Nobena skrivnost ni več, da je naš planet iz leta v leto bolj vroč. Dobra novica je, da lahko na globalno segrevanje še vedno odločilno vplivamo. Slaba novica je, da imamo za to še zelo malo časa.
Vroče, vroče in še bolj vroče
Čeprav se je leto 2020 vpisalo v zgodovino iz drugih razlogov, je bilo lansko leto tudi eno izmed najbolj vročih do sedaj; vročinske rekorde so beležili na vseh koncih sveta. Nič se ne zlažemo, če za to okrivimo globalno segrevanje, ki ga direktno povzroča človeška aktivnost na Zemlji. Če se bodo izpusti toplogrednih plinov še naprej višali, se lahko nadejamo še več rekordno vročih let v prihodnosti. Višanje temperatur na globalni ravni pa s seboj prinaša tudi druge nevarne posledice. Kakšna bo torej naša prihodnost na tem planetu?
Odgovor na to je dvoumne narave: gotovo bo čedalje bolj vroče, ampak ne vemo še točno, v kolikšni meri. To je delno odvisno tudi od nas in od tega, kako hitro bomo učinkovito reagirali na podnebno krizo in v kolikšni meri bomo uspeli zmanjšati škodljive izpuste. Še vedno je možnost, pa čeprav majhna, da z lastno akcijo preprečimo najhujše. V nasprotnem primeru pa nas čaka še kako apokaliptična prihodnost.
Akcija ali apokalipsa?
Z napovedovanjem prihodnjih trendov globalnega segrevanja se ukvarja Medvladni forum za podnebne spremembe (IPCC), ki deluje v okviru Organizacije združenih narodov (OZN). Znotraj foruma delujejo skupine znanstvenikov, ki vsakih nekaj let pripravijo poročilo o trenutnem stanju in razsežnostih globalnega segrevanja ter napovejo njegov razvoj v prihodnje. Ob tem razkrijejo tudi različne scenarije glede na količino naših emisij v prihodnosti. Trenutno svarijo pred tem, da se Zemlja pred koncem 21. stoletja ne sme segreti za več kot 3,5 stopinje, če se želimo izogniti globalni katastrofi. Da bi to dosegli, moramo začeti ukrepati in načrtno zmanjševati izpuste toplogrednih plinov zdaj. Čakati ne smemo več niti minute.
Če se bomo obirali do leta 2045, se lahko Zemlja do konca stoletja segreje tudi za do 5,5 stopinj. Če pa ne bomo naredili večjega napredka pri zmanjševanju emisij, se lahko naš planet do leta 2100 segreje tudi za do 8,6 stopinj. Tak dvig temperatur je sicer možen, vendar malo verjeten; je ekstremna zgornja meja v primeru popolne pasivnosti pri reševanju podnebne krize.
Posledice globalnega segrevanja do konca stoletja
Najbolj verjetno je torej, da bo Zemlja do konca stoletja toplejša za med 3,5 do 8 stopinj – najverjetneje bodo temperature dosegle neko sredinsko vrednost na tej lestvici. Ne glede na to, kaj bo kazal termometer, pa bodo učinki globalnega čez 79 let nedvomno drastični.
Ne pozabimo, da se je Zemlja že segrela za 1,5 stopinje od predindustrijske dobe. Ta otoplitev je že povzročila dvig morske gladine za skoraj 2 m, na leto pa se zaradi globalnega segrevanja stali 1,3 bilijonov ton ledu. Zaradi tega smo že zdaj lahko priča ekstremnim vremenskim pojavom in čedalje bolj intenzivnim naravnim nesrečam. Vidimo lahko torej, da ima tudi zgolj ena stopinja otoplitve ozračja lahko uničujoče posledice.
Tudi v prihodnosti nas čakajo vročinski valovi, ki bodo ogrozili človeška življenja. Pričakujemo lahko masovne selitve »podnebnih beguncev« z ekvatorja proti hladnejšim območjem. To bi lahko povzročilo trajne demografske spremembe.
Mnoge raziskave kažejo tudi na to, da bo marsikje poleti leta 2070 v povprečju za 10 stopinj topleje kot danes. Za temi povprečnimi vrednostmi pa se skrivajo tudi intenzivni vročinski valovi z ekstremnimi temperaturnimi vrednostmi. Ta obdobja bodo še veliko bolj vroča in daljša, kot smo jih navajeni danes.
(Pre)hitre spremembe
Odkar obstaja, je naš planet doživel že veliko obdobij ekstremnega segrevanja; takrat so bile temperature še veliko višje kot so danes. Trenutno globalno segrevanje pa se od preteklih razlikuje po svoji hitrosti. Temperature namreč intenzivno naraščajo v obdobju zgolj stotih let, namesto več stotih ali tisočih.
Povprečna temperatura na zemlji je okoli 16 stopinj. Če se bo to povprečje dvignilo nad 20 stopinj, bi lahko tropski pas postal neprimeren za poselitev, podnebni pasovi pa bi se raztegnili proti severu in jugu. To mogoče niti ne bi bilo tako slabo, če se ozračje ne bi segrevalo tako hitro – le v nekaj desetletjih bi tako dvignjena gladina morij izbrisala mesta, smrtonosni vročinski valovi bi pobili na milijone ljudi, mnoge živalske in rastlinske vrste pa bi zaradi nezmožnosti tako hitre prilagoditve izumrle.
Hitrost podnebnih sprememb je torej tista, ki je najbolj smrtonosna; ne zgolj njihova razsežnost. Popolnoma jasno je, da bo svet leta 2100 v podnebnem smislu veliko bolj drugačen od današnjega. Od tega trenutka naprej pa je v naših rokah odločitev ali bo bolj ali manj – apokaliptičen.
