O virih financiranja za majhna podjetja?

Sidera
-
0

Odgovori in koristni nasveti vas čakajo na 9. mednarodni konferenci v organizaciji Podjetniško trgovske zbornice (PTZ) Zgrabimo priložnost.

Mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) predstavljajo pomemben del slovenskega gospodarstva, toda soočajo se s podobnimi izzivi kot velika. Eden od pomembnejših so viri financiranja. Ti bodo glavna vsebina prvega dne 9. mednarodne konference z naslovom »Zagrabimo priložnost«, ki bo v organizaciji Podjetniško-trgovske zbornice (PTZ) potekala 7. aprila v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem.

Velika večina podjetij se po velikosti uvršča med mala ali srednje velika. Financiranje podjetij te skupine je ključnega pomena za prihodnost poslovnega okolja, saj mikro mala in srednje velika podjetja ustvarijo več kot 65 % prihodkov in več kot 70 % vseh delovnih mest v Sloveniji.

Udeležence prvega dne konference Zgrabimo priložnost, ki je namenjena vodstvenim kadrom in posvečena tematiki financiranja, bodo v uvodnem delu nagovorili podpredsednik upravnega odbora Podjetniško-trgovske zbornice Trivo Krempl, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije mag. Aleš Cantarutti, generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo Jernej Salecl, predsednik Evropskega združenja malih podjetij David Caro (ESBA) in predstavnik združenja klubov poslovnih angelov Jan Debate.

Uvodnemu delu in podelitvi priznanja »Pomladni veter« bo sledila izredno zanimiva okrogla miza o vse bolj perečem problemu v teh časih, likvidnosti podjetij. Razpravljali bodo direktorica AJPES-a mag. Mojca Kunšek, glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc in Branka Drnovšek Adamlje iz računovodske skupine Adamlje 3.

Predstavitev finančnih spodbud za mikro, mala in srednja podjetja – Sibil Klančar, vodja Službe za razvojna sredstva, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo letos gospodarstvu, občinam in ostalim ciljnim skupinam zagotovilo skupno 646,5 milijonov evrov novih razvojnih sredstev, za katere bo letos možno kandidirati z oddajo projektne vloge. Predstavljeni bodo ukrepi, s katerimi bodo spodbudili investicijski cikel za zeleni in digitalni prehod. S poudarkom predvsem na produktivnosti podjetij, dodani vrednosti na zaposlenega ter zagotavljanju skladnega razvoja vseh slovenskih regij. Več o tem bo v popoldanskem delu konference povedal Sibil Klančar, vodja Službe za razvojna sredstva, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Rastemo skupaj! Mag. Maja Tomanič Vidovič, direktorica Slovenskega podjetniškega sklada

Mag. Maja Tomanič Vidovič, direktorica Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) bo predstavila sklad in orisala njegovo vlogo v času pandemije. Predvsem pa bo prisotne seznanila z aktualnimi oblikami finančnih instrumentov in vsebinske podpore, ki so oziroma bodo s strani SPS na voljo v letu 2022. Cilj je predstaviti ukrepe in s tem povečati uspešnost podjetij, ki sodelujejo na javnih razpisih in javnih pozivih, kjer so deležna različnih oblik pomoči.

Lastniško in dolžniško financiranje ter zavarovanje preko SID banke za mala in srednje velika podjetja – Damijan Dolinar, predsednik uprave SID banke

V SID banki z bančnimi in zavarovalnimi storitvami spodbujajo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Kot osrednja institucija financiranja trajnostnega razvoja Slovenije tudi malim in srednje velikim podjetjem omogočajo različne programe financiranja. Damijan Dolinar, predsednik uprave SID banke  bo predstavil načine in prednosti zapiranja finančnih konstrukcij preko SID banke, aktualne programe neposrednega in posrednega financiranja (financiranje obratnih sredstev, različnih naložb, raziskav in razvoja, financiranje področja cestnih prevozov in naložb v gozdno-lesno verigo), možnosti lastniškega financiranja zagonskega podjetja in podjetja v fazi rasti, možnosti zavarovanj pred nemarketabilnimi grožnjami ter kredite v pripravi.

Kratkoročno financiranje podjetij s prodajo terjatev – Janez Klobčar, predsednik uprave BORZA TERJATEV

Janez Klobčar, predsednik uprave Borze terjatev bo na 9. mednarodni konferenci v organizaciji PTZ, Zgrabimo priložnost, predstavil konkurenčno in vse bolj zanimivo vrsto kratkoročnega financiranja za mala in srednja podjetja imenovano faktoring. Spoznali boste, kaj faktoring je, slišali nekaj o zgodovini, vlogi in prednostih te oblike financiranja ter izvedeli, kakšni so aktualni trendi v svetu in v Sloveniji. Predstavitev bo sklenjena s praktičnim primerom odstopa terjatev.

Zakaj bi se odločili za financiranje razvoja podjetja z zasebno lastniško investicijo? Kako jo izpeljati? Anže Skodlar, pravni svetovalec SKOZAR Legal & Venture d.o.o.

Se soočate z izzivi financiranja rasti podjetja? Anže Skodlar vam bo razložil, zakaj je zasebna lastniška investicija lahko ključ k uspešni rasti. Izpostavil bo tudi področja, glede katerih se je pomembno uskladiti pri pogajanjih, da bo investicija uspešno izpeljana.

Prvi dan 9. mednarodne konference, ki bo bolj finančno obarvan, bo s kratkim povzetkom zaključila direktorica Podjetniško trgovske zbornice mag. Vida Kožar. Sodelujoči se bodo nato udeležili posebnega bencinskega doživetja, vožnje na poligonu AMZS Centra varne vožnje.

konferenca MPS prvi dan

Drugi dan konference je posvečen podjetnicam

Drugi dan konference se bo posvetil podjetnicam. Marca 2022 je pod okriljem Podjetniško trgovske zbornice (PTZ) začela delovati Sekcija podjetnic, ki trenutno šteje 24 podjetnic z ambicioznim ciljem povezovanja, medsebojne pomoči, izobraževanja, ozaveščanja in promocije ženskega podjetništva. Tematski poudarki konference v petek 8. aprila bodo kompetence, ki jih podjetnice potrebujejo za vstop, razvoj in obstanek v podjetništvu.

Konferenca ne želi biti sama sebi namen.

Ena glavnih strateških usmeritev PTZ je tudi organizirani pritisk za pospešeno ustvarjanje primernega okolja za dinamičen in zdrav razvoj malega gospodarstva. In prav zato je cilj konference tudi Memorandum MSP, ki ga bo PTZ naslovila na Vlado RS in na vse pristojne institucije s poudarkom na problematiki mikro, malih in srednjih podjetij.

Mreženje je v poslovnem svetu ključnega pomena. Nova poznanstva lahko odprejo ogromno novih priložnosti za posel, zato je v programu nekaj vsebin namenjenih tudi temu. Del tega je tudi možnost vožnje na poligonu, ki bo vsem udeležencem na voljo v četrtek in petek po končanem uradnem programu.

Več informacij o konferenci.

Ledeni vulkani na Plutonu

Janko Šali
-
0

Pluton je naš najljubši pritlikavi planet. Prvič so ga astronomi opazili leta 1930, v slabih 80 letih pa je že izgubil status pravega planeta. Pluton je pravi palček v našem sončnem sistemu, saj je šestkrat lažji od Lune in trikrat manjši od nje. Edini kriterij, ki ga dosega, je, da kroži okoli Sonca in ne okoli kakšnega drugega večjega planeta. Dolgo so astronomi verjeli, da je Pluton le mrtva krogla kamnin in ledu brez zanimivosti, a novo odkritje je zatreslo takšna prepričanja.

Presenečenje na Plutonu

Ko je NASINA sonda New Horizons leta 2015 obšla planetarnega pritlikavca, so fotografije razkrile nekaj nepričakovanega. Površje Plutona krasita vsaj dva ognjenika, ki ju tam teoretično ne bi smelo biti. Še več, kaže, da sta ti dve strukturi precej mladi, saj nimata nobenih kraterjev. Stari sta največ milijardo let ali dve, verjetno pa še manj.

površina Plutona
Površina Plutona in z modro označena območja ledenih vulkanov. (vir: NASA)

Znanstveniki so preučili podatke in fotografije iz leta 2015 in vse druge, ki smo jih pridobili do zdaj. Hipoteza je, da sta Wright Mons in Picard Mons vulkana, a ne kakršnakoli. Gre za ledene vulkane, ki pa niso prav nič podobni tistim s Saturnovih lun ali drugje v osončju.

Ledeni vulkani

Ledeni vulkan ali kriovulkan namesto lave bljuva ledeno brozgo, ki je lahko iz vode, metanola, amonijaka ali vseh treh. Ker so na Plutonu temperature neznansko nizke (40K oz -233 °C), se celo plini, kot sta amoniak in metanol, utekočinijo in na koncu preidejo v trdno stanje. Poleg tega Plutonova majhna gravitacija dovoli »grajenje v višino« in nastanejo orjaški kriovulkani, ki jih nismo videli še nikoli prej.

Kako ledeni vulkani zrastejo na Plutonu

Očitno Pluton le ni dolgočasna krogla ledu in kamnin, vendar znanstvenike še vedno bega izvor vulkanskega delovanja. Nobenih dokazov nimamo za kakršnokoli toplo sredico v Plutonu ali tektonsko delovanje, ki sta na Zemlji odgovorna za vulkane. Hipoteza trdi, da je Pluton v svojem središču toplejši, kot smo mislili, morda zaradi jedrskega razpada radioaktivnih elementov. Toplota naj bi se potem nabirala in v določeni točki predrla skorjo, ob tem pa sprostila velike količine ledene brozge, ki se na površju Plutona strdi in ustvari ognjeniške vrhove.

Po drugi strani Kessie Singer pravi, da »z veseljem prizna, da pravzaprav vemo zelo malo in da so takšni trenutki odlična priložnost za dodatni premislek o našem poznavanju delovanja ledenih planetov.«

Univerza v Gradcu razpisuje štipendije za raziskovalce

Monika Podlogar
-
0

Univerza v Gradcu je razpisala štipendije v okviru štipendijskega programa Go Styria, ki je namenjen študentom magistrske in doktorske stopnje ter doktorandom. Izbrani kandidati bodo imeli možnost biti raziskovalci na Univerzi v Gradcu in zaključiti svoje študije na domačih univerzah.

Višina štipendije je 600 evrov mesečno za študentom magistrske in doktorske stopnje ter 900 evrov mesečno za doktorande. Maksimalen čas izvedbe programa so štirje meseci, torej lahko štipendijo prejemaš največ toliko časa.

Prijave se zaključijo 25. aprila 2022 ob 13. uri. Podrobnosti o programu lahko najdeš na spletni strani univerze. Za dodatne informacije se lahko udeležiš tudi spletnega srečanja, ki bo 7. aprila 2022, ob 13. uri.

Pojmovanje sanj v psihoterapiji

Univerza Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana
-
0

»Metoda preobrazbe s pomočjo raziskovanja sanj, ki povezuje prvobitno in klasično tradicijo preučevanja sanj s tradicijo dvajsetega stoletja, veliko obeta. Izboljšan odnos s samim seboj vpliva tudi na odnose z drugimi. Učinek raziskovanja sanj lahko vpliva na odnose med družinskimi člani, na odnose na delovnem mestu, na poglabljanje prijateljstev, na spolna razmerja, na vašo ustvarjalnost in sposobnosti« (Peters 2000, str. 14).

Sanje že od nekdaj burijo človeško domišljijo in vzbujajo zanimanje. Zapisi sanj in njihovih interpretacij se pojavljajo že v najstarejših pisnih virih človeštva. Kljub temu so ostale nekako izmuzljive in skrivnostne; na temo sanj je možno najti številne teorije in razlage, katere si pogosto med seboj nasprotujejo. Kako torej pristopiti k sanjam, da bi iz njihove na prvi pogled nelogične in kaotične vsebine izluščili nek pomen?

Opredelitev sanj

Po psihoanalitičnem razumevanju vsebujejo sanje očitne (manifestne) in skrite (latentne) vsebine, do katerih se lahko dokopljemo le v procesu analize in interpretacije. Rešetnikov in Pritz (2019, str. 57) opredelita sanje kot »subjektivno dojemanje vizualnih podob, ki so povezane s čustveno pomembnimi izkušnjami, notranjo regulacijo in odzivom (abreakcijo) na prepovedane želje, gone, agresivnost, krivdo, sram in drugo.« Na sanje vplivajo aktualne izkušnje, vendar je mnogo pomembnejši vpliv posameznikove zgodovine in psihičnih travm iz preteklosti. Podobno trdi Jung (2003), da je treba razumeti tako človekovo preteklost kot njegovo sedanjost, če hočemo stvari videti v pravi luči. Tudi interpretacija sanj in simbolov je v veliki meri odvisna od posameznih okoliščin sanjalca ter od stanja njegovega duha. Rešetnikov in Pritz (2019) povezujeta sanje z vsaj tremi dejavniki, ki so: (1) čustveno stanje sanjalca; (2) njegove želje; ter (3) sanjalčevi goni in kompleksi. Gone in komplekse določajo sanjalčeva telesna zgradba, spol, razvojna zgodovina in izkušnje.

Sanje tako nastanejo iz drobcev spominov iz otroštva, ostankov dneva, življenjskih dogodkov ter iz simbolnih podob teh spominjanj. Le-te se nam prikazujejo kot skupek nedoločenih in nepovezanih podob (Rešetnikov, Pritz 2019). Tudi Peters (2000) nas opominja, da v raziskovanju sanj ni nič določenega in trdnega, da stvari niso vedno to, kar se zdijo ter da se vse spreminja. Sanje, ki se jih po prebujenju spomnimo, so torej le fasada, ki zakriva dejanski potek sanj in katero je Freud (2000) poimenoval manifestna vsebina sanj v nasprotju z latentno mislijo sanj. Delo sanj je tisti proces, ki iz latentne vsebine sanj razvije misel sanj. Freud omeni še popačenje sanj, ki se nanaša na tiste spremembe, ki jih zaradi odpora jaza utrpi izvorno in potlačeno nezavedno gradivo, ko iz onega prodre v jaz in postane predzavestno. Trdi, da ne obstaja nobena značilnost sanj, ki je ne ne bi mogli razložiti na ta način.

Jung (2003) pa je sanjam pripisal dopolnilno ali kompenzacijsko vlogo v našem duševnem ustroju. Trdi, da sanje obnavljajo človekovo duševno ravnovesje in sicer tako, da tvorijo sanjsko gradivo, ki na neopazen način ponovno vzpostavlja ravnovesje, kar je osnovna funkcija sanj. Njihova kompenzacijska vloga pa je v tem, da kompenzirajo pomanjkljivosti človekove osebnosti in ga obenem opozorijo na nevarnosti njegovega trenutnega ravnanja. Prav tako je opredelil dve temeljni smernici, po katerih se naj ravnamo, kadar imamo opravka s sanjami (Jung 2003, str. 34):

(1) »sanje je treba obravnavati kot dejstvo, brez vsakršne vnaprejšnje domneve, verjeti moramo le, da imajo nekakšen smisel;«

(2) »sanje so specifičen izraz nezavednega.«

Skozi sanje se izraža oziroma govori nezavedno. Pogosto prinaša na plano boleče, neprijetne vsebine, katere odrivamo in jih ne želimo videti. Jung (2003, str. 33) je to izrazil z naslednjimi besedami: »Ni težko razumeti, zakaj sanjalci radi namerno prezrejo ali celo zanikajo sporočila svojih sanj. Zavest kajpak zavrača vse, kar je nezavedno in neznano.« Vsake sanje so močan notranji izraz nekega vidika našega življenja. Predstavljajo nov pogled na star problem, zato lahko ponudijo novo rešitev. Tudi na prvi pogled najbolj dolgočasne, celo najkrajše sanje nosijo sporočilo. Obiščejo nas zato, da nam pokažejo nekaj globljega, ne pa zato, da bi nam povedale to, kar nam je že znano, ter najpogosteje bolj ali manj očitno namigujejo na nekaj, kar je bilo dotlej skrito (Peters 2000; Freud 2014).

Sanje so torej »normalen naraven pojav in ne pomenijo nečesa, kar niso. V Talmundu lahko celo preberemo: »Sanje so interpretacija samih sebe.« Nejasnosti se pojavijo zato, ker je njihova vsebina simbolna in ima več kot le en pomen. Simboli nas usmerjajo na drugačna pota od teh, ki jih dojemamo z zavestjo, s tem pa se nanašajo na nekaj nezavednega ali pa vsaj ne v celoti zavestnega« (Jung 2003, str. 92). Pri tem je pomembno opomniti, da lahko iste sanje interpretiramo na več različnih načinov, saj lahko raziskujemo različne nivoje in elemente sanj ter lahko na različne načine raziskujemo tudi izvor istih sanj. Ko delamo s sanjami, imejmo v mislih kontekst življenja sanjalca, v tem okviru naj se odvija naše raziskovanje, katero je bolj podrobno predstavljeno v nadaljevanju.

Tehnike raziskovanja sanj

V analitičnem psihoterapevtskem procesu sanje strokovno interpretiramo – interpretacija sanj je najpomembnejši instrument psihoanalize. Za Freuda so sanje kraljevska pot do nezavednega oziroma, kot pravi (Freud 1977, str, 426): »Proučevanje sanj postane tako najudobnejši pristop k spoznavanju potlačenega nezavednega«. Trdimo lahko, da sanje veliko doprinesejo k razumevanju samega sebe. Kako se torej lotimo raziskovanja sanj?

Rešetnikov in Pritz (2019, str. 60) navajata, da terapevt prosi klienta, da naj »začasno izključi vse zavestne prepovedi in mu v obliki nezamejevanega toka asociacij razkrije vse, kar mu pride na misel glede njegovih sanj. Te asociacije so lahko povezane s katerimkoli simbolom iz sanj. Šele po tem povezovanju s klientovo osebno zgodovino, značajem, kompleksi in goni [terapevt] predlaga interpretacijo, ki je namenjena obnovitvi navidezno odsotnih povezav, še zlasti med klientovim zavestnim in nezavednim. Ena izmed ključnih nalog psihoanalize je poskrbeti, da nezavedne vsebine postanejo zavestne«. Tehnika prostih asociacij je Freudova glavna metoda za analizo sanj. Pri tej tehniki sanjalca prosimo, da nam pove vse, kar mu glede njegovih sanj in vseh njihovih elementov pride na misel, ne glede na to, kako trapaste, neprimerne ali opolzke so te ideje. Sanjalčeve asociacije namreč razkrijejo vmesne člene, s katerimi zapolnimo vrzel med manifestno in latentno vsebino sanj, prav tako pa lahko z njihovo pomočjo obnovimo latentno vsebino sanj in jo »interpretiramo«. Interpretacija poteka v nasprotni smeri kot delo sanj, zato nas ne sme presenetiti, če včasih ne doseže popolne gotovosti (Rešetnikov, Pritz 2019; Freud 2000).

Interpretacije sanj se lahko lotimo na različne načine: (a) kronološko, z asociiranjem na elemente sanj, kot si po vrsti sledijo med pripovedovanjem sanj; (b) tako, da izberemo en element sanj, npr. najizrazitejšega, najintenzivnejšega, najrazločnejšega, ali pa se usmerimo na govor, ki nastopa v sanjah; (c) asociacije iz sanj navežemo na dogodke prejšnjega dne in (d) sanjalcu povsem prepustimo odločitev, s katerimi asociacijami na sanje bo začel (Freud 2014).

Jung (2003) je prepričan, da nas »proste« asociacije v nekakšni cikcakasti črti speljejo stran od gradiva. Razvil je svojo metodo, za katero navaja, da spominja bolj na kroženje, katerega središče je sanjska podoba. Opisuje, da vsak poskus sanjalca, da bi se od te podobe odtrgal, prezre ter natančno obdela vse v zvezi s to podobo. Sanjalca usmerja nazaj k njegovim sanjam in ga sprašuje, kaj pravijo sanje. Podobno trdi tudi Peters (2000), ki v svoji knjigi Raziskovanje sanj opisuje proces raziskovanja sanj, katerega bom na tej točki delno in na kratko predstavila.

Prizorišče sanj

Peters (2000) predlaga, da začnemo z opazovanjem prizorišča sanj, pri čemer ostanemo v vlogi »opazovalca« ter iščemo asociacije in povezave s sanjskim prizoriščem. Trdi, da »sanjsko prizorišče najpogosteje skriva v sebi tudi najmočnejši namig, kje in kdaj se je začel pojavljati mučni vzorec« (Peters 2000, str. 52). Navaja različna prizorišča, katera lahko nastopajo v sanjah: (1) prizorišča s potovanja: železniška postaja, avto, pristanišče, letališče – gre za neke vrste potovanje; (2) neprijetna prizorišča: stranišče, golota – izražajo lahko negotovost ali se nanašajo na vprašanje ravnovesja med zasebnostjo in zaupnostjo; (3) neskladna prizorišča: znani kraji, ki so le malce drugačni kot v resnici, nekako čudni, neskladni, z namenom, da pritegnejo našo pozornost; (4) prizorišče in simptomi: sanjsko okolje lahko včasih izraža močan in izrazit del notranjega procesa, tako da se doživljanje le-tega nadaljuje še v budnem stanju in izzove buren telesni odziv; (5) elementi na sanjskih prizoriščih: ogenj, voda, zrak in zemlja – osnovni elementi, kateri so lahko izraz jasnih simboličnih sporočil.

Tehnika, katere se poslužujemo pri tem, so asociacije, osredotočene na sanje, pri čemer izberemo sanjsko prizorišče ter beležimo vse asociacije v zvezi s prizoriščem. Pomagamo si z vprašanji o pomenu kraja, povezavi z resničnimi prizorišči, raziskujemo občutke in vzdušje na tem kraju ter se vprašamo o delu dneva in o letnem času (Peters 2000).

Pri razskovanju sanj se pogosto zgodi, da naletimo na odpore. Tudi Freud (2014) navaja, da lahko delo interpretacije sanj poteka pod večjim ali manjšim pritiskom odpora. Kadar je pritisk odpora velik, naše sodelovanje s sanjalcem ni smiselno, takšno sodelovanje je možno v primeru, ko je pritisk bolj ali manj normalen. Peters (2000) predlaga, da se lahko odporov oziroma ovir, na katere naletimo ob raziskovanju sanj, lotimo podobno – z asociacijami in raziskovanjem občutkov –, le da je sedaj v središču pozornosti odpor oziroma ovira, ki nam preprečuje nadaljevanje raziskovanja sanj.

Sanjalec v sanjah

Naslednji aspekt raziskovanja sanj je sanjalec v sanjah – Kdo smo v sanjah? To področje lahko razdelimo na naslednje vidike, izmed katerih lahko vsak predstavlja izhodišče za zgoraj opisano tehniko raziskovanja: (1) naš videz in oblačila: so oblačila primerna ali neprimerna za sanjsko prizorišče in dejavnosti?; so običajna, kakršna ponavadi nosimo ali iz zgodnejših obdobij našega življenja? imamo obute čevlje ali morda sandale iz otroštva?; (2) kadar smo v sanjah mlajši – morebiti sanje nakazujejo na »nedokončano delo« iz tistega obdobja, na nekaj, kar nas teži; ob tem se lahko sprožijo nerazrešeni občutki iz preteklosti; (3) golota v sanjah: na javnem mestu, zaradi česar nas je sram ali nam je nerodno – sanje lahko govorijo o ranljivosti, negotovosti ali pa nakazujejo na dvome o našem samospoštovanju; (4) naše obnašanje v sanjah: pokažejo lahko nasprotni pol našega običajnega obnašanja in osvetlijo manj dobrodošle podobe naše osebnosti (Peters 2000).

Ljudje v sanjah

Tretje področje se nanaša na ljudi, ki nastopajo v sanjah in nam lahko pomagajo pri tem, da se zavedamo najrazličnejših odnosov, v katere smo bolj ali manj vpeti v vsakdanjem življenju. Čeprav so sanje ponavadi naseljene z ljudmi, s katerimi živimo, pa lahko v sanjah nastopajo: (1) ljudje, ki jih v resnici poznamo; (2) javne osebnosti oziroma slavni ljudje; (3) sanjski liki, ki niso podobni nikomur iz resničnega življenja; (4) sestavljeni liki, v katerih se prepletajo elementi več kot ene osebe, ki jo poznamo v resnici ali pa je lik iz sanj (Peters 2000).

Ko se usmerimo na raziskovanje tega aspekta sanj, se lahko vprašamo, kdo so in kaj predstavljajo ljudje, ki vstopajo v naše sanje (Peters 2000).

Peters (2000, str. 96) omenja tudi šolo, »po kateri je vse in vsak v sanjah v resnici »jaz«, sanjalec«. Avtorica je do te opredelitve precej zadržana in meni, da nam sanje govorijo tudi o drugih ljudeh. Freud (2014, str. 205) se prav tako dotakne te ideje, in trdi, da se v manifestnih sanjah sanjalčev jaz lahko pojavi tudi večkrat, pri čemer se enkrat pojavi kot on sam, sicer se pa skriva za liki drugih oseb. Kljub temu pa vseh oseb, ki nastopajo v sanjah, ni potrebno razumeti kot odcepitve in zastopnike lastnega jaza, ampak je dovolj, če vemo, »da je treba tudi pri interpretaciji sanj upoštevati ločitev jaza od opazujoče, kritične in obsojajoče instance (ideala jaza)«.

Zaključek

Raziskovanja sanjskih vsebin in s tem sanjalca oziroma sanjalčevih psihičnih vsebin se torej v psihoterapevtskem procesu lotimo na številne načine, saj zraven teoretičnih izhodišč in predpostavk psihodinamskih usmeritev obstaja mnogo pristopov in metod. V skladu z izobrazbo psihoterapevta, z njegovim opravljenim psihoterapevtskim treningom, lastno osebno psihoterapevtsko izkušnjo, razgledanostjo in odprtostjo ter na osnovi osebnih preferenc, ponavadi sledimo tej ali oni usmeritvi, šoli, konceptom in teoretičnim okvirjem. Ne glede na to, na katere teorije in metode se ob preučevanju tematike sanj opiramo, upoštevajmo ter imejmo v mislih naslednje Jungovo (2003, str. 94) razmišljanje: »Interpretacija sanj in simbolov zahteva inteligentno razmišljanje. Iz nje ne smemo narediti mehaničnega sistema, ki ga nato stlačimo v nedomiselne možgane. Potrebno je poglobljeno razumevanje sanjalčeve individualnosti kot tudi interpretovo lastno samozavedanje.« Prav tako je potrebno, da se s sanjami klienta ukvarjata oba – klient in polno educirani certificirani psihoterapevt.

Avtorica: Vanja Gajšt, študentka specialističnega študija Psihoanalitične psihoterapije na SFU Ljubljana

Literatura

1. Freud, S. 1977. Predavanja za uvod v psihoanalizo. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

2. Freud, S. 2000. Pojasnitev z interpretacijo sanj. V: Očrt psihoanalize. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo.

3. Freud, S. 2014. Uporaba interpretacije sanj v psihoanalizi (1911). V: Spisi o psihoanalitični tehniki. Ljubljana: Analecta.

4. Freud, S. 2014. Opombe k teoriji in praksi interpretacije sanj (1923 [1922]). V: Spisi o psihoanalitični tehniki. Ljubljana: Analecta.

5. Jung, C. G. 2003. Približevanje nezavednemu. V: Jung, C. G., von Franz, M.-L. … [et al.]. Človek in njegovi simboli. Ljubljana: Mladinska knjiga.

6. Peters, M. 2000. Raziskovanje sanj: vaš osebni vodnik. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

7. Rešetnikov, M., Pritz, A. 2019. Teorija sanj. V: Osnove klasične psihoanalize. Ljubljana, Dunaj: Sigmund Freud University Press.

Razpis za vpis v magistrske in doktorske študijske programe UL

Urban Kolman
-
0

Umetniške akademije in fakultete Univerze v Ljubljani zopet ponujajo pestro izbiro magistrskih in doktorskih študijskih programov. Programi predstavljajo nadgradnjo prvostopenjskih in drugostopenjskih programov na vseh področjih in smereh, ki jih izvaja univerza.

Poleg tega so akreditirani tudi interdisciplinarni magistrski študijski programi, ki jih oblikuje in izvaja več članic skupaj, ter skupni programi, ki jih Univerza v Ljubljani izvaja z drugimi domačimi in tujimi visokošolskimi institucijami. Na univerzi so razpisali tudi 21 doktorskih študijskih programov.

Kakšni so prijavni roki?

Prijavo na magistrski in doktorski študij je potrebno opraviti preko elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ. Dodatna navodila, kako je treba oddati prijavo, dobiš na samem portalu.

Roki za prijavo na magistrske programe so vključno z dodatnimi navodili in omejitvami navedeni na posameznih študijskih programih. Če rok ni izrecno naveden, potem je vpis treba opraviti do 10. septembra.

Prijavni roki se razlikujejo tudi med doktorskimi študijskimi programi in so določeni pri vsakem doktorskem programu posebej. Več informacij najdeš na posameznem programu na spletni strani univerze. Podrobnejša pojasnila o vpisnih pogojih in druge dodatne informacije dobijo kandidati na članicah Univerze v Ljubljani oziroma na kontaktnem naslovu, navedenem pri posameznem študijskem programu.

V skladu s Pravilnikom o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu se vpis v magistrske in doktorske študijske programe opravi do 30. septembra, iz upravičenih razlogov, o katerih odloči pristojni organ visokošolskega zavoda, pa najpozneje do 30. oktobra. Podrobnejši datumi vpisa v programe bodo objavljeni na spletnih straneh članic UL.

Kaj pa dodatni roki?

O možnosti dodatnih prijavnih rokov se moraš pozanimati neposredno na članici UL. Po zadnjem razpisanem roku bodo mogoče prijave samo še na študijske programe, kjer razpisana mesta še niso zapolnjena, in sicer do zapolnitve prostih vpisnih mest, najkasneje do 30. septembra.

Članice univerze, izvajalke doktorskih študijskih programov, se lahko v postopku prijav oziroma po poteku prijavnega roka, določenega v razpisnem besedilu pri posameznem študijskem programu, v primeru, da razpisana mesta še niso zapolnjena, odločijo za objavo dodatnih prijavnih rokov. Dodatni prijavni roki so že objavljeni pri nekaterih doktorskih programih v razpisu, morebitni dodatni prijavni roki za druge doktorske programe pa bodo naknadno objavljeni na spletnih straneh UL in članic izvajalk doktorskih študijskih programov.

Priznanje za izjemno prodorne dosežke na področju podjetništva

Sidera
-
0

Podjetniško trgovska zbornica (PTZ) enkrat letno podeljuje priznanje Pomladni veter. Tudi letos, že osmič zapovrstjo, v sklopu 9. mednarodne konference za mikro, mala in srednja podjetja (MSP) Zgrabimo priložnost. Priznanje se podeljuje za izjemno prodorne dosežke na področju podjetništva in sicer 7. aprila v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem.

Priznanje Pomladni veter se podeli ustanovi, organizaciji, družbi ali posamezniku, ki je po mnenju članov GZS, sekcij in zbornic znotraj GZS, največ prispeval k spodbujanju podjetništva in zdravega podjetniškega okolja v Sloveniji.  Priznanje lahko prejmejo posamezniki, podjetniki, ter druge osebe javnega in zasebnega prava, kot so podjetniški inkubatorji, tehnološki parki, javne agencije ali lokalne skupnosti.

Člani PTZ so predloge za nagrado zbirali od decembra

Priznanje se podeljuje z določenimi cilji spremljanja in prepoznavanja vidnih prispevkov posameznikov in organizacij, širjenju dobrih podjetniških praks in drugih aktivnosti pri pospeševanju podjetništva. Upravni odbor Podjetniško trgovske zbornice (PTZ) vsako leto na novo oblikuje petčlansko komisijo, ki ocenjuje dosežke predlaganih kandidatov. Kandidate člani Podjetniško trgovske zbornice (PTZ) predlagajo tri mesece pred znanim datumom konference MSP.

Izbira prejemnika priznanja

Pri izbiri prejemnika priznanja se upoštevajo določena merila, ki so razpisana s strani PTZ, s poudarkom na spodbujanju podjetništva.

Merila za podelitev priznanja so:

  • predlaganje ukrepov za ustvarjanje pozitivne podjetniške klime z odpravo administrativnih ovir in oblikovanje prijaznega ekonomskega in pravnega podjetniškega okolja;
  • prispevek z zamislimi in predlogi za večje vključevanje mikro in malih podjetij v aktivnosti in iniciative za povečanje njihove poslovne internacionalizacije;
  • zgled poslovno in družbeno odgovornega podjetnika;
  • predano trajnejše delo v organih in delovnih telesih;
  • zgled dobre prakse pri vnašanju menedžerske in tehnološke inovativnosti pri vodenju in rasti malih podjetij;
  • spodbujanje izobraževanja in usposabljanja za podjetništvo zaposlenih v podjetju ter vključevanje podjetja v dualne oblike izobraževanja z nudenjem kvalitetne delovne prakse in spremljanjem mladih v njihovem poklicnem in drugem strokovnem izobraževanju različnih ravni zaradi možnosti poznejše zaposlitve;
  • oblikovanje in izvajanje izvirnih praktičnih programov izobraževanja in usposabljanja za podjetništvo;
  • spodbujanje različnih oblik dostopa mikro in malih podjetij do informacij s področja pravnega okolja in iniciativ za ustvarjanje poslovnih priložnosti;
  • spodbujane sodelovanja velikih podjetij z domačimi mikro, malimi in srednjimi podjetji, še posebej na področju izvoza;
  • pomoč start-up-om pri realizaciji poslovnih idej z ustreznimi poslovnimi načrti;
  • spodbujanje inovativnosti in hitrejšega prenosa podjetniških inovacij v prakso;
  • spodbujanje prehoda v redne zaposlitve, samozaposlovanje ter socialnega podjetništva.

KZ Metlika je bila prejemnica priznanja Pomladni veter za leto 2021

Preteklo leto je na 8. MSP konferenci Zgrabimo priložnost priznanje Pomladni veter prejela KZ Metlika z.o.o., za izjemne dosežke od ustanovitve ter za dosežke med Covid-19 krizo, kjer so kljub beleženju velikega upada prihodkov, del sredstev od spletnih naročil namenili za dobrodelne pakete. Priznanje je direktorici KZ Metlike Tatjani Malešič podelil Trivo Krempl, predsednik Komisije za podelitev priznanja Pomladni veter.

Prejemniki preteklih let:

2014 – Jože Vencelj, IST, d.o.o.

2015 – Mestna Občina Koper (Jana Trolja)

2016 – Gea College (mag. Katja Kraškovic)

2017 – Fama D.O.O. (Aleksander Lemut)

2018 – Razvojna zadruga Soča – Trenta (Bruno Komac)

2019 – Slovenski podjetniški sklad (mag. Tomanič Vidovič)

2020 – Zavod za razvoj waldorfskih šol in vrtcev Slovenije (Iztok Kordiš)

2021 – KZ Metlika, z.o.o. (Tatjana Malešič)

S priznanjem Pomladni veter, Podjetniško trgovska zbornica ustanovam, organizacijam, družbi in posameznikom potrjuje, da so na pravi poti, ter hkrati spodbuja podjetništvo in zdravo okolje v podjetništvu.

Vabljeni na 9.  mednarodno konferenco MSP 2022 ZGRABIMO PRILOŽNOST, ki  bo 7. in   8. aprila na Vranskem

Konferenca se bo tudi letos dotika aktualnih tematik. Prvi dan bo namenjen Virom financiranja, kar je v luči aktualne situacije po pandemiji, vojne v bližini in napovedim večje gospodarske krize velik izziv.

Drugi dan konference pa se bo posvetil podjetnicam. Tematski poudarki konference v petek 8. aprila bodo kompetence, ki jih podjetnice potrebujejo za vstop, razvoj in obstanek v podjetništvu.

Več informacij o konferenci.

Od sonca razbeljeni filmi

Kurja Polt
-
0

Čez dobra dva tedna se nam v ljubljanskih kinih obeta festival žanrskega filma Kurja Polt! Po lanskoletni hibridni izvedbi festivala na spletu in v kinih, se ta v celoti vrača v kinodvorane.

Na letošnjem, že 9. ediciji festivala bo moč videti kopico filmov iz vseh žanrskih zvrsti, letos pa še posebej izstopajo filmi iz osrednje tematske retrospektive po imenu Film soleil.

Ameriški kritik in kolumnist D. K. Holm je leta 2005 v drobni knjižici Film Soleil predlagal nov termin in filmski žanr: film soleil. Ogledali si boste lahko počasi tleči hibrid vesterna in filma noir Slab dan v Black Rocku (1955) Johna Sturgesa, vrhovni kult eksploatacijskega filma Daj, mucka, ubij, ubij! (1965) Russa Meyerja, apokaliptično južnjaško gotiko Pregon brez usmiljenja (1966) Arthurja Penna, delirični labodji spev hipijevske subkulture Pot v Salino (1970) Georgesa Lautnerja, unikatni nihilistični giallo Lucia Fulcija Ne mučite račka (1972), in ultimativni film maudit Williama Friedkina Plačilo za strah (1977).

Poleg filmov soleil vam Kurja polt ponuja tudi sodobne filme avstrijskega eksperimentalista Norberta Pfaffenbichlerja, v okviru Posebnih projekcij pa si boste med drugim lahko ob 100-letnici filma ogledali film Čarovnica (1922) Benjamina Christensena bosta ob 100-letnici filma z glasbeno spremljavo Elvisa Homana in Boštjana Simona. Tu so tudi iransko-libanonski dvojček Prihaja zmaj! (2016) in Manivelle – Poslednji dnevi jutrišnjega človeka (2017), senegalska akcija Saloum (2021) in kazahstanska horror komedija Ljubica, ne boš verjela (2021).

Ob tradicionalnih delavnicah festivalskega fanzina Naredi si fanzin in pisanja o filmu Naježimo dlako, ostrimo pogled! pod mentorstvom revije KINO! bomo letos gostili še Ekranov filmsko-kritiški krožek Do zadnje besede. Na peti Konferenci kultnega filma, ki se vrača za kateder kinodvorane, pa nam bosta pod taktirko dr. Russa Hunterja predavala dr. Kate Egan in dr. Johnny Walker z Univerze Northumbria iz angleškega Newcastla.

Vabljeni na našo spletno stran, kjer se lahko pobližje spoznate s programom, ter vabljeni, da se nam med 19. in 24. aprilom pridružite v kinodvoranah!

Vstopnice so že v prodaji na blagajnah Slovenske kinoteke in Kinodvora.

Presenetljiva smrt zvezde V Hydrae

Janko Šali
-
0

Približno 1300 svetlobnih let od nas umira zvezda z imenom V Hydrae. Astronomi že dlje časa opazujejo njene poslednje krče preden dokončno umre in neha proizvajati energijo. V zadnji raziskavi pa so odkrili nekaj, kar se ne sklada s predvidevanji. V Hydrae ali V Hya je poleg obročev dima in materije, ki bruhajo iz nje, sprostila tudi oblak v obliki peščene ure.

Raziskavo so opravili astronomi s kalifornijske univerze in NASA Jet Propulsion Laboratory, uporabili pa so teleskopa Hubble in ALMA (Atacama Large Millimeter/submillimeter Array). Opazili so 6 obročev ali diskov, ki jih je izbruhnila zvezda in še en izbruh, ki je pravokoten na diske in ima obliko peščene ure. To je dokaz, da zvezda prehaja v zadnjo fazo življenja.

Smrt zvezde

Več kot 90 % zvezd, ki imajo maso enako ali večjo našemu Soncu, zaključi svoje življenje s prehodom v AGB (Asymptomatic giant branch) fazo. Do zdaj je veljalo, da AGB zvezde počasi zgubljajo svojo atmosfero in večino svoje mase preko 10.000 let ali več, ta proces pa je relativno miren.

V Hya
V Hya in njeni obroči, posneti s teleskopom ALMA (vir: almaobservatory.org)

Nova raziskava pa je pokazala, da V Hydrae vsakih nekaj sto let izbruhne večjo količino snovi, ki se razporedi v obroče okoli nje. Še bolj neverjeten pa se raziskovalcem zdi izbruh v obliki peščene ure. Soavtor poročila Mick Morris je povedal, da so za to morda odgovorne druge bližnje zvezde, vendar tega še ne vemo. V vsakem primeru se kaže, da je naš model umiranja AGB zvezd očitno pomanjkljiv.

V Hydrae

To zelo veliko in zelo staro zvezdo lahko opazimo celo z astronomskim daljnogledom. Je rdeči orjak in ogljikova zvezda. Okoli nje kroži manjša zvezda, za katero do leta 2016 nismo vedeli. Razkrila se je s svojim delovanjem, saj povzroči, da V Hya na približno 8 let izstreli ognjeno kroglo plazme.

Izstrelki plazme z V Hya
Izstrelki plazme z V Hya (vir: wiki)

Okoli V Hydrae se zdaj nabira oblak snovi, ki bo postal planetarna meglica, ko zvezda dokončno umre. Čez »le« nekaj 100 tisoč ali nekaj milijonov let.

V Hydrae Mystery - Carbon Star That Shoots Giant Plasma Bullets - Universe Sandbox²

Koga naj volim? Vodič po strankah – 1. del

Sabina Zorman
-
0
Koga naj volim? Vodič po strankah – 1. del

»Supervolilno« leto se začenja z volitvami poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije. Predsednik republike je za dan glasovanja določil nedeljo, 24. aprila.

V letu 2022 bomo volili tudi predsednika države, župane, občinske svetnike in nove državne svetnike. Večina volitev bo jeseni.

Za stolčke 9. sklica državnega zbora v samostojni Sloveniji (ki bo izvolil 15. slovensko vlado) se bo potegovalo 21 list, gibanj in strank.

Katere stranke bodo kandidirale na parlamentarnih volitvah in kaj nam ponujajo?

Gibanje Svoboda

Predsednik: Robert Golob

Novonastalo gibanje, ki se bo prvič predstavilo na volitvah, si želi političnega sistema, ki bo ohranjal socialno-liberalno družbo. Med drugim poudarjajo svobodo v družbi, raznolikost, zaupanje v skupnost, spoštovanje in dialog med členi družbe. Menijo, da lahko Slovenija le z odprtim sodelovanjem vseh sledi demokratičnemu in trajnostnemu razvoju.

Kaj obljubljajo neposredno mladim?

Stranka Gibanje Svoboda podpira vzgojo, izobraževanje, visoko šolstvo in znanost, ki podpirajo uspešni razvoj države. Začne se že v šolskih klopeh, kjer želijo npr. digitalne vsebine. Podpirajo ustrezno financiranje visokega šolstva, več študentskih in dijaških domov ter prenovo sistema štipendiranja. Mladim obljubljajo državno garancijo, odpravo prekarnosti, beg možganov pa bi radi spremenili v kroženje možganov.

Več o njihovih načrtih za mlade si preberi v našem intervjuju.

Slovenska demokratska stranka (SDS)

Predsednik: Janez Janša

Pripravili so smernice za gospodarski razvoj in stabilno oskrbo z električno energijo. Izobraževalni sistem želijo povezati s trgom dela ter posodobiti javno upravo in zdravstvo. V programu med drugim omenjajo varstvo okolja, digitalno preobrazbo, kulturno infrastrukturo, kmetijstvo in socialne zadeve. Želijo uvesti obvezno vojaško usposabljanje.

Kaj obljubljajo neposredno mladim?

Stranka podpira čim hitrejšo zaposlitev po šolanju, svobodno organiziranje mladih in njihovo vključevanje v vsa področja družbe. Pri tem se jim zdi pomembna vloga izobrazbe. Želijo si graditi kakovostno srednje in visoko šolanje ter povezave s tujino.

Več o njihovih načrtih za mlade si preberi v našem intervjuju.

Socialni demokrati (SD)

Predsednica: Tanja Fajon

Ta levosredinska stranka se, kakor pove ime, zavzema za socialno demokracijo. V njej vidijo družbo, ki daje možnosti in koristi vsem. V tokratni kampanji poudarjajo spremembe, saj je Slovenija v družbeni krizi, polni konfliktov. Med svoje vrednote štejejo svobodo, solidarnost, enakost, demokracijo, pravičnost, spoštovanje in sodelovanje.

Kaj obljubljajo neposredno mladim?

Pripraviti želijo strategijo za zmanjšanje duševne stiske, ki se je pri mladih med epidemijo še poglobila. Zavzemajo se za kroženje in ne beg možganov, izboljšanje zaposlitvenih možnosti mladih, odpravo prekarnega dela, izgradnjo javnih najemnih stanovanj in novih študentskih domov ter volilno pravico pri 16 letih.

Urediti si želijo izobraževalni sistem, ki bo odgovarjal na družbene probleme, uvesti sodobne načine poučevanja ter zagotoviti brezplačen javni prevoz tudi za dijake in študente.

Več o njihovih načrtih za mlade si preberi v našem intervjuju.

Levica

Koordinator: Luka Mesec

V prihodnjem mandatu si želijo v Levici med drugim okrepiti javno zdravstvo, ukrepati proti podnebni in okoljski krizi, revščini in socialni izključenosti. Poleg tega poudarjajo vlaganje v razvoj, pomen kulture, brezplačno izobraževanje in demilitarizacijo. Pripravili so tudi ukrepe glede stanovanjske krize in težav na področju dela.

Kaj stranka obljublja neposredno mladim?

Stranka se zavzema za zaposlovanje mladih, nasprotuje dvigovanju upokojitvene starosti in prekarizaciji. Sprejeli bi ukrepe na področju študentskega organiziranja, kot so pravila glede financiranja in transparentnosti poslovanja.

Izboljšati želijo štipendijsko politiko, odpraviti šolnine ter zagotoviti več postelj v študentskih in dijaških domovih. Zagovarjajo, da mora biti izobraževanje enako dostopno vsem.

Ukiniti želijo zasebne študentske servise in koncesije, ki jih ti dobivajo, preusmeriti v sklad za štipendije. Sprejeli bi še veliko drugih ukrepov, s katerimi bi študentski delavci in delavke pridobili več pravic.

Več o njihovih načrtih za mlade si preberi v našem intervjuju.

Lista Marjana Šarca (LMŠ)

Predsednik: Marjan Šarec

Ta sredinska liberalna stranka v kampanji poudarja razvoj družbe kot celote, ki po njihovem mnenju temelji na znanju. Med njihovimi načrti za razvoj so krepitev javnega zdravstva, vlaganje v znanje, posluh starejšim in mladim. Načrtujejo zvišati neto plače, ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje in spremeniti volilni sistem. Poleg tega bi se lotili podnebne krize in uvedli nove standarde odgovornega ravnanja do okolja.

Kaj obljubljajo neposredno mladim?

Stranka želi večje vključevanje mladih v politične procese in razvoj družbe. Med drugim tako, da bi imeli več besede pri spremembah zakonodaje, ki se jih tičejo. Želijo tudi posodabljati izobraževalne programe v skladu s časom.

Z večjo ponudbo delovnih mest in dostopnih stanovanj želijo zmanjšati beg možganov. Želijo npr. povečati kapacitete v študentskih domovih in izboljšati sistem štipendij. Med drugim bo za prihodnost mladih po njihovem treba reševati tudi okoljsko krizo.

Več o njihovih načrtih za mlade si preberi v našem intervjuju.

Nova Slovenija – krščanski demokrati (NSi)

Predsednik: Matej Tonin

Politika NSi temelji na vrednotah iz judovsko-krščanskega izročila. V svojem programu za mandat 2022–2026 se lotevajo 14 področij. Med drugim poudarjajo zeleno socialno-tržno gospodarstvo, odgovoren zelen prehod, dostopno javno zdravstvo, sodobno infrastrukturo in samooskrbo z lokalno pridelano hrano.

Kaj stranka obljublja neposredno mladim?

Poudarjajo pomen izobraževanja. Želijo boljšo povezavo med gospodarstvom in izobraževalnim sistemom. Število vpisnih mest na fakultetah mora po njihovem slediti potrebam gospodarstva in družbe, tako bi npr. povečali število vpisnih mest na področjih naravoslovja, tehnike in medicine.

Uvedli bi priznavanje delovne dobe (in ne zgolj pokojninske dobe) za študentsko delo. Glede stanovanjske problematike predlagajo fond prehodnih najemnih stanovanj Stanovanjskega sklada RS, ki bi služil kot varnostna mreža mladim iskalcem stanovanj, dokler se ne postavijo na lastne noge.

Več o njihovih načrtih za mlade si preberi v našem intervjuju.

Stranka Alenke Bratušek (SAB)

Predsednica: Alenka Bratušek

SAB je socialno-liberalna stranka. Zavzemajo se za socialno pravičnost, zaščito najšibkejših in ureditev vdovskih in invalidskih pokojnin. Podpirajo zeleno preobrazbo podjetij, vzpostavitev krožnega gospodarstva in trajnostno mobilnost. Za mandat 2022–2026 so si postavili 15 konkretnih projektov, kot je dvig samooskrbe z lokalno hrano. Med poudarjenimi področji so tudi zdravstvo, kultura in okolje.

Kaj stranka obljublja neposredno mladim?

Mladim želijo ne glede na družbeni status zagotoviti enako dostopnost do izobraževanja. Mladim, dijakom in študentom želijo zagotoviti brezplačen prevoz z mestnimi in medkrajevnimi javnimi vlaki ter avtobusi.

Vzpostaviti želijo stanovanjsko shemo, ki bo mladim omogočila lažji nakup stanovanja, in več neprofitnih stanovanj, ki bodo mladim bolj dostopna. Poleg tega bi sofinancirali perspektivna zagonska podjetja.

Več o njihovih načrtih za mlade si preberi v našem intervjuju.

Povežimo Slovenijo

Gibanje Povežimo Slovenijo združuje pet strank: Konkretno, Zeleni Slovenije, SLS, NLS in Nova socialdemokracija. Koordinatorka gibanja je Nada Pavšer.

Povezali so se, ker ne želijo več delitev na »leve in desne«. Gibanje temelji na treh stebrih: ljudsko-socialnem, gospodarsko-liberalnem in zelenem. Želijo si sodelovanja v korist Slovenije in preseganje starih delitev. Njihovo poslanstvo je gradnja dinamične in povezane družbe, kjer nihče ne bo ostal sam.

Kaj obljubljajo neposredno mladim?

Njihov program se mladih dotakne v dveh točkah. Menijo, da mora država mladim ponuditi izobraževalno izbiro, ki jim bo zagotovila konkurenčnost na trgu dela prihodnosti. Poleg tega naj v sodelovanju z občinami mladim ponudi boljše stanovanjskih možnosti, tako da določi območja v javni lasti, ki bi jih ustrezno uredili za postavitev enodružinskih hiš.

Več o njihovih načrtih za mlade si preberi v našem intervjuju.

Naša dežela

Predsednica: Aleksandra Pivec

Naša dežela med drugim poudarja decentraliziran razvoj Slovenije, trajnostno kmetijstvo in energetsko neodvisnost. Želijo si reforme zdravstva in šolskega sistema, ki naj sledi potrebam časa. Pozornost namenjajo tudi trajnostnemu turizmu, starejšim, športu, kulturi in vprašanjem gospodarstva.

Kaj obljubljajo neposredno mladim?

Lotili bi se reševanja stanovanjskih vprašanj mladih, da bi po študiju lažje pridobili dostojna stanovanja. Vzpostavili bi izobraževalno okolje, ki bi omogočalo globalno izmenjavo znanj. Želijo si vključujoč trg dela, ki bo zagotavljal zaposlovanje mladih.

Resni.ca

 

Predsednik: Zoran Stevanović

Stranka poudarja spodbujanje ekološkega kmetovanja, gospodarjenja z lesom, zdravega načina prehranjevanja in na splošno krepitev slovenske kmetijske in živilskopredelovalne industrije. Med njihovimi načrti so tudi reorganizacija trga dela, znižanje davkov, zniževanje javnega dolga in zagotavljanje popolne svobode posameznika, med drugim z odpravo obveznega cepljenja.

Kaj obljubljajo neposredno mladim?

Mladim obljubljajo bolj malo. Omenili so jih pri stanovanjski politiki, v katero, menijo, se mora država vmešati le toliko, da z gradnjo dodatnih stanovanjskih površin pripomore k dvigu ponudbe na trgu. Mladim bi zaradi težav s pridobivanjem kreditov pomagali s posojili in odplačevanjem kupnine skozi najemnino.

Več o njihovih načrtih za mlade si preberi v našem intervjuju.

Volitve 2022 – SDS: »Beg slovenskih možganov moramo nadomestiti s kroženjem možganov.«

Katja Stojić
-
0

Letošnje državnozborske volitve bodo potekale v nedeljo, 24. aprila 2022, področje urejanja položaja mladih pa predstavlja pomemben del programa vseh strank. Kako se bodo lotile reševanja problematike mladih? Spremljaj naš portal za informacije iz prve roke!

Slovenska demokratična stranka je nastala leta 1989, njen predsednik je Janez Janša. Stranka je pod vodstvom Janeza Janše trikrat vodila slovensko vlado, po svoji politični poziciji se nahaja na desnici.

Kaj načrtujete za širitev in višjo kvaliteto STEM (science, technology, engineering and mathematics – znanost, tehnologija, strojništvo in matematika) programov v izobraževanju?

V sistemu vzgoje in izobraževanja mora biti po našem prepričanju osrednja točka uporabnik sistema. Cilj je izobražen in etičen človek, kateremu izobrazba zagotavlja uspešno kariero ter osebnostni razvoj, kakor tudi, da sam v najboljši meri prispeva k razvoju družbe, v kateri živi. V Sloveniji potrebujemo tako naravoslovno, kot tudi družboslovno izobražene mlade. Za zagotovitev kvalitete izvajanja in uspešnosti vseh smeri, pa je potrebna sistematična vzpostavitev ter zagotavljanje povratnih informacij s strani alumnov in njihovih delodajalcev o potrebah in priložnostih za izpopolnjevanje obstoječih študijskih programov in njihovega izvajanja. Obenem je treba celovito spremljati potrebe na trgu dela ter prilagajali vpis in organizacijo v izobraževalnih institucijah. Konkreten primer dobre prakse smo lahko videli lani, ko je vlada po posvetovanjih s fakultetami namenila dodatna mesta za vpis na računalništvo in informatiko ter na medicino in na ta način šla naproti gospodarstvu in zdravstvu, ki nujno potrebuje dodatne računalničarje, informatike in zdravnike.

Kakšne načrte imate za urejanje stanovanjske stiske mladih?

V tem mandatu so se realno začele odvijati zadeve. Najprej smo sprejeli zakon o urejanju prostora, ki omogoča občinam lažje in hitrejše pridobivanje prostorskih in gradbenih pogojev. Sprejeli smo gradbeni zakon, ki prav tako onemogoča podaljševanje postopkov za pridobivanje gradbenih dovoljenj. Nenazadnje je bila v letu 2021 sprejeta novela stanovanjskega zakonika, ki je prav tako pospešila možnost za pridobivanje prvih stanovanj. Vlada je tudi sprejela poslovno politiko stanovanjskega sklada in mu naložila, da preko svoje poslovne politike do leta 2025 zgradi 5000 najemnih stanovanj, ki se že začenjajo graditi oz. se nekatera že zgrajena.

Poslanska skupina SDS je v parlamentarno proceduro pravkar vložila Zakon o stanovanjski jamstveni shemi za mlade, ki bo mladim omogočal najem stanovanjskih bančnih kreditov ob 20% lastni udeležbi in s poroštvom države.

Zakon o stanovanjski jamstveni shemi bo tako mladim pomagal pri tem, da bodo lažje prišli do kredita in do lastnega stanovanja. Stanovanjska jamstvena shema naslavlja predvsem mlajšo populacijo staro do 38 let. Opredeljuje se dve vrsti kreditojemalcev, to so zaposleni za določen ali nedoločen čas, katerih kreditna sposobnost je praviloma nizka. Ta kategorija mora izpolnjevati določen dohodkovni pogoj. Druga kategorija so mlade družine, ki imajo enega ali več otrok in vsaj eden od otrok še ni šoloobvezen.

Predlog zakona določa, da bo maksimalna višina kredita, za katero bo lahko izdano jamstvo po tem predlogu zakona največ 200.000 EUR, ročnost kredita pa bo omejena na največ 30 let, kredit bo moral biti hipotekarno zavarovan.

V SDS predvidevamo, da predlog zakona v prvem letu po sprejemu ne bo imel finančnih posledic za proračun, nato pa ocenjujemo, da bo v ta namen v proračunu potrebno zagotoviti približno 3 milijone evrov.

Če bomo s tem zakonom uspeli, bomo veliko pripomogli k reševanju stanovanjske stiske mladih in stanovanjskega problema po Sloveniji.

Kako se nameravate lotiti reševanja zaposlitvenih težav mladih (pomanjkanje pripravništev, težja zaposljivost, odhod najboljših kadrov v tujino, zakasnjene upokojitve)?

V SDS že dalj časa zagovarjamo vajeništvo in dualni sistem izobraževanja. Tak sistem izobraževanja po našem mnenju predstavlja idealno ravnovesje med prakso in poukom. S tesnim sodelovanjem gospodarstva, industrije in šol pridobijo vajenci neposreden vpogled v trg dela, tako da lahko v praksi poglobijo tisto, kar so se naučili v šoli, tako usposobljene mlade pa z veseljem zaposlijo uspešna podjetja in gospodarske družbe. Vajencem bi bilo potrebno tudi omogočiti, da se čas praktičnega izobraževanja šteje v delovno dobo, kar bi bila zagotovo dodatna spodbuda mladim za odločitev za poklicno izobraževanje. Zagotovo pa imamo veliko rezervo na področju obstoječih EU mehanizmov in orodij za večanje zaposljivosti in izboljšanje poklicnega izobraževanja v skladu s smernicami Education and training 2020 ter orodja za primerljivost študijskih stopenj, znanja in kompetenc.

Beg slovenskih možganov moramo nadomestiti s kroženjem možganov, kar pomeni, da moramo slovenske izobražene ljudi, ki so šli v svet, vključiti v delo slovenskih institucij in podjetij, izkoristiti njihove izkušnje in znanje, ki ga pridobivajo v svetu, jih pritegniti nazaj ali pa jih angažirati »na daljavo«. Zato pa so potrebni novi pristopi sodelovanja države s temi ljudmi.

1...876877878...2.156Stran 877 od 2.156