejo nekaj drugega, 14 % pa o tem še ne razmišlja.

Pogodbe za nedoločen čas si želi 59 % anketirancev. Kakšne zaposlitve si želiš po končanem šolanju? To je bilo vprašanje, ki je sprožilo ta odgovor. Drugi najpogostejši je bil odgovor o svojem podjetju, ki ga je izbralo 15 %. 12 % mladih o tem še ne razmišlja. Pogodbe za določen čas si želi 6 %. biti freelancer pa bi želelo postati 5 % mladih. Po 1 odstotek sta prejela še odgovora drugo in avtorska, podjemna pogodba in osebno dopolnilno delo.

30 odstotkov si želi imeti svoje podjetje, kar je bil največji delež odgovor na vprašanje Najbolj si želim delati… 24 % o tem še ne razmišlja, 21 % želi delati v gospodarstvu, 17 % želi delati v javni/državni upravi, 9 % pa v nevladnih organizacijah.

Raziskava o mladih in trgu dela je prinesla kopico zanimivih rezultatov
Raziskava o mladih in trgu dela je prinesla kopico zanimivih rezultatov Fotografija je simbolna.
Foto: tookapic iz Pixabay

Pomembni dejavniki pri izbiri zaposlitve

Kaj se ti zdi pomembno na delovnem mestu, ko se boš zaposlil? Z možnostjo večih odgovorov, je največ anketirancev izbralo varnost zaposlitve, kar je izbralo 81 % vseh vprašanih. Možnost napredovanja je izbralo 80 %, dobri odnosi pa so pomembni 78 % anketirancem. Z izjemo odgovorov drugo in o tem ne razmišljam, je najmanj (24 %) anketirancev izbralo delo za uglednega delodajalca. Meje tridesetih odstotkov ni prebila pomembnost fleksibilnega delovnega časa, ki ga je izbralo 28 % mladih.

Pomembnost na delovnem mestu za mlade
Pomembnost na delovnem mestu za mlade Foto: on mladi in trg dela

Iluzija črne luknje bo prevarala tudi tebe

0

Nova optična iluzija večino ljudi prepriča, da se temno območje »črne luknje« na sredini nepremične slike hitro povečuje, kot bi se ji opazovalec približeval. Znanstveniki predvidevajo, da slika možgane zares prevara v prepričanje, da se opazovalec približuje temnemu prostoru, na primer jami ali tunelu. Optična iluzija vsebuje veliko črno elipso, ki jo obdaja temen sij. Na belem ozadju so poleg tega še manjše črne elipse.

Navidezno širjenje elipse je pretentalo že mnoge

V novi raziskavi je 86 odstotkov izmed 50 sodelujočih poročalo o navideznem širjenju elipse prvih nekaj sekund opazovanja iluzije. Ta iluzija izkorišča naravno reakcijo možganov, ki predvidevajo, kdaj se bo količina svetlobe spremenila. Ko možgani zaznajo potencialno spremembo jakosti svetlobe (na primer pri hoji v jamo), lahko sprožijo krčenje oziroma širjenje zenic.

S tem te običajno že predhodno pripravijo na prihajajočo spremembo. Pri iluziji temen predel na sredini slike spominja na vhod v jamo ali tunel, okoliški vzorec pa opazovalcu daje vtis, da se jami oziroma tunelu približuje. S tem prevara možgane, ki povzročijo širjenje zenic. Raziskovalci so s posebnimi kamerami spremljali očesne premike ljudi med opazovanjem iluzije. Potrdili so, da so se opazovalcem zenice razširjale podobno, kot se je temna elipsa navidezno razširjala na sliki.

Zakaj je iluzija del študije?

V nadaljevanju so opazovalcem pokazali podobno iluzijo, le barva elips je bila drugačna. Efekt iluzije je bil pri tem precej manjši in tudi razširjanje zenic je bilo precej manj opazno. Ko so barve ravno zamenjali (bele elipse na črni podlagi), so se opazovalcem zenice celo skrčile, kot bi se približevali močni svetlobi. Celotna raziskava je bila objavljena 30. maja v spletni znanstveni reviji Frontiers in Human Neuroscience.

Raziskovalci še niso uspeli pojasniti, zakaj iluzija na nekaterih posameznikih ne deluje. Sedaj jo želijo preizkusiti na živalih, da bi primerjali delovanje njihovega sistema za vid z našim. S tem bi morda uspeli pojasniti tudi neobčutljivost nekaterih ljudi na ta optični trik.

Optična iluzija belega ozadja z manjšimi črnimi elipsami in velika črna elipsa na sredini, ki jo obdaja temen sij
Optična iluzija belega ozadja z manjšimi črnimi elipsami in velika črna elipsa na sredini, ki jo obdaja temen sij Foto: on Frontiers in Human Neuroscience

Kmalu enotni polnilni kabel: Kaj to pomeni?

0

Nova zakonodaja Evropske unije bo naredila konec kupu kablov, ki jih ima marsikdo izmed nas v predalu. Politični dogovor bo namreč od sredine leta 2024 znotraj Evropske unije dovoljeval le še prodajo telefonov in drugih elektronskih naprav, ki jih je mogoče polniti s polnilnikom USB-C. Kot glavni razlog evropski poslanci in predstavniki držav članic Evropske unije navajajo zmanjšanje količine e-odpadkov.

Spremembe pri uporabi polnilnih kablov

Po mnenju evropskega poslanca Andreja Kovačeva bi s tem ukrepom na letni ravni prihranili približno 11.000 ton elektronskih odpadkov. Trenutno so potrošnikom na voljo telefoni s tremi različnimi polnilniki. Telefoni podjetja Apple potrebujejo polnilnik Lightning, nekateri telefoni micro-USB, vse bolj uveljavljen pa je polnilnik USB-C, ki naj bi leta 2024 postal standardni polnilnik za vse elektronske naprave. Nabor polnilnikov je poenostavljen od leta 2009, lani pa je Evropska komisija pripravila predlog za enotni polnilnik. Po njihovih ocenah naj bi za nakup ločenih polnilnikov evropski prebivalci porabili 2,4 milijarde evrov letno.

Dogovoru nasprotuje le Apple

Ker v Evropski uniji živi 450 milijonov prebivalcev, med njimi veliko bogatih potrošnikov, bi lahko uvedba enotnega polnilnika močno vplivala na globalni trg pametnih telefonov in drugih elektronskih naprav. Novemu dogovoru močno nasprotuje podjetje Apple, saj naj bi ta okrnil inovativnost in na koncu povzročil še več onesnaževanja. Podjetje sicer za nekatere iPade in prenosne računalnike že uporablja priključke USB-C, a se jim zdi vsiljevanje enotnega polnilnika s strani Evropske unije neupravičeno.

Krajši delovni čas: Splošni konsenz naj bi bil jasen

0

E-študentski servis je z Združenjem delodajalcev Slovenije v okviru projekta Regijski center za dostojno delo Ljubljana organiziral dogodek na temo krajšega delovnega časa. Na dogodku Krajši delovni čas – utopija ali prihodnja realnost so spregovorili o izzivih in prednostih krajšega delovnega časa. Krajši delovni čas iz zakonodajnega, psihološkega, ekonomskega, delodajalskega, pokojninskega in sindikalnega vidika. Kaj pravijo strokovnjaki?

Krajši delovni čas prinaša večje število prednosti

Polni delovni čas, ki s seboj prinaša vsa delopravna upravičenja in upravičenja iz pokojninsko invalidskega zavarovanja, je po zakonodaji od 36 do 40 ur tedensko. Dogodek je minil v okviru pogovora o krajšem delovnem času. Splošno so se strinjali, da je skoraj sto leto po uvedbi 40-urnega delovnega tedna prišel čas za spremembo in humanizacijo dela. Zakaj bi izbrali krajši delovni čas?

Prednosti, ki jih prinaša krajši delovni čas, so: več časa zase, lažje usklajevanje dela in zasebnosti, manj izgorelosti, manj bolniških odsotnosti in boljšo kondicijo v poznih letih. Pomembno je, da se krajši delovni čas ne uvede le navidezno, v realnosti pa zaposleni opravljajo nadure in so podvrženi visokim pričakovanjem vodstva. Ob tem se ne pozabiti, da se danes pojavljajo tudi številne druge oblike dela (npr. sabatikal, projektno delo, pogodba, ki je odvisna od produkta itd.) in da je potrebno ljudem omogočiti izbiro tiste oblike, ki odgovarja njihovemu življenjskemu stilu oz. razmerju »work-balance« in da se ne govori več o atipični obliki dela.

Mag. Katja Rihtar Bajuk, generalna direktroica Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je povedala: »Možnost določitve polnega delovnega časa v obsegu med 36 in 40 ur v Sloveniji že obstaja. Pretekle spremembe na področju delovnega časa, tako na mednarodni kot nacionalni ravni, so bile rezultat intenzivnega socialnega dialoga. Prav je, da so tudi nadaljnje rešitve v smeri izboljševanja kakovosti delovnih mest rezultat širšega družbenega konsenza.«

Krajši delovni čas bi prinesel veliko prednosti za posameznika in organizacijo
Krajši delovni čas bi prinesel veliko prednosti za posameznika in organizacijo Foto: lukasbieri iz Pixabay

Ovire so, a je splošni konsenz dovolj jasen

Ovire pri uveljavitvi krajšega delovnega časa. Ena izmed ovir je sorazmernost pokojninske dobe glede na opravljene delovne ure. Z vidika države naj bo tako krajši delovni čas priporočilo, sama organizacija pa se bo glede na svoje procese sama odločila, ali ji taka oblika ustreza.

Če gre verjeti izjavam govorcem na dogodku, je splošni konsenz jasen. Uvede naj se krajši delovni čas, saj prinaša veliko število prednosti za posameznika in posledično za podjetje oziroma organizacijo. Kljub temu bodo morale biti spremembe celovite in morajo zajemati mnoge sistemske zakonodaje. Obenem bodo morali vodilni ustvariti okoliščine, ki bodo omogočale, da skrajšan delovni čas za zaposlene ne pomeni večjih časovnih pritiskov, hitrejšega tempa dela in sankcioniranja tistih, ki dejansko delajo krajši čas.

Med govorci je bila tudi Jasmina Alić, ambasadorka uvajanja krajšega delovnega časa, ki je krajši delovni čas v mednarodni korporaciji uvedla že v petih državah. Kot je pojasnila, smo danes odgovorni za našo prihodnost. Poudarila je, da krajši delovni čas prinaša državi večjo fleksibilnost trga, povečuje zaposlovanje, mlade aktivno vključuje v delovno okolje, starejšim pa omogoča lažji prehod v pokoj. Da bi zaživeli bolj zdravo, kakovostno, družini prijazno ob tem pa delali bolj produktivno, potrebujemo kot družba sprejeti odločitev, da postane skrajšan delovni čas naša prihodnja realnost. Realnost, za katero smo kot družba odgovorni vsi.

Krajši delovni čas prinaša tudi nekaj manjših ovir
Krajši delovni čas prinaša tudi nekaj manjših ovir Foto: Photobuay iz iStock

Predstavitve si lahko ogledaš na spletni strani e-študentskega servisa.

Okolju prijazne sveče, ki bodo odišavile tvoj dom

Sveče odišavljajo naš dom že vrsto let. Stanovanju dajo nek občutek domačnosti, lahko pa privedejo tudi do romantike ali nekega spomina na določen letni čas, na primer na zimo. Sveče so z vidika okoljevarstva velik problem, zato se raje osredotoči na sveče v biorazgradljivi embalaži in pomagaj naravi, da ostane takšna, kakršna je.

Biorazgradljiva embalaža sveč

Svečke Evva podjetja Jaac & Zaak so vlite v biorazgradljivo embalažo in tako ne škodujejo naravi. Pri njih v biorazgradljivi embalaži najdeš tudi dišeče voske, zobno ščetko, osvežilce zraka in še mnogo drugih izdelkov. Pri Jaac & Zaak stremijo k temu, da so njihovi izdelki brez umetnih barvil, parafina, nafte, kerozina in drugih škodljivih snovi. Sveče so narejene z lesenimi stenji ali stenji iz bombaža s papirnatimi vlakni, brez svinca.

Sojina svečka EVVA, blagovna znamka JAAC & ZAAK

Sojin vosek

Tudi dišeči voski in sveče so narejeni na naraven način. Vanje so vlita samo čista eterična olja in produkti so narejeni s povsem naravnim sojinim voskom. So brez parafina, parabena in ftalatov. Poskusiš lahko veliko dišečih voskov: sivka, čokolada, pomaranča in cimet … Izdelani so iz rastlinskega voska, brez barvil in drugih nepotrebnih ter škodljivih snovi. Prav tako so odišavljeni s stoodstotnimi eteričnimi olji, brez dodanih sintetičnih dišav.

Dišeči voski in kako jih uporabljati

Dišeči voski so sodoben nadomestek dišečim svečam, le da je njihova uporaba malce bolj varna, saj pri njih nimamo opravka s plamenom, posledično pa se v zrak tudi ne spuščajo saje. Namesto ognja se vosek tali v izparilnikih (električnih ali na svečke), voski pa ob taljenju sproščajo dišave. Z njimi zlahka uravnavamo željeno intenzivnost vonja, ki ga želimo doseči. V primeru želje po močnejšem vonju v izparilnik preprosto položimo več voskov. Prav tako lahko ustvarjamo čisto svoje dišave, saj lahko enostavno zmešamo med sabo več različnih voskov.

Sojini voski raztreseni iz posodice
Foto: Facebook profil Jaac & Zaak

Dišeči voski pri Jaac & Zaak so vliti v oblike majhnih ljubkih medvedkov, srčkov in čokoladne ploščice, najdeš jih v številnih dišavah.

Podjetje, osredotočeno na okolje

Pri Jaac & Zaak se dobro zavedajo, da narava potrebuje našo pomoč. Zato v njihovi ponudbi najdeš samo izdelke, ki so okolju prijazni. Poleg sveč, dišečih voskov in izparilnikov ponujajo tudi naravno kozmetiko, čistila, čaje, kristale in še veliko več. Za celotno ponudbo pokukaj na njihovo spletno stran in jim sledi na družbenih omrežjih. Delijo namreč tudi nasvete za bolj zeleno življenje.

Mladi Slovenci radi kupujejo ponaredke in piratizirajo

0

Si vedel, da je 52 % mladih v zadnjem letu na spletu kupila vsaj en ponarejen izdelek? Urad Evropske unije za intelektualno lastnino je opravil pregled stanja intelektualne lastnine in mladih za leto 2022. Prikazali so najnovejše podatke o vedenju mladih v zvezi s kršitvami intelektualne lastnine v obdobju po pandemiji. Do kakšnih ugotovitev je prišel pregled pri mladih, ko govorimo o nakupovanju ponarejenega blaga in dostopanja do piratskih vsebin?

Nakup ponarejenih izdelkov pri mladih je visok

Več kot polovica (52 %) vprašanih Evropejcev, starih od 15 do 24 let, je priznala, da je v zadnjem letu (namerno ali potoma) na spletu kupila vsaj en ponarejen izdelek. Nova raziskava je tako potrdila, da je 37 % mladih namerno kupilo enega ali več ponarejenih izdelkov. Gre za znatno zvišanje tega odstotka, ki je leta 2019 znašal »le« 14 %.

Največji delež so zabeležili v Grčiji, kjer je nakup ponaredka opravilo kar 62 %. Najnižji delež pa je bil zabeležen na Češkem, kjer je znašal 24 %. Kako kaže slovenski mladini? V Sloveniji je ponaredke namerno kupilo 37 % mladih, kar je povprečje EU.

Ponarejeni izdelki, ki jih mladi najpogosteje namerno kupijo, so oblačila in modni dodatki (17 %), sledijo obutev (14 %), elektronske naprave (13 %) ter higienski izdelki, kozmetika, izdelki za osebno nego in parfumi (12 %). Kljub temu je imelo veliko število anketirancev težave pri razlikovanju med pristnim in ponarejenim izdelkom. Kar 48 % jih takih proizvodov ni kupilo ali ni bilo prepričanih, ali so jih.

Najpogosteje kupljeni ponaredki med mladimi so modni artikli, parfumi, obutev in elektronika
Najpogosteje kupljeni ponaredki med mladimi so modni artikli, parfumi, obutev in elektronika Foto: Artistan iz iStock

Spletno piratstvo med mladimi je na isti ravni

Sodeč po raziskavi je 60 % anketirancev navedlo, da v preteklem letu niso uporabljali, predvajali, naložili ali pretakali vsebin iz nezakonitih virov. Leta 2019 je bila ta številka 51 %, leta 2016 pa 40 %, kar potrjuje naraščajoči trend dostopa do vsebin iz zakonitih virov.

Druga plat tega so seveda namerni pirati, ki so ostali na isti ravni. Vsak peti anketiranec (21 %) je priznal, da je v zadnjem letu zavestno dostopal do piratskih vsebin. 12 % jih je pomotama dostopalo do piratskih vsebin, 7 % tega niti ni vedelo.

Glavna vrsta piratskih vsebin so bili filmi (61 %) in televizijske nanizanke (52 %), sledila je glasba (36 %), pri čemer so mladi uporabljali predvsem namenska spletišča, aplikacije in kanale družbenih omrežij.

Piratstvo med mladimi v Evropski uniji je na isti ravni
Piratstvo med mladimi v Evropski uniji je na isti ravni Foto: scanrail iz iStock

Zakaj se mladi odločijo za nakup ponaredkov in piratstvo?

Glavna razloga za nakup ponarejenih izdelkov in dostop do piratskih vsebin sta cena in razpoložljivost. Poleg njiju je pomemben tudi družbeni vpliv, kot je vedenje družinskih članov, prijateljev in znancev. Prav slednji razlog je tisti, ki postaja vse bolj pomemben in opazen. Med druge dejavnike prištevamo brezbrižnost glede ponarejenosti izdelka, nezaznavanje razlike med ponaredkom in originalom, enostavno iskanje in naročanje ponaredkov. Pomembno je omeniti tudi to, da je vsak deseti anketiranec omenil priporočila vplivnežev ali znanih oseb.

Kaj so razlogi za premislek?

Mladi so pri ponaredkih in piratskih vsebinah kot razloge za premislek o storjenem dodali: tveganje kibernetskih goljufij in kibernetskih groženj. Poleg tega je vse pogostejše tudi razumevanje negativnega vpliva na okolje in družbo.

Pomen študije je razumeti dojemanje in vedenje mladih

Cilj raziskave je razumeti dojemanje in vedenje mladih v zvezi z intelektualno lastnino pri dostopu do digitalnih vsebin ali nakupu fizičnega blaga. Kvantitativna analiza za leto 2022 je bila izvedena med 7. in 28. februarjem 2022 in je vključevala 22.021 mladih, starih od 15 do 24 let, iz 27 držav članic EU. Pregled stanja mladih za leto 2022 zajema kvantitativna in kvalitativna spoznanja glede odnosa in vedenja mladih potrošnikov ter ocenjuje trende v primerjavi s prejšnjo študijo iz leta 2019. Obravnava tudi nova področja, s čimer deležnikom in oblikovalcem politik pomaga prilagoditi razvoj politik in razviti ustrezne pobude za ozaveščanje.

Mladi Slovenci se še vedno poslužujejo nakupov ponarejenih izdelkov in dostopajo do piratskih vsebin
Mladi Slovenci se še vedno poslužujejo nakupov ponarejenih izdelkov in dostopajo do piratskih vsebin Foto: Alessandro Biascioli iz iStock

»Ta tretja izdaja pregleda stanja na področju intelektualne lastnine in mladih, ki je bila objavljena med evropskim letom mladih, potrjuje težnje, ugotovljene v prejšnjih poročilih, ter ponuja boljši vpogled v dojemanje in odnos mladih. V času, ko se e-trgovanje in digitalna potrošnja znatno povečujeta, je porast namernega in nenamernega nakupa ponarejenega blaga zaskrbljujoč. Čeprav so mladi potrošniki vse bolj naklonjeni vsebini iz zakonitih virov, se delež piratstva ne zmanjšuje. Ta nova analiza je dragoceno orodje, ki bo deležnikom, oblikovalcem politik, izobraževalnim ustanovam in organizacijam civilne družbe v pomoč pri oblikovanju pobud za ozaveščanje, da bi podprli mlade državljane in potrošnike spodbudili k sprejemanju ozaveščenih odločitev,« je povedal izvršni direktor urada EUIPO Christian Archambeau.

Zakaj Igor Bavčar ni v zaporu?

0

Nekdanji politik in gospodarstvenik Igor Bavčar bi moral zaradi pranja denarja v zaporu na Dobu prestati še pet mesecev, a je bil pred tednom dni izpuščen na prostost. Bavčarju, prvemu notranjemu ministru v samostojni Sloveniji in nekdanjemu vodji enega izmed največjih slovenskih podjetij Istrabenz, je komisija za pogojni odpust na ministrstvu za pravosodje odobrila predčasni odpust.

Informacija o predčasnem odpustu iz zapora preseneča, ker Bavčar državi še vedno dolguje več milijonov evrov in ker zoper njega potekajo tudi drugi kazenski postopki.

Igor Bavčar od liberalnega politika do gospodarstvenika

Igor Bavčar je bil pomembna osebnost na prelomu iz 80. na 90. leta prejšnjega stoletja. Ko je Jugoslovanska ljudska armada (JLA) leta 1988 aretirala četverico (Janeza Janšo, Davida Tasića, Francija Zavrla in Ivana Borštnerja), je bil Bavčar soustanovitelj in predsednik Odbora za varstvo človekovih pravic, ki jim je stopila v bran. Aktivno so delovali do volitev leta 1990.

Igor Bavčar je imel pomembno vlogo pri slovenski osamosvojitvi od Jugoslavije. Leta 1990 je postal prvi notranji minister samostojne države. Kasneje je bil minister za evropske zadeve in sodeloval v vladi Janeza Drnovška.

Leta 2002 je Bavčar prestopil iz politike v gospodarstvo. Postal je predsednik uprave Istrabenza v Kopru. S tega mesta je odstopil leta 2009, holding pa pustil v insolventnosti (pred stečajem).

Igor Bavčar v intervjuju
Igor Bavčar l Vir: izrez zaslona

Vplivni slovenski podjetniki zlorabili položaje

Nekaj mesecev po njegovem odstopu so kriminalisti začeli preiskavo o prodaji Istrabenzovih delnic.

V sodnem postopku se je Bavčar znašel, ker je leta 2007 z bratoma Nastjo (takrat lastnik Microtrusta) in Kristjanom Sušinskim opral 24,3 milijona evrov. Šlo je za poskus menedžerskega odkupa Istrabenza. A načrt ni uspel med drugim zaradi prevelikih apetitov in svetovne gospodarske krize leta 2008, ki je ni predvidel.

Šlo je za preprodajo delnic Istrabenza, ko je Pivovarna Laško (pod vodstvom Boška Šrota) 7,3-odstotni delež v Istrabenzu prodala hčerinski družbi Plinfin za 23 milijonov evrov. Nato je prodala Plinfin za samo 7.500 evrov Sportini. Slednja pa jo je za 24,9 milijona prodala Microtrustu istega dne, kot je Microtrust prodal Istrabenzov paket Pom-Investu za 49,2 milijona in s tem zaslužil 24,3 milijona evrov.

Odnose med udeleženci povezujejo tudi z drugimi dogodki. Pod preiskovalnim očesom se je na primer znašla prodaja državnega deleža Mercatorja Istrabenzu in Pivovarni Laško v času prve vlade Janeza Janše (2005).

Leta 2017 v zapor zaradi pranja denarja

Bavčar je bil v zadevi Istrabenz leta 2013 obsojen na sedem let zaporne kazni. Večkrat je zaprosil za odlog prestajanja kazni iz zdravstvenih razlogov, pri čemer je bil leta 2015 tudi uspešen. Istega leta je vrhovno sodišče razveljavilo že pravnomočno sodbo z leta 2013.

Septembra 2016 je ljubljansko okrožno sodišče Igorja Bavčarja v ponovnem sojenju spoznalo za krivega kaznivega dejanja pranja denarja, oprostilo pa ga je obtožb o napeljevanju k zlorabi položaja nekdanjega predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota. Slednji je bil sicer že leta 2013 obsojen zlorabe položaja pri preprodaji delnic.

Za očitana dejanja pri preprodaji delnic Istrabenza so Bavčarja obsodili na zaporno kazen petih let in mu določili 18 milijonov evrov denarne kazni, za kolikor je oškodoval Pivovarno Laško. Po več pritožbah je septembra 2017 le odšel v zapor.

Sodnica Vladislava Lundar je ob izreku sodbe leta 2016 dejala, da so dokazali, da so obtoženi – poleg Bavčarja še brata Sušinski – vedeli, da imajo denar z izvorom iz kaznivega dejanja. Zaradi česar so želeli zakriti njegov izvor, na primer s kupovanjem delnic.

Igor Bavčar je le nekaj svoje kazni preživel v zaporu
Igor Bavčar je le nekaj svoje kazni preživel v zaporu Foto: Sasun-Bughdaryan on Unsplash

Predčasni odpust iz zapora

Komisija za pogojni odpust je konec maja Igorju Bavčarju dovolila na svobodo pet mesecev pred iztekom kazni, ker je prestal že več kot 80 odstotkov zaporne kazni. Eden izmed pogojev za predhodni odpust je namreč, da oseba prestane vsaj polovico kazni.

Ta odločitev je marsikoga presenetila, ker Bavčar še ni poravnal milijonske premoženjske škode, ki jo je povzročil Pivovarni Laško. Poleg tega je na seznamu največjih davčnih dolžnikov v državi.

Po poročanju slovenskih medijev je bil Bavčar v času prestajanja kazni deležen raznih ugodnosti. Pred približno enim letom je bil premeščen na odprti oddelek zapora na Igu, od koder naj bi hodil na delo.

Bavčar z odvetnikom Janezom Koščakom iz Odvetniške družbe Čeferin in partnerji glede primera Istrabenz čaka tudi odločitev na ravni Evrope. O njegovi pritožbi bo namreč po tem, ko jo je zavrnilo ustavno sodišče, odločalo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu.

Zoper Bavčarja še drugi nedokončani kazenski postopki

Čeprav je Bavčar zaenkrat zaključil z zaporom, še ni opravil s sodišči. Še vedno ga bremenita dva kazenska postopka na okrožnih sodiščih v Ljubljani in Kopru.

Na koprskem sodišču mu ponovno sodijo zaradi domnev nezakonitih poslov s prodajo delnic še enega velikega podjetja na Obali – Intereurope. V tej zadevi je bil aprila 2019 obtožen davčne utaje.

Dejstvo, da je oseba vključena v druge kazenske postopke, vpliva na presojo komisije za pogojni odpust. Ni pa to razlog, da bi pogojni odpust zavrnila, je lani – ko se je razširila tedaj še neuradna informacija o Bavčarjevem predhodnem odpustu – za oddajo Svet na Kanalu A pojasnil Miha Šepec s Pravne fakultete Univerze v Mariboru.

Igor Bavčar je še vedno na seznama največjih dolžnikov državi
Igor Bavčar je še vedno na seznama največjih dolžnikov državi Foto: Tingey Injury on unsplash

Hiša za otroke v Ljubljani končno odprta

0

Sedemindvajsetega maja se je v Ljubljani odprl Javni zavod Hiša za otroke. Gre za prostor, ki bo omogočal varno zatočišče in obravnavo za mladoletne žrtve in priče kaznivih dejanj. Do sedaj se je v tem procesu izkazalo, da je največja težava oziroma ovira za otroke in mladostnike dejstvo, da morajo svoje pričanje večkrat ponavljati. To se zgodi, ker pri obravnavi sodelujejo različne institucije, ki intervenirajo ločeno in s tem silijo žrtve, da podoživljajo svojo travmo ter jih s tem ponovno viktimizirajo.

Hiša za otroke je odprla svoja vrata, to pa še ni vse

kid, soap bubbles, girl
Foto: ddimitrova iz Pixabay

Deset policijskih delavcev je pokazalo interes za dodatno izobraževanje ter ga prejelo preko projekta Evropske unije in Sveta Evrope. Kriminalisti, ki so prejeli certifikat, bodo opravljali forenzične intervjuje z otroki. Poleg tega je potekalo tudi izobraževanje strokovnjakov za psihosocialno pomoč, ki so v tem procesu nepogrešljivi. Temu naj bi sledilo tudi izobraževanje sodnikov in tožilcev na Centru za izobraževanje v pravosodju.

Prenova in opremljanje prostorov je omogočilo sofinanciranje Norveškega finančnega mehanizma. Hiša za otroke bo sledila vodilnemu evropskemu modelu za obravnavo žrtev spolnih zlorab Barnahaus. Omenjeni model usklajuje kazenske preiskovalne postopke in postopke za zaščito in pomoč otrokom, katerim je na ta način ponujena bolj humana obravnava. Za slednjo se je že dalj časa prizadeval Varuh človekovih pravic, saj bi morali otroci biti videni kot subjekt in ne objekt pravic.

Odprtje Hiše za otroke v znamenju človekovih pravic

Otvoritve Hiše se je udeležil tudi namestnik varuha in zbranim namenil naslednje besede:

»Ne le kot namestnik varuha, temveč tudi kot človek sem danes izjemno hvaležen. Predvsem zato, ker smo  po več letih prizadevanj v prvi vrsti številnih posameznic in posameznikov, pa tudi institucij dobili slovenski Barnahus, torej Hišo za otroke.«

Poleg njega je bila prisotna tudi veleposlanica Kraljevine Norveške v Sloveniji, ki je v svojem nagovoru poudarila, kako vseprisotno je nasilje nad mladoletniki in da odrasli nosijo odgovornost, da poskrbijo, da se zloraba otrok prepreči in zagotovi varovanje njihovih pravic.

Zbrani na otvoritvi Hiše za otroke
Zbrani na otvoritvi Hiše za otroke Foto: on gov.si

 

O projektu je spregovoril tudi minister za pravosodje Marjan Dikaučič in pohvalil slovensko skrb za otroke ter ščitenje njihovih pravic.

»Po petih letih naporov in trdega dela širokega kroga strokovnjakov, institucij ter nenazadnje – politike, smo dosegli izjemen napredek glede zaščite otrok tudi na področju pravosodja. Naša zaveza, da bomo najšibkejšim in najranljivejšim, ki se morajo zaradi zavržnih dejanj soočati s pravosodnim sistemom, zagotovili posebno pozornost in skrb, je končno udejanjena. In tako danes s ponosom predajamo prostore v uporabo tistim, ki bodo otrokom – žrtvam in pričam kaznivih dejanj – nudili nujno potrebno pomoč. Strokovnjakom, pravosodnimi, socialnimi in zdravstvenimi institucijami, katerih delo bo usmerjeno predvsem v zagotavljanje največje koristi otroka.«

Ocena filma: Jurski svet: Prevlada

0

Jurski svet: Prevlada je zaključni del trilogije Jurski svet in zgodbe Jurski park, ki tako predstavlja zaključek določenega obdobja v filmih o dinozavrih. Štiri leta po dogodkih iz predhodnika dinozavri živijo med ljudmi, kar je bil tudi cilj Stevena Spielberga, ko je v devetdesetih izšel original. Zdaj je prvotni načrt tukaj. Združi se stara, legendarna ekipa z novo in še novejšo. Jurski svet: Prevlada bi moral biti največji film v franšizi. Ali je?

Jurski svet: Prevlada ali epski zaključek jurske dobe

Jurski svet: Prevlada je bil po začetku epidemije koronavirusa prvi film, ki je pričel s snemanjem. Režiser Colin Trevorrow je za scenarij poskrbel skupaj z Emily Carmichael. V glavnih vlogah se iz Jurskega sveta vračajo Chris Pratt, Bryce Dallas Howard, Isabella Sermon. Iz Jurskega parka pa dobimo tudi povratek legendarne trojice Laura Dern, Sam Neill in Jeff Goldblum, ki so po tridesetih letih ponovno skupaj. Pridružijo se jim še DeWanda Wise, Mamoudou Athie in Campbell Scott.

Jurski svet: Padlo kraljestvo je leta 2018 nakazal tisto, kar je bil cilj franšize že pred mnogimi leti. Dinozavri, ki prosto tekajo med ljudmi in povzročajo kaos. Leto zatem je na YouTubu luč sveta ugledal kratki film Battle at Big Rock, ki je pokazal le delček tega kaosa in prijetno nakazal smer prihajajočemu koncu trilogije. Ker je bil film zaradi epidemije ponovno prestavljen, sta se režiser in producent Spielberg odločila, da tako imenovani Prologue pokažeta javnosti. Petminutni prikaz življenja pred 65 milijoni let je prav tako dostopen na YouTubu in tako izrezan iz začetka samega filma. Manjša težava je bila napačna časovna umestitev dinozavrov, ki si je ne bi smeli privoščiti.

Počasi je prihajal čas za novi Jurski svet: Prevlada ali kar Jurski svet 3. Da bo to največji, najbolj nor in najbolj megalomastičen film v franšizi so obljubljali. »Želel sem jim pokazati nekaj, kar ni iluzija. Nekaj resničnega. Nekaj, kar lahko vidijo in se dotaknejo,« je v prvem napovedniku povedal gospod John Hammond in dodal čar nostalgije vsem pričakovanjem. Ampak po fiasku Hobita: Bitka petih vojska nismo padli na finto, vsaj jaz ne. So se držali svojih obljub ali se Jurski svet: Prevlada spotakne sam vase in začrtane cilje?

»Ustvarjanje je dejanje čiste volje.«

Jurski svet Prevlada združi nove in stare like
Jurski svet Prevlada združi nove in stare like Foto: on jurassicworld

Ali Jurski svet: Prevlada uspe v tem, kar želi doseči?

Zgodba se nadaljuje po štirih letih, ko so dinozavri že med ljudmi. Vidimo vse tisto, kar so obljubljali napovedniki. Prečudovita bitja, ki so postala del divjine. Velika večina posledic, ki so nastala zaradi tega, film zgolj na kratko omeni. Črni trg, preprodaja hrane, uboji in druge reči. To si sicer lahko predstavljamo, a z izjemo dveh prizorov, nam tega film ne da. Pojavi se tudi prva težava, ki je sicer nekoliko pričakovana in to je preskakovanje iz kraja v kraj. Najprej štirje deli ZDA, nato Malta in Italija. Vse resda stremi k dogodkom v drugi polovici filma, ki so postavljena v Dolomite in tako zelo blizu Slovenije, a bi šlo lahko bolj gladko. Ker nam pokaže nekaj in nas v drugem trenutku že vrže drugam, ostanemo praznih rok in z vprašanjem: »Je bilo to res nujno?« To je tudi prvi film v franšizi Jurske dobe, ki tako skače in s tem zgubi. Četudi Jurski svet: Padlo kraljestvo ni bil izjemen film, je veliko pridobil s tem, ker se je dogajal na le enem mestu oziroma dveh, če štejemo tudi izbruh vulkana na Isli Nublar. Edini košček sestavljanke, ki je vreden omembe, so povezave z risanko Jurski park: Kamp Kreta (Camp Cretaceous).

Jurski svet Prevlada zaključuje trilogijo Jurskega sveta in franšize Jurski park
Jurski svet Prevlada zaključuje trilogijo Jurskega sveta in franšize Jurski park Foto: on jurassicworld

Dinozavri, dinozavri, dinozavri in dinozavri

Več kot trideset dinozavrov. To je bila obljuba, ki jo film drži in izpolni v vsej svoji veličastnosti. Vrnitev nekaterih dinozavrov je sicer slabša kot v predhodnikih, kar je dokaj razumljivo. Večina se jih umakne v ozadje novim, precej bolj paleontološko natančnim in dobesedno boljšim dinozavrom in bitjem. Dimetrodon ima svoje prizore, ki bi lahko bili daljši. Kecalkoatl, Dilofozaver, Giganatozaver, Mozazaver, Listrozaver in Atrociraptorji so izjemni, prečudoviti in veličastni, a si zaslužijo več. Prenasičenost dinozavrov pomeni, da nihče izmed njih ne more priti v ospredje in ostati zapomnljiv izključno zaradi svoje vloge v zgodbi in ne pojave kot take. Spomnimo se Velociraptorjev, Brahiozavra, Dilofozavra, Triceratopa in Tiranozavra v originalu.

Vsak prizor je nepozaben in tu ne gre le za primerjavo z legendarnim predhodnikom, ampak predstavitvijo bitij, ki so temelj filma. Edini prizori z dinozavrom, ki so vredni omembe, so tisti z Terenzinozavrom, ki je izjemen in mogočen. Njegovi prizori so fantastični, saj si vzamejo čas za mariniranje situacije, če se tako izrazim. Število vseh dinozavrov, ki jih želijo prikazati, je preprosto previsoko in tako le redki pridejo do izraza. Prizori na Malti s plenilskimi Atrociraptorji so prekrasni, a želel bi si več. Epizodično prikazovanje teh bitij je velik problem, saj se že ob pojavu naslednjega pozabi na tistega, ki je prišel prej. Kljub temu so vsi dinozavri čudoviti in srce zaigra vsakič, ko se eden izmed njih pojavi na platnu.

Jurski svet: Prevlada prinaša največje število dinozavrov do danes
Jurski svet: Prevlada prinaša največje število dinozavrov do danes Foto: on jurassicworld

Vrnitev trojice likov iz originala je fantastična, a roko na srce se ne zdi, da ima kdorkoli izmed likov svoj prostor v filmu. Seveda bodo primerjave z Jurskim parkom iz leta 1993, saj so isti liki in gre za zaključek zgodbe Jurskega sveta oziroma parka. Videti Alana Granta, Ellie Sattler in Iana Malcolma je bilo čudovito, nostalgično in čarobno. Ampak to hitro izgine in v ospredje stopi še prenasičenost likov.

Jurski svet: Prevlada pravzaprav ni zaključek epske sage

Velika težava filma je njegova zgodba, ki pravzaprav nima nobenega pomena. Bolj kot za zaključek trilogije in jurske zgodbe, gre za del 2.5 ali le eno izmed »filler« epizod v tem filmskem svetu. Nobene resne grožnje, zgodba ne vodi nikamor, liki so kljub statusu pozabljivi in uporaba temnih prizorov v celotnem drugem delu filma je na prvem mestu napačna in hkrati povsem zgrešena priložnost. Oboževalci glasbene podlage Johna Williamsa, ki je ustvaril eno najbolj prepoznavnih skladb v zgodovini filma, bodo nanjo zaman čakali. Slišani so zametki, a prave uporabe glasbe ne bo. Jurski park filmi so namreč redek primer filmov, kjer ta glasba preprosto mora biti uporabljena, ko se prikazuje dinozavre. Jurskega parka ni brez glavne skladbe.

Jurski svet Prevlada prikaže tudi paleontološko natančne dinozavre, vsaj delno
Jurski svet Prevlada prikaže tudi paleontološko natančne dinozavre, vsaj delno Foto: on jurassicworld

Občutkov, ki jih je imel stavek »Welcome to Jurassic Park,« ni bilo že dolgo. Tudi izjemni dinozavri tega ne prekrijejo, kar je glavni razlog za to, da Jurski svet: Prevlada ni vreden naziva epski zaključek jurske dobe. Ampak, ker od filmov Jurski svet kakovosti nisem nikoli pričakoval, ampak sem želel le dinozavre, sem zadovoljen, a obenem globoko razočaran. To bi moral biti veliki pok teh filmov, dobili pa smo le mali prdec, ki se ga že ne voha več. Zakaj je Jurski svet: Prevlada še vedno tako visoko ocenjen? Preprosto.

Jurski svet: Prevlada je čudovit film, ki bo navdušil večino

Na redke filme gledam iz povsem emocionalnega vidika in franšiza Jurski park je visoko na prvem mestu. Ne zgodba, ne liki in nič drugega ne bodo pokvarili tega, da so na platnu dinozavri. Film sem gledal v dvorani polni otrok. Eden izmed njih je bil oblečen v sivo trenirko, jopico in kapico – vse prekrito z dinozavri. Videti njihovo navdušenje je slika navdušenja, ki sem ga imel nekoč tudi sam. Zato so ti filmi odlični in si lahko zaradi njih vzamem pravico do veliko boljše ocene, kot si jo mogoče zasluži. Jurski svet: Prevlada je Jurski park za novo generacijo. Če to pomeni, da je nad dinozavri in franšizo navdušena nova generacija otrok, potem je film uspel.

Jurski svet: Prevlada je poletni blockbuster, ki ga je vredno videti v kinu. Akcijski tempo, napetost in humor so vključeni. Še kaj? Ja. Je*eno čudoviti dinozavri! Preveč dinozavrov in premalo časa. Naj se franšiza nadaljuje, tako kot so obljubili, in bolje. Ker gre bolje.

Popestrite svoj dom z novimi kosi pohištva

0

Ste že pomislili, da bi svojemu domu privoščili nekaj osvežitve? Ne boste verjeli, a v nekaj potezah lahko dosežete neverjetne rezultate, s katerimi boste zagotovo zadovoljni.

Najpomembneje je, da se med štirimi stenami dobro počutite. Naš dom namreč velja za tisto varno okolje, kjer si nabiramo novih moči za vsakdanje aktivnosti in opravke, smo kreativni in nasploh preživimo veliko časa. Prav zato je najpomembneje, da poskrbite, da se boste v domačem okolju pravzaprav zares počutili domače.

Kako? Povsem enostavno. Če ste se v preteklosti že spogledovali z idejo o renovaciji, ali pa imate kakšna gradbena dela že za seboj, veste, da običajno veliko stane, pa še traja precej časa. Z nekaj potezami pa lahko svoj dom spet spremenite v idilično okolje, v katerega se boste (spet) zaljubili.

Izberite udobne in stilske stole za vašo jedilnico

Eden od prostorov, kjer preživimo veliko časa, je jedilnica. Prav zato je pomembno, da izberete interier, ki vam bo omogočal popolno udobje in stilsko dovršen izgled obenem. Izberite nove jedilne stole, ki bodo poživili vašo jedilnico in poskrbeli, da bo zaživela v popolnoma novi podobi. Izbirate lahko med različnimi materiali, modeli in slogi, morda se odločite za lesene jedilne stole v retro izgledu, morda za razkošne oblazinjene, ali pa za elegantne jedilne stole iz umetnega usnja s kromiranimi dodatki, ki bodo v vaš jedilni prostor vnesli pridih svežine in elegance. Preden se odločite za nakup, se vprašajte, kako pogosto sedite na jedilnih stolih in temu primerno prilagodite izbiro. V primeru, da se v jedilnici zadržujete tudi izven časa obrokov, izberite udobne stole z oblazinjenimi sedali, na katerih boste poskrbeli za popolno udobje ob sedenju. Nikakor ni pomembno, da se jedilni stoli ujemajo s preostalim interierjem jedilnice in kuhinje. Lahko se odločite za slog, ki se bo popolnoma zlil z obstoječim pohištvom, ali pa v svoj dom vdihnete nekoliko več drznosti in si privoščite jedilne stole, ki bodo popolnoma izstopali od ostalega pohištva. Na izbiro so tudi različni cenovni razredi, zato boste zagotovo našli model, ki bo ustrezal prav vam.

Klubska mizica naj dopolni celoten dnevni prostor

Poleg jedilnice je eden od osrednjih in nadvse nepogrešljivih prostorov vsakega doma tudi dnevna soba. Lično opremljen dnevni prostor s skrbno izbiro pohištva je skorajda srce vsakega doma, zato je še posebej pomembno, da je vsak kos pohištva, ki ga izberemo dodana vrednost k celotnemu interierju. Nadvse priljubljene so različne klubske mizice, ki celotni dnevni sobi dodajo pridih domačnosti. So zelo uporabne in univerzalne, saj včasih veljajo kot pripomoček domače pisarne, nanje je mogoče marsikaj odložiti, lahko pa so tudi prostor za ustvarjanje naših najmlajših. Pri izbiri klubske mizice je pomembno, da se odločite za takšen kos, ki bo ustrezal velikosti vašega dnevnega prostora. Pred nakupom skrbno izmerite prostor, kjer bo klubska mizica stala, saj je pomembno, da vas ne bo ovirala pri gibanju po dnevni sobi. Seveda pa je pomembno tudi, da ne bo premajhna, saj v takšnem primeru ne bo služila svojemu namenu. Odločite se lahko za nakup različnih modelov klubskih mizic. V primeru pomanjkanja prostora so nadvse uporabna in trendovska izbira kompleti mizic v različnih velikostih, ki jih lahko razporedite po prostoru in tako uporabite za različne namene. Izbirate lahko med različnimi slogi in materiali, na voljo so nekoliko večje in manjše klubske mizice, nekatere imajo tudi predale, kamor je mogoče shranjevati različne predmete.