Tinder nasveti za začetnike

0

Mnogi ga uporabljajo, nekateri to zanikajo, drugi so na to ponosni. Vsem pa je skupno, da si želijo nekoga ob sebi in Tinder je idealen prav zato. Si se končno odločil, da ga preizkusiš? Tu je nekaj nasvetov in navodil za začetnike.

Dragi moški, na žalost niste ženske

Ne pravim, da moraš, če si moški, spremeniti spol, a vendarle ta podatek ločuje dva svetova na tej aplikaciji.

Načeloma je na internetu znano, da moraš kot moški imeti dva atributa, če želiš biti na Tinderju popularen.

  1. Biti moraš lep in
  2. ne smeš biti grd.

Bonus je, če si visok ali se znaš dobro lagati, da si večji, kot si v resnici (dodati 5 cm v opisu katerekoli dolžine je nekaj popolnoma normalnega). Po tem, ko se z dekletom dobiš, je to že druga zgodba. Od takrat naprej ti ne znam pomagati.

Če si ženska, boš doživela veliko prijetnega in veliko ne prijetnega

Moške roke držijo telefon z žensko na TinderjuPrijateljica, ki je ves čas na Tinderju, ima toliko izbire, da še njo kdaj pa kdaj mine in bi raje bila z žensko. Toliko komplimentov in povabil na pijačo dobi, da če bi vsak dan izbrala enega, ne bi prišla do konca v svojem življenju ali vsaj do takrat, ko ji bodo začeli rasti brki.

Če ti ta pozornost ustreza, je to pravi naslov zate. Tudi ti moraš biti pripravljena, da bo prišlo do zavrnitev, da vsi morda ne bodo tako prijazni, a ne obupaj. Gotovo se bo našel tudi kdo, ki ti bo všeč. Če ne drugače, bo vsaj tvoja duša malo pocrkljana.

V prednosti so ekstrovertirani ljudje

Če nisi oseba, ki bi se lahko pogovarjala in družila ves ljubi čas, je to misija nemogoče. Daljši in zanimivejši so odgovori in pogovori na Tinderju, več imaš možnosti za uspeh. To je tudi način, da vidiš, da nekomu nisi všeč (zakaj za vraga si me sploh podrsala v desno). Kratki odgovori na Tinderju v prevodu pomenijo »lepo prosim, odjebaj«.

Za introvertirane ljudi, med katere sodim tudi sam, je to odlična priložnost, da se malo navadimo biti »normalnejši«. Zato je tudi v tem primeru lahko Tinder čudovita stvar.

Vedno hvali

Ženska kaže palec gorVelik trend, vsaj v preteklosti, je bil, da nekoga roastaš (si do njega neprizanesljiv), ko se oba ujameta. Večino časa je to bolj kot ne stavek, ki prebije led. Tega ne vzemi resno. Roast mora biti v tem primeru bolj kot ne pohvala. Če boš to vzel tako zares, kot bi to pri svojem najboljšem prijatelju, boš pogrnil.

Frizerka po poklicu je imela v opisu, da ji ne piši, če nisi vsaj toliko pameten, kot je ona. Moj roast je bil, da če bi bil bolj neumen od frizerke, bi verjetno imel posebne potrebe. Odstranjen sem bil prej kot v minuti.

Imej čim manj skupinskih slik

Ljudi ne zanima, kako mrtev si bil na zadnji zabavi s svojimi prijatelji. Večina nas, ki smo na Tinderju, nima prijateljev. Šalo na stran, ljudi zanimaš ti in ne tvoji prijatelji. Kaj, če se kdo namesto vate zaljubi v tvojega prijatelja? Vidiš, zakaj bi tvegal?

Ne bodi perverzen, SPLOH če si moški

Logično, nekateri pravite, ampak tudi samo opažanje in komentar, ki bi imel seksualno konotacijo, na Tinderju ni zaželen. Tudi, če ima oseba slikano samo zadnjico in samo čakaš, da kaj »pridiši« skozi ekran, tega ne smeš povedati naglas. Mene osebno je to izučilo.

Napis "Dobra rita morm rect" na Tinderju
Vir: osebni arhiv

Poznaj svojo publiko

Dekle drži steklen vprašajŽe opis osebe ti dostikrat pove, kaj ta tu pričakuje. Če ima napisano, da je v zvezi (ja, dejansko so na Tinderju tudi taki), ne pričakuj, da bo zaradi tebe ta oseba hotela iti ven. Imaš tudi ljudi, ki so tam samo zaradi zastonj pijač, da žurajo z drugimi, tretjim pa je samo dolgčas. Nekateri so tam samo za ONS (kratica za One Night Stand), drugi pa iščejo resno zvezo.

Vedi, da boš velikokrat zavrnjen

Kot pri vseh stvareh na tem svetu ti tudi tu ne bo šlo vedno po načrtu. Res je, da se eni večkrat srečujejo z zavrnitvijo kot drugi, a vedi, da bo do nje zagotovo prišlo. Vsi se tega bojimo, a krhko srce nima tu prostora, saj če želiš na tak način priti do prijatelja, ljubezni, ali karkoli že iščeš, pot ne bo lepa. Tudi to je lahko šola za življenje, saj se boš čez čas utrdil in tako lahko premagal težje izzive.

Robot z zlomljenim srcem

Vedno se zabavaj

Ne vzemi vsega preveč resno. Ne misli, da si, ker uporabljaš Tinder, na kakršen koli način čuden. Dokler se boš zabaval, naj ti to ne hodi po glavi. Morda, zakaj pa ne, res spoznaš koga, s katerim si boš delil trenutke za vse življenje. Lahko bo to prijatelj ali pa tvoja boljša polovica.

Martinovanje: Vino in hrana

Martinovo se je trdno zakoreninilo v slovensko kulturo in družbo. Tudi če si ne lastimo vinograda, ta praznik zelo radi praznujemo z družino ali prijatelji, ki imajo vikend na vrhu grička, ki ga obdajajo trte.

Tipično študentje niso izbirčni, kakšna steklenica vina bo bogatila mizo ob praznovanju tega vinarskega praznika, ki ga drugod v Evropi praznujejo v spomin svetega Martina, ki je dal svoj plašč revežu. Seveda, Slovenci smo ta praznik rajši osredotočili na vino. Če želiš to leto martinovanje praznovati bolj bogato, smo zbrali nekaj značilnih slovenskih vin in hrano, ki pritiče določenim žlahtnim kapljicam.

Vina

Modra frankinja: za to rdeče vino je značilen vijolično-moder pridih barve, po prijetni kislosti in vonju pa spominja na jagodičevje. Vsebuje okoli 12 % alkohola in je v manjših dozah odličen izvor antioksidantov. Prileže se ob suhih mesninah, divjačini in klasični slovenski kulinariki.

Laški rizling: belo vino, ki se sveti v značilni svetli rumeno-zeleni barvi. Vonj rahlo spominja na lipov cvet. Vsebuje od 9,5 pa do 10,5 % alkohola. Prileže se k ribjim jedem in belemu mesu.

Cviček: značilno dolenjsko rdeče vino, za katero sta značilni kislost in rubinasta barva. Je zmes različnih sort vina, a recept je odvisen od posameznega vinarja. Prilega se vsem jedem in zaradi kislosti pomaga pri prebavi. Ima nizko vsebnost alkohola (8–10 %).

Refošk: rdeče vino, v katerem naj bi se okusila Istra. Okus ima pridih ribeza in malin. Vino je kiselkasto in vsebuje nizek delež alkohola. Odlično se prilega k mesnim jedem in pikantnim sirom.

Kraški teran: avtohtono rdeče slovensko vino, ki ga pridelujejo na Krasu. Zanj so značilni temna barva, kiselkast vonj in okus ter gostota. Po navadi se ga servira ob pršutu, sirih in mesu, pečenem na žaru.

Cabernet sauvignon: rdeče vino, ki ga še posebej s staranjem obožujejo poznavalci rdečih vin. Je polsuho vino, ki ima nežno trpek, a kiselkast okus. Odlično sovpada z mesnimi jedmi na žlico in siri.

Merlot: rdeče vino Goriških Brd ima rahlo sladkast, jagodast, a suh okus. Prileže se skorajda vsaki jedi, ima pa visoko vsebnost alkohola (12,5 %).

Malvazija: belo vino, značilno za Istro, ki ima sladkast, igriv okus. Vonj zna spominjati na mandlje in tropsko sadje. Ima visoko prisotnost alkohola (12 %) in se priporoča ob rižotah ter morskih jedeh.

Muškat (rumeni in sladki): muškat je belo vino, ki bi lahko bila sopomenka za sladko vino. Nežna zlata barva ter sladkost ga naredita primernega za postrežbo ob sladicah. Sladki muškat pa ima, kakor nam pove že ime, še bolj sladek okus.

Janževec: Belo vino, domačin na Radgonskih goricah. Njegov okus spominja na jabolka in limone, vsebuje pa 11,5 % alkohola. Primeren je za vse jedi.

Martinovanje na krožniku

Po tradiciji se mošt blagoslovi in spremeni iz grešnega vina v nedolžno vino, ki ga lahko pijemo. To naj bi opravil nekdo, ki je preoblečen v škofa. Nato pa sledi pojedina. Kaj pa lahko pričakujemo na mizi? Klasika so seveda gos (ali raca), mlinci in rdeče zelje.

Gos prihaja iz anekdote, da se je sveti Martin, ko so ga imenovali za škofa, zatekel med goske, ki pa so ga s hrupom izdale. Zato jih maščevalno pojemo za martinovo. Na območju Istre se je včasih pojedina malce razlikovala. Na krožniku so se velikokrat znašli golaž iz petelinjega ali kokošjega mesa, fuži, pečen puran ali ribje jedi.

Ker je praznik jeseni, nekateri zraven postrežejo še gobe, jabolka in kostanj. Namesto goske ali race se lahko postreže tudi kokoš ali piščanec, ponekod pa se ob mlincih postreže tudi svinjina (kotleti, rebra).

Suho sadje, potica ali jabolčni zavitek pa lahko sledijo kot sladica (zraven katere se bo prilegel muškat). Za vegi obrok pa lahko pripravimo mlince, rdeče zelje ter popečeno zelenjavo. Lahko pa poskusimo vegetarijansko oziroma vegansko pečenko.

“Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!“

Grossmanova nagrada za izvirni scenarij študentov

Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani in DSR Scenaristi razpisujeta natečaj za Grossmannovo nagrado 2021. Na natečaju scenaristike lahko sodelujejo študenti in študentke slovenskih univerz z izvirnimi scenariji za kratki igrani film ali kratko TV dramo. V nadaljevanju izveš vse o letošnjem natečaju za Grossmannovo nagrado 2021.

Natečaj za Grossmanovo nagrado 2021

Na natečaju za Grossmanovo nagrado lahko sodelujejo študentje slovenskih univerz. Na natečaj lahko prijavijo svoj izvirni scenarij za kratki igrani film ali kratko televizijsko dramo. Sam natečaj je anonimen, scenariji pa morajo biti v štirih izvodih poslani po pošti z dodatnimi navodili:

Navodila za pošiljanje scenarija

Vsak študent lahko prijavi samo en scenarij, ki mora biti v štirih izvodih poslan po pošti na spodaj napisani naslov najkasneje do 7. 12. 2021:

UL AGRFT
»Grossmannova nagrada«
Trubarjeva 3
1000 Ljubljana

Scenarij naj bo oddan pod šifro. S to šifro naj bo označena zaprta kuverta, v kateri morajo biti zapisani podatki o avtorju (ime, priimek, naslov, e-poštni naslov, telefonska številka in potrdilo o vpisu v tekočem študijskem letu).

Kako poteka natečaj?

Prejete scenarije oceni žirija, ki je sestavljena iz pedagogov in predstavnika študentov UL AGRFT. Nagrajena bosta največ dva scenarija.

  • Avtor prvonagrajenega scenarija bo prejel odkupno nagrado v višini 1000 evrov (donator DSR SCENARISTI)
  • Avtor drugonagrajenega scenarija bo prejel odkupno nagrado v višini 600 evrov

Z izplačilom nagrade pridobi UL AGRFT pravico, da po scenariju posname film ali televizijsko dramo brez obveznosti do avtorja. Če se v petih letih od izplačila nagrade ne posname film, preidejo pravice nazaj na avtorja scenarija. Vse podrobnosti o letošnjem natečaju za Grossmanovo nagrado 2021 si lahko prebereš na njihovi spletni strani.

Kaj je Grossmanova nagrada?

Kaj točno je Grossmanova nagrada, je čudovito zapisal red. prof. Miran Zupanič, ki je eden izmed ustanovnih članov nagrade in natečaja samega. »Bilo je leta 1995, ko smo skupaj sedeli red. prof. Karpo Godina, avstrijski arhitekt Achim Behn in jaz. Achim je želel narediti nekaj dobrega za slovenski film. Odločil se je, da bo akademiji dal na razpolago 10.000 DEM (danes približno 5.000 EUR), kar je bil takrat zelo spodoben znesek. Razmišljali smo, kaj bi storili z denarjem, da bi dosegli kar največji učinek. Hitro smo se zedinili, da bi bilo najbolje spodbuditi čim širši krog mladih k pisanju scenarijev, po katerih bi kasneje študenti na akademiji lahko posneli filme ali televizijske drame. Prav tako smo sklenili, da denarja ne bomo porabili naenkrat, pač pa bomo razpisali nagrado v takšnem znesku, ki bo za študente finančno vabljiva, hkrati pa bo podarjena vsota zadostovala za več let. Skiciral sem osnutek razpisnih pogojev in predlagal, da bi nagrado poimenovali po pionirju slovenskega filma Karolu Grossmannu. Karpo, ki je poznal njegove potomce, je hitro pridobil dovoljenje za uporabo Grossmannovega priimka in tako sva z rahlo tremo prepričala še kolege na akademiji, da gremo v projekt. Z nelagodjem sem opazoval kartonsko škatlo, na kateri je bilo z debelim rdečim flumastrom napisano »Grossmannova nagrada 1995« in je dan za dnem prazna samevala v pisarni filmskega oddelka. Tik pred koncev razpisnega roka pa se je v njej čudežno pojavilo kakšnih 20 do 30 kuvert s scenariji. Prebrali smo jih, izbrali najboljšega in ko smo odprli priloženo kuverto, da bi identificirali avtorja, smo ugotovili, da je to študent arheologije iz Tolmina. Telefoniral sem mu, da ga obvestim o nagradi, njegova mama pa mi je povedala, da ga ni doma. Ko sem ji povedal, da kličem iz Ljubljane in da je sinov scenarij prejel nagrado, je bila zelo zadržana, imel sem vtis, da misli, da gre za potegavščino. Uro kasneje sem nagrajenca le dobil. Njegovo ime je bilo Jan Cvitkovič.«

Razpis za delovno mesto: računalničar – diplomant / začetnik

Podjetje ADM – Adria, d. o. o. je že vrsto let uveljavljeno podjetje na področju upravljanja podatkovnih baz, zaščite podatkov, performančne učinkovitosti ter upravljanja identitet in pravic dostopov uporabnikov.

Kaj nudimo?

  • Delo z že uveljavljenimi rešitvami in prepoznavno blagovno znamko.
  • Zanimivo, razgibano in ustvarjalno delo.
  • Podporo in mentorstvo pri delu na ravni tehničnega obvladovanja rešitev.
  • Ekipo, dojemljivo za inovativne utemeljene spremembe.
  • Možnost dela v mednarodnem okolju.
  • Možnost izobraževanj/šolanj in pridobitev certifikatov.
  • Urejeno delovno okolje v prostorih podjetja, možnost dela od doma in fleksibilen delavnik.
  • Tri (3) mesečno usposabljanje in ob uspešnem zaključku usposabljanja redno zaposlitev.
  • Redno plačilo s stimulacijo glede na uspešnost.

Potrebna tehnična znanja

  • Poznavanje dela s podatkovnimi zbirkami in poizvedbenega jezika SQL.
  • Razumevanje objektnega programiranja in osnov različnih jezikov (C#, VB.net,C++ itd.).
  • Razumevanje delovanja Active Directory (AD).

Od kandidata pričakujemo

  • Željo po učenju in širjenju znanj.
  • Sposobnost timskega dela.
  • Sposobnost dela v skupini, samoiniciativnost, iznajdljivost in kreativnost.
  • Sposobnost verbalne in pisne komunikacije v slovenskem in angleškem jeziku.
  • Pripravljenost za delo doma in v tujini.
  • Vozniški izpit B kategorije.

Prijave z življenjepisi (CV) sprejemamo na info[@]adm-adria.eu

Na Medicinski fakulteti UM odkrili novo mutacijo

0

Center za humano genetiko in farmakogenetiko Medicinske fakultete Univerze v Mariboru stoji ob boku drugim najnaprednejšim inštitutom in laboratorijem po svetu, ki se ukvarjajo z dednimi boleznimi, mutacijami in podobnim. Sodelujejo z drugimi in izvajajo lastne projekte, ki pokrivajo marsikaj od astme do rakavih obolenj in endokanabinoidnega sistema. Prejšnji teden so na svoji strani objavili vest, da je raziskovalna ekipa odkrila novo mutacijo, ki je povezana s kožnimi znamenji in rakom na črevesju.

Kožna znamenja
Fotografija iz poročila v reviji Molecular Genetics and Genomic Medicine. (vir: UM)

Člani raziskovalne skupine

Raziskovalno skupino so sestavljali doc. dr. Mario Gorenjak, prof. dr. Uroš Potočnik predstojnik centra ter predstojnik Laboratorija za biokemijo, molekularno biologijo in genomiko Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru in raziskovalci s Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru: asist. Nino Fijaček, predstojnik Oddelka za kožne in spolne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Maribor prim. mag. Pij Bogomir Marko in Milanka Živanović z Inštituta za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Slovenski pečat v katalogu človeškega genoma

Mutacija, ki so jo odkrili, se zgodi na genu KITLG in povzroča monogensko dedno bolezen kože. Našli so jo pri treh osebah iz iste družine, ki so se zdravili na UKC Maribor. Raziskava je potrdila, da so bili prvi na svetu, ki so opazili to mutacijo. Ugotovili so tudi, da je povezana z vrsto raka adenokarcin debelega črevesja.

Dognanja so objavili v reviji Molecular genetics and Genomic medicine in uvrstili mutacijo ter bolezen na vedno rastoč katalog človeškega genoma.

Bravo naši!

Ali ugajam lepotnim idealom sodobne družbe?

0

Ideal, lepota, trend, seksualnost, objektivizacija, pričakovanja … Vsi te pojmi zelo nazorno utemeljujejo družbo, v kateri živimo danes. Ta nam namreč na vsakodnevni bazi pripisuje neke ustaljene trende, katerim moramo slediti. Vendar zakaj je temu tako? Zakaj moramo nenehno razmišljati o tem, kaj je lepo in kaj ni? Nenehno razmišljati o idealih, ki nam jih pripisuje družba – družba, ki zahteva nenehno popolnost in disciplino v vseh sferah – tudi na področju našega videza.

Ljudje smo edina živa bitja, ki se nenehno upiramo naravi, da sama narekuje naš videz. Naša sposobnost prilagajanja in spreminjanja našega telesa je lastnost našega človeštva, ki na posebne načine sledi kulturnemu pojavu. Svoj videz prilagajamo iz različnih razlogov – da se vključimo v neko socialno skupino, da spremenimo svoj socialni status … Z vsem tem želimo doseči lepotne standarde, ki veljajo v naši kulturi – pa naj bodo te kakršni koli so. Človeško telo je namreč objekt, ki je oblikovan v socialnih, kulturnih in historičnih kontekstih, zaradi česar je pomembno zavedanje, da vsaka doba in kultura oblikujeta nove zahteve in ideale o našem videzu.

Časovno pogojeni lepotni ideali

Vsak posameznik je skozi svoje življenje priča različnim trendom idealnega videza. Ženske v današnji družbi stremijo k figuri Kardashian – to zaznamujejo obline s čvrsto zadnjico, ozkim pasom in velikim oprsjem. Medtem ko trenutna idealna figura spominja na postavo peščene ure, ki je svojo slavo požela že v času 50-ih in 60-ih let, je bila v 80-ih in 90-ih najbolj idealna postava supermodela. Ta predstavlja ravno nasprotje od trenutnega ideala, saj se različni trendi skozi desetletja spreminjajo in tudi ponavljajo.

dove kampanja
Dove Real Beauty kampanja. Foto: Facebook, Dove

 

Kako pa je lepota pogojena kulturno?

Sprejete oblike lepote niso pogojene le časovno, vendar tudi kulturno. Različne kulture imajo med seboj zelo raznolike ideale in preference. V zahodni družbi, ki jo natančno opisuje pridevnik »estetska«, smo podvrženi predvsem seksualizaciji, dominaciji in objektivizaciji. Žensko telo v tem primeru predstavlja erotični ali seksualni objekt, medtem ko v drugih – morda manj razvitih družbah – simbolizira spol in plodnost. V takih družbah ženske svojega telesa ne skrivajo, saj golota ne predstavlja nobenega tabuja.

Vpliv medijev na samopodobo

Velika razlika med različnimi kulturami se opazi tudi v zaznavanju in sprejemanju samega sebe. Posamezniki v nerazvitih delih sveta namreč nimajo neke predstave o idealnem telesu, zato svojega telesa ne podcenjujejo. V zahodni družbi pa smo nenehno obdani z različnimi tipi medijev, ki nas opozarjajo na to, kaj je v naši družbi sprejeto in kaj ne. Ravno to je razlog, da je prisotnost samopodcenjevanja in primerjanja toliko večja.

social media

Zavedati se moramo, da smo lepotnim standardom in idealom v svoji družbi podrejeni že od samega otroštva. Deklica Barbie – deklica s popolnim telesom, dolgimi nogami, bujnim oprsjem in vitkim pasom – dekletom že v otroštvu predstavlja ideal, vzor in nekakšno boginjo. Takemu trendu je z današnjim razvojem medijev toliko bolj podvržena današnja generacija, saj je že od svojega otroštva v stiku z medijskimi praksami. Medtem ko se nenehno sprašujemo, če ugajamo lepotnim standardom, ki so sprejeti v naši družbi, je potrebno ugotoviti, iz kje naša skrb sploh izhaja? Zakaj so se s pomočjo različnih praks, tako medijskih kot kulturnih, današnje vrednote popolnoma spremenile?

Kako do uspešne skincare rutine

0

Veliko ljudi se sploh ne zaveda, kako pomembna je skincare rutina. Ne samo, da ti pomaga s kožnimi težavami, ampak je pomembna tudi za preventivo, da do težav ne pride in seveda (najbolj pomembno), da se lepo postaramo.

Zato danes s teboj delim nekaj nasvetov, ki ti lahko pomagajo na poti do uspešne skincare rutine!

1. Spoznaj svojo kožo

Dejstvo je, da smo ljudje različni. Eno izmed teh razlik predstavlja tudi koža. Morda se tvoj prijatelj sooča z mastno, aknasto kožo, medtem ko tebi povzroča glavobol suha, razdražena koža. Torej je zelo pomembno, da kožo opazuješ in ugotoviš, kakšen tip je značilen zate.

Za lažjo predstavo imaš tu naštete različne tipe in osnovne značilnosti:

  • Normalna – uravnovešena in navadno neobčutljiva. T-cona (čelo, nos in brada) je lahko mastna, vendar v meji normale.
  • Mastna – značilne večje, razširjene pore in tipičen »sijaj« kože. Podvržena je ogrcem, mozoljem in aknam.
  • Suha – za ta tip so značilne različne stopnje suhosti. V najboljšem primeru je koža izredno napeta, krhka in groba. V najslabšem pa še srbeča, razpokana in luskasta.
  • Mešana – značilna mastna T-cona, povečane pore na tem predelu in normalna/suha lica.

Šele, ko spoznaš tip kože in ugotoviš, kaj tebi povzroča preglavice, se lahko odločiš, kateri izdelki ti bodo odgovarjali.

via GIPHY

2. Eksperimentiraj in raziskuj

Z razumevanjem kože si že naredil korak v pravo smer, vendar to ne pomeni, da bodo prvi izdelki, ki jih preizkusiš, pravi zate. Redkokomu se zgodi, da kar takoj najde produkte, ki mu 100 % odgovarjajo, zato jih je treba kar nekaj preizkusiti. Pri tem je pomembno, da se zavedaš, da je to normalno, in ne obupaš.

Prav tako je pomembno, da raziščeš izdelke – preveriš sestavine, njihov pomen in kaj naj bi izbrani produkt zagotovil.

3. Ne pretiravaj

Tvoja skincare rutina (vsaj začetna), naj bo preprosta. Na spletu je tisoč različnih skincare kanalov, ki ti priporočajo izredno zakomplicirane rutine, ki jih začetnik ne potrebuje. Najboljše je začeti z rutino, dolgo tri ali širi korake, in postopoma napredovati.

Za začetek:

  1. Čistilni gel za obraz – tega vsi potrebujemo. Po dolgem dnevu je zelo pomembno, da obraz temeljito očistimo. Sploh za dekleta, ki se rade naličimo, je to ključno.
  2. Serum – ko spoznaš svojo kožo in ugotoviš, kaj potrebuje, izberi serum, ki bo razrešil tvojo težavo in učinkovito negoval tvojo kožo.
  3. Vlažilna krema – brez nje pač ne gre!

via GIPHY

4. Obišči dermatologa ali kozmetičarko

Če se izkaže, da imaš veliko resnejše težave, kot si mislil, in jih ne moreš rešiti sam, je najboljše, da se posvetuješ z dermatologom ali kozmetičarko. Pri tem je pomembno, da ostaneš potrpežljiv, saj se tudi tu zna zgoditi, da ne najdeš takoj profesionalca, ki ti bo znal pomagati. Pred obiskom se sam pozanimaj o svojih težavah zato, da lahko zastaviš primerna vprašanja. Če se ti po pogovoru zdi, da dermatologu ali kozmetičarki ne zaupaš, se obrni na drug naslov.

Nasveti so splošni in široki, vendar ravno zato najbolj primerni. Konec koncev je lahko našteti specifične izdelke in posploševati, da ti bodo ravno ti magično rešili vse težave. Vendar ni tako. Kar ustreza meni, ni nujno, da bo ustrezalo tudi tebi. Zato je pomembno, da se v položaj poglobiš in raziščeš, kaj je prava rešitev zate.

Študentska vrsta, politično obsojena na izumrtje – 1. del

Verjetno se sprašujete, čemu tako eksistencialistično naravnan naslov tega članka?

Narava študentov je pač taka, da kot najbolj kritični del družbe opozarjajo na socialne probleme in neenakopravnost ter zahtevajo družbene spremembe, ki jih lahko kot bodoča generacija delovnega prebivalstva tudi udejanjijo v prihodnosti. Oglašanje ob stvareh, ki zadevajo našo prihodnost, je moralna dolžnost posameznika. Zato želim deliti svojo izkušnjo, ki mi je alegorično upodobila trenutno stanje prepletanja evropskega ozračja, prepojenega z vzpenjajočimi se nacionalizmi, z izzivi, ki jih je naplavila pandemija.

Trenutno se nahajam na praktičnem usposabljanju v okviru programa Erasmus+ v Združenem kraljestvu. Pot v Anglijo je bila vse drugo kot predvidljiva. V zvezi s prihodom sem naletel na kar nekaj neprijetnih spletov okoliščin – prvotno sem imel načrtovan let za 31. decembra 2020, saj je do takrat veljalo prehodno obdobje odhoda Združenega kraljestva iz Evropske unije in s tem povezan prost pretok ljudi in blaga. Nato je bil let odpovedan zaradi novega britanskega seva virusa SARS-CoV-2. Ker se je moj odhod zavlekel v januar, nisem bil prepričan, ali bi potreboval vizum, ali ne. Za vsak primer sem začel postopek prijave za vizum, a je bil naslednji problem, da je bil Center za pridobitev britanske vize zaprt. In tudi centra na Dunaju in Zagrebu. V praksi je to pomenilo, da bi sredi najhujših omejitev potovanj moral potovati ali v Milano ali v Beograd, kjer sta centra bila odprta, če bi želel uradno priti do vizuma. Da pa je bila ironija brezizhodnosti še popolnejša, bi moral tako v Italiji kot tudi v Srbiji v karanteno, na centru v teh mestih bi mi odvzeli potni list za neznan čas obravnave, verjetno pa bi za testiranja na virus zapravil celo premoženje – seveda ob pogoju, da bi mi dovolili prečkati meje, sploh v času, ko so se ukrepi iz dneva v dan spreminjali in pravzaprav nihče ni vedel, ali lahko greš čez mejo, ali ne. Kar nekaj časa sem tako bil prepuščen negotovosti in nejasnosti, ali bom sploh lahko odšel, in ogromno časa preživel s klicanjem vseh mogočih ambasad, veleposlaništev, ministrstev za zunanje zadeve, klicnih centrov, zbornic in vseh drugih mogočih ustanov ter institucij, ki bi mi lahko v tej detektivski igri dale kakršen koli namig ali sled za nadaljnje postopanje. Z vstopanjem v začarane kroge »Obrnite se na …«, ki te na koncu privedejo do iste osebe, s katero si govoril že trikrat, ali pa spletne strani, ki si jo obiskal že sedemkrat, se je položaj zdel izrazito brezizhoden. Izstop iz kolesja tega sistema se mi je ponudil šele z namigom zaposlenega na enem izmed veleposlaništev: »Pojdite na prvo letalo in bo, kar bo.«

Tako sem tudi storil. Kupil sem letalsko vozovnico za let v ponedeljek, 25. januarja, z Dunaja do Londona in brez uradno urejenega vizuma upal na najboljše. Pot preko Avstrije in let do Londona z Dunaja sta potekala brez večjih zapletov, sem se pa znašel v zadregi pri kontroli potnih listov na letališču v Londonu, kjer te ne spustijo naprej brez dokaza, da boš zapustil Veliko Britanijo v roku šestih mesecev – pridobitev, ki se je uvedla na podlagi slovitega Brexita. Za Evropejca, ki je navajen prosto potovati po državah Evropske unije, je bilo zasliševanje, kam grem, kaj bom delal v državi, kar precej nenavadno. Vsi Britanci, s katerimi sem imel možnost govoriti, obžalujejo izstop, hkrati pa povejo, da je rezultat referenduma o Brexitu tak, kot je, in to je treba sprejeti, če se strinjaš ali ne, in se ozreti naprej v prihodnost. Izstop je tudi nekakšno opozorilo za prihodnje, da moraš kot državljan izkoristiti pravico do udeležbe pri skupnih odločanjih, saj lahko le tako neposredno vplivaš na kolektivno mnenje. Vstop brez vizuma z vedenjem, da bi ga morda vendarle potreboval, je odločno botroval k oblikovanju odgovora, ko me je kakšen prijatelj doma vprašal, kdaj se nameravam vrniti: »Načeloma junija, če ne bom prej deportiran :).«

Anže Šumah

Kakšna je razlika med podjemno in avtorsko pogodbo?

Kadar se ti ponuja dodaten zaslužek izven delovnega razmerja, imaš na razpolago več možnosti. Odpreš lahko tako imenovani popoldanski s. p., vendar ga je smiselno odpreti zgolj v primeru, če prejemaš redne mesečne dohodke v daljšem časovnem obdobju. V ostalih primerih večinoma ostane izbira med podjemno in avtorsko pogodbo.

Podjemna pogodba

Podjemna pogodba ali pogodba o delu je opredenjena v Obligacijskem zakoniku. S podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Predmet pogodbe je definiran precej široko, največkrat pa se uporablja pri obrtniških delih in popravilih, varstvu otrok, čiščenju prostorov …

otroka rišeta
Podjemna pogodba se največkrat uporablja pri obrtniških delih in popravilih, varstvu otrok, čiščenju prostorov …

Avtorska pogodba

Avtorska pogodba je opredeljena v Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah RS. Določeno je, da se z avtorsko pogodbo o naročilu dela avtor zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku. Naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar. Vsebina avtorske pogodbe je avtorsko delo s področja književnosti, znanosti in umetnosti, kamor se uvrščajo zlasti:

  • govorjena dela kot npr. govori, pridige, predavanja,
  • pisana dela kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi,
  • glasbena dela z besedilom ali brez besedila;
  • gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela,
  • koreografska in pantomimska dela,
  • fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju,
  • avdiovizualna dela;
  • likovna dela kot npr. slike, grafike in kipi,
  • arhitekturna dela kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture,
  • dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja,
  • kartografska dela,
  • predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave).
govorec
Avtorska pogodba se uporablja tudi za govorjena dela.

Glede ostalih sestavin avtorske pogodbe se uporabljajo določbe o podjemni pogodbi. Avtorska pogodba je zelo podobna podjemni pogodbi, od nje se loči le po predmetu pogodbe. Avtorska pogodba se torej lahko uporablja samo takrat, kadar je njen predmet določeno avtorsko delo, v vseh ostalih primerih pa pride v poštev podjemna pogodba.

Netflix predstavil svoje prve igre

0

Netflix je po dolgih mesecih pričakovanja v svet poslal svoje prve igre. Luč sveta je ugledalo pet različnih iger, ki so že na voljo na določenih pametnih telefonih oziroma njihovi aplikaciji. Igre so vsekakor na voljo le njihovim naročnikom, kar pa je že vse bolj pravilo, kot izjema. Katere so igre in kakšen je načrt Netflixa?

Netflix končno vstopil v svet videoiger

Na začetku poletja smo že pisali o načrtu Netflixa, da se bo preizkusil v igričarskem svetu. Takrat so še iskali izvršnega direktorja za to področje, ki bi nadziral razvoj iger. Več kot očitno jim je to že uspelo. Zdaj je na voljo prvih pet iger, ki jih je Netflix ponudil svojim naročnikom.

»Serije Castlevania, Resident Evil in The Witcher so uspešne in kvalitetne predelave izvornih videoiger (čeprav serija Resident Evil še ni izšla, bo brez dvoma boljša kot filmi). Vidimo lahko, da Netflix najame ljudi, ki poznajo in cenijo igre ter izvorni material. Sama ideja o tem, da bi Netflix vstopil v igričarski svet tudi ni tako nora, saj lahko to predstavlja novo in zelo dobičkonosno vejo v podjetju,« smo zapisali v prispevku o Netflixovem vstopu v svet videoiger.

Netflixov nabor lastnih iger
Netflixov nabor lastnih iger je že na voljo za Android telefone

Kot je obljubil Netflix, so igre brez reklam in nakupov znotraj aplikacije. Le te so na voljo v njihovi aplikaciji, a za zdaj le na telefonih, ki jih poganja Androidov operacijski sistem. »Medtem, ko je to le začetek dolgega potovanja, smo navdušeni ob začetku ponudbe naših iger. Eksluzivne igre brez reklam in nakupov, ki jih vključuje vaša naročnina,« so povedali pri Netflixu. Katere igre so torej na voljo?

Prve Netflixove igre

  • Stranger Things: 1984
  • Stranger Things 3: The Game
  • Card Blast
  • Teeter Up
  • Shooting Hoops

Igre so v zelo osnovni obliki in niso na nivoju tistih najboljših na svetu. Gre za prvi korak, začetek ali vstop. Te in vse preostale igre bodo ustvarjene za vsak stil igralca in uporabnika, tako kot preostala ponudba Netflixa.

Preprosta in zabavna Netflixova igra po seriji Stranger Things
Preprosta in zabavna Netflixova igra po seriji Stranger Things

Kmalu bo prišlo še več Netflix iger

Igre bodo kmalu na voljo tudi za Applove telefone oziroma operacijski sistem iOS. Trenutno je igre možno igrati le na Androidovih pametnih napravah. Tako se je Netflix končno pridružil Applu in Microsoftu, ki sta s svojimi pridruženimi podjetji že davno zagnala svoj igričarski svet.

Kmalu bomo objavili tudi kratek pregled Netflixovih iger, saj je najboljše nekaj ur preigrati, preden se izve končna ocena in konsenz nove pridobitve.