Trenutni val novega koronavirusa prinaša visoke številke okuženih, zaradi česar so bili sprejeti nekateri ukrepi za zajezitev širjenje bolezni. V preteklih tednih se je že povišala frekvenca obveznega samotestiranja, včeraj pa je prišlo do novih sprememb na tem področju.
Vlada je na dopisni seji določila pogoje za samotestiranje v šolah za učence in dijake, ki predvidevajo tudi predhodno pisno (ne)soglasje staršev, zakonitih zastopnikov oziroma skrbnikov za samotestiranje učencev. Učenci in dijaki, ki se ne bodo želeli samotestirati ali nositi mask, se bodo mogli izobraževati na daljavo.
Samotestiranje učencev osnovnih šol in dijakov naj bi se pod nadzorom strokovnih delavcev začelo v sredo, 17. novembra. To šolam daje nekaj časa, da se lahko pripravijo nanj. Do takrat se bo samotestiranje izvajalo doma. Testiranje v šolah pa bo potekalo pod nadzorom osebe, ki jo bo določil ravnatelj, poroča RTV.
Ker morajo šole po novem od staršev pridobiti soglasje za samotestiranje otrok, bo to prineslo nekaj težav. Šole si prizadevajo za spoštovanje ukrepov in starše prosijo za razumevanje ter strpnost. Vlada je tudi določila, da opravljen hitri test za samotestiranje, ki ga učenci, dijaki, otroki in mladostniki ter študenti oziroma udeleženci izobraževanje odraslih šteje za izpolnjen pogoj PCT za udeležbo v obšolskih dejavnostih.
Po novem se tudi kongresna in sejemska dejavnost lahko izvaja na odprtem in v zaprtih prostorih, pod določenimi pogoji, seveda (PCT, zaščitna maska, medosebna razdalja). Javne kulturne prireditve so po novem dovoljene tudi na odprtem. PCT pogoja pa po novem ni potrebno izpolnjevati uporabnikom storitev uresničevanja individualne verske duhovne oskrbe.
Približujemo se zimskim časom, ko postanejo aktualni kratki izleti po Evropi. A kot pri vsakem izletu, potovanju ali počitnicah bo obstajala dilema, koliko denarja vzeti s seboj. Danes se je takšnim problemom mogoče izogniti s pomočjo bančnih kartic, ki omogočajo najlažji in najhitrejši način plačila. Vseeno nekateri še vedno vztrajajo pri fizičnem denarju ali se počutijo bolje, če imajo nekaj denarja pri sebi. Posledično pridemo do problema, ki je znan vsakemu turistu. Dvigovanje denarja v tuji državi je lahko zelo drago, sploh v primeru, da gre za državo z drugačno valuto. Zato je dobro vedeti, kako delujejo bankomati v takšnih državah, to še posebej velja za najbrž vsem znane bankomate Euronet. V ta namen smo zate pripravili nekaj nasvetov in rešitev ukan, ki ti bodo pomagali v primeru, da boš moral v tujini dvigniti denar.
Izberi nižjo vsoto
Ko se znajdeš v centru velikega mesta in moraš nujno dvigniti denar, je jasno, da pri iskanju bankomata ne boš porabil preveliko časa in ravno zato je možnost, da boš izbral bankomat Euronet toliko večja. Ravno teh bankomatov je v evropskih mestih največ. Zato se odločiš za dvig na takšnem bankomatu. Ko vpišeš geslo in izbereš možnost dvig denarja, prideš do prve ukane. Bankomat ti bo ponudil zelo visoke vsote, ki jih ne smeš izbrati. Izbrati moraš možnost drugi znesek, saj ne potrebuješ prevelike količine denarja, poleg tega je višina zneska pomembna tudi v nadaljevanju dviga.
Naslednji korak je možnost konverzije iz tvoje valute v valuto države, kjer se nahajaš. Tu pridemo do druge ukane bankomata, ki ti ponudi, da konverzijo naredi sam. To možnost moraš zavrniti. V primeru potrditve ti bankomat avtomatsko zaračuna maržo, ki lahko znaša tudi več kot 10 %.
Pri konverziji bankomata gre za komercialno storitev. Lastnik bančnega avtomata, v tem primeru Euronet, namreč sam oblikuje menjalni tečaj. Takšna storitev se imenuje dinamična konverzija valute (ang. Dynamic Currency Conversion). V osnovi pomeni, da si lahko Euronet sam določa višino marže. Povedano po domače, bankomat ti od dviga vzame 10 % denarja, ko zraven prišteješ še provizijo za uporabo bankomata, ki variira nekje med 3 in 5 evri, si lahko pri dvigu 100 evrov ostal brez 15 evrov.
Evropska unija je določila, da morajo bankomati odstotek marže tudi izpisati, zato je treba biti pri dvigu pozoren, kakšna je višina.
Tu se lahko vrnemo na prvi nasvet, ko ti bankomat ponudi visoke vsote. Marža je procentualna, kar pomeni, da pri dvigu in sprejemu konverzije 1000 evrov pri marži 10 % ne ostaneš brez 10, temveč brez 100 evrov. Tudi, ko konverzijo zavrneš, boš moral plačati provizijo, zato se je takšnim bankomatom bolje izogibati.
V primeru, da imaš čas, ali da slučajno odkriješ bankomat, ki pripada znani banki, je dvig toliko lažji, a vseeno ne brez skritih ukan. Pri možnosti dviga v lokalni valuti ali domači je treba vedno izbrati lokalno valuto. Podobno velja pri plačevanju s kartico, kjer te lahko terminal vpraša, v kateri valuti boš plačal. Tudi v tem primeru je marža lahko višja od prave.
Jasno je, da bankomati v turističnih mestih niso uporabniku prijazni in v vsakem primeru od dviga odtrgajo vsoto denarja, ki je lahko vredna tudi po dve ali tri kave. Zato si je treba zapomniti, da pri dvigu denarja vedno zavrneš konverzijo oziroma denar dvigneš v lokalni valuti. Še najboljša rešitev je, da za plačilo uporabiš kartico, ki je danes sprejemljiva povsod. Različne aplikacije omogočajo tudi to, da kartice sploh ne potrebuješ, saj jo lahko imaš na telefonu, ki podpira tehnologijo NFC.
Če se odpravimo na potovanje po Evropi z avtomobilom, se je skoraj nemogoče izogniti plačilu cestnin oziroma nakupu vinjete. Za turiste je to le obvezen postanek na poti, medtem ko so nekateri ljudje v tem našli priložnost za zaslužek.
Kot poročata praška novinarja Janek in Honza na YouTube kanalu HONEST GUIDE, so tako priložnost izkoristili na Češkem.
Preplačane vinjete
Češki mediji so poročali o ženski iz majhnega mesta, ki je v štirih letih na banko položila več kot 12 milijard čeških kron (več kot 470 milijonov evrov) denarja v gotovini, v plastičnih vrečkah. Leta 2017 so jo našli mrtvo, ustreljeno v avtomobilu v gozdu. Ta ženska je delala za podjetje, ki se ukvarja s prodajo vinjet.
Po prečkanju meje med Avstrijo in Češko mora tujec kupiti vinjeto za avtocesto. Usmerjajo ga uradne table, ki nakazujejo na mesto nakupa vinjete in kažejo na kiosk, kjer prodajajo vinjete. Janek in Honza sta nekaj časa opazovala ljudi, ki so v kiosku kupili vinjeto, in jih spraševala, koliko so plačali za 10-dnevno vinjeto. Vsi so odgovorili, da so plačali 17 evrov. Vinjeta naj bi stala 12,2 evra, torej so ljudem zaračunali skoraj 40 % preveč. Kako je to mogoče, saj je cena vinjete namreč določena z zakonom in prodajalec je ne sme preseči?
V kiosku ne prodajajo le vinjet, temveč menjajo tudi denar. Ko turisti pridejo z evri, morajo najprej denar zamenjati (zzelo slabim menjalnim tečajem) v češke krone in nato s kronami kupiti vinjeto. Poleg tega v kiosku zaračunajo še 30 kron (približno 1,17 evra) stroška za vnos registrske številke vozila v računalnik. V kiosku poleg tega ne sprejemajo kartic, ampak le gotovino.
Kaj pa avtomat?
Uradna tabla pravzaprav ne kaže na omenjeni kiosk, ampak na avtomat, ki je skrit za njim. Na avtomatu lahko kupec kupi vinjeto brez dodatnih stroškov in po pravi ceni. Le nekaj metrov hoje bi torej obiskovalcu prihranilo 5 evrov. Kljub temu da avtomat ne dela, je na njem zapisana spletna stran in dodana QR koda, ki nas usmeri na stran, kjer lahko preko telefona v minuti kupimo elektronsko vinjeto (ki so na Češkem že v uporabi).
Janek in Honza pravita, da v tem primeru ne gre ravno za past turistom, saj lahko avtomobili pot še nekaj časa nadaljujejo po navadni cesti, za katero ne potrebujejo vinjete, avtocesta pa se začne kasneje.
Kako je drugje?
Če se na Češko pripelješ iz Slovaške, moraš pot nadaljevati po avtocesti, torej moraš kupiti vinjeto. Tudi tam najdemo enak kiosk, ki prodaja vinjete. Na meji z Nemčijo je situacija enaka, brez vinjete ne moreš nadaljevati poti. Isto podjetje ima tu svojo prodajalno vinjet. Tukaj so cene še višje, saj 10-dnevna vinjeta stane 19 evrov, namesto 12,2 evra. Tudi na tem parkirišču najdemo avtomat za nakup vinjete, ki pa se nahaja na drugi strani parkirišča. Parkirišče je v lasti države in premik avtomata bi ljudem prihranil kar nekaj denarja.
Ker obstaja možnost nakupa elektronske vinjete, se morda vprašamo, zakaj je ljudje ne kupijo prek telefona že prej. Odgovor je preprost. Nekateri preprosto ne vedo, da na Češkem uporabljajo elektronske vinjete, ali pri iskanju informacij naletijo na napačne. Pri Google iskanju se pogosto kot prvi rezultat pojavijo plačani oglasi Poljakov, ki prodajajo predrage vinjete na Češkem in tudi drugih državah, kot so Slovaška, Madžarska in Bolgarija. Zaradi oglasov turisti spregledajo uradno stran o nakupu vinjete.
Uradne spletne strani
Pri nakupu vinjete v katerikoli evropski državi je pomembno, da pogledamo na uradno spletno stran, države pa lahko poskrbijo, da so avtomati za nakup vinjete postavljeni na vidnem mestu. Sistem plačila cestnine z nakupom vinjete, ki se uporablja tudi v Sloveniji, je v veljavi tudi v drugih evropskih državah, a ne vseh. Kot poroča IUS-INFO, se ponekod cestnine še vedno plačujejo glede na prevoženo razdaljo, v nekaterih državah je treba dodatno plačati za uporabo določenih predorov, mostov in drugih cestnih odsekov.
To je le ena od pasti, na katere mora biti vsak turist pozoren. Previdnost pri potovanju je zelo pomembna. Za preverjanje informacij si splača vzeti minuto več, saj se lahko tako izognemo prevaram in prihranimo denar. Posnetek na kanalu HONEST GUIDE je od objave že imel vpliv na češko ministrstvo, ki upravlja ceste, saj so začeli razveljavljati pogodbe s podjetji, ki v kioskih prodajajo vinjete po previsoki ceni.
Prve zemeljske celine so se iz oceana dvignile 700 milijonov let prej, kot smo mislili doslej, kaže nova analiza starodavnih kamnin.
Raziskovalci, ki so preučevali kamninske sedimente v vzhodni Indiji, menijo, da bi to odkritje lahko pojasnilo povečanje kisika v ozračju in nastanek ledenikov v tem obdobju zemeljske zgodovine.
Analiza sedimentov iz Singhbhuma blizu Kalkute kaže, da so se prve stabilne celine, znane kot kratoni, začele pojavljati nad morsko gladino pred 3,3 do 3,2 milijarde let.
Granitoidne kamnine v Singhbhumskem kratonu v Indiji, stare več kot 3 milijarde let. Fotografija: Subham Mukherjee / Univerza v Delhiju
Dr. Priyadarshi Chowdhury z univerze Monash, glavni avtor študije, je dejal, da je ekipa ugotovila, da so kamnine morale nastati na kopnem zaradi prisotnosti značilnosti, kot so sledi valovanja – podobno kot veter in valovi puščajo sledi na peščeni plaži.
»Ugotovili smo, da so to starodavne rečne kamnine, ki so nastale v rekah in rečnih ustjih,« je dejal.
Chowdhury je tudi dejal, da so prve celine verjetno nastale pred pojavom tektonike plošč, ki je danes glavna gonilna sila pri povečevanju višine kopenskih mas.
»Danes imamo tektoniko plošč, ki nadzoruje višino. Ko trčita dve celinski plošči, nastanejo Himalaja in Alpe,« je dejal. »Pred 3 milijardami let tega ni bilo.«
Namesto tega znanstveniki domnevajo, da so se prve celine dvignile iz globalnega oceana, ki je pokrival Zemljo, po 300 do 400 milijonih let neprekinjene vulkanske dejavnosti.
3,1 milijarde let stari horizonti peščenjaka, ki so nastali na vrhu skorje kratona Singhbhum kmalu po tem, ko se je ta dvignil nad morsko gladino. Fotografija: Subhajit Roy / Univerza Monash
Chowdhury je dejal, da je kraton Singhbhum morda nastal iz kopičenja lave skozi čas, tako da je skorja – globoka približno 50 kilometrov – »postala tako debela, da le plava nad vodo … kot ledena gora, ki plava na vodi«.
Cirkon
Ekipa je iz sedimentov Singhbhuma pridobila drobna zrnca minerala, znanega kot cirkon. S streljanjem z laserjem v cirkon in merjenjem relativnih količin sproščenih elementov je ekipa lahko ocenila starost kamnin.
Geološke podobnosti povezujejo kraton Singhbhum s kratoni v Južni Afriki in Zahodni Avstraliji.
Raziskovalci menijo, da je vremensko obnašanje kratonov povzročilo odtekanje hranil, ki je ocean oskrbovalo s fosforjem in drugimi gradniki za zgodnje življenje.
»Ko ustvarite kopno, ustvarite tudi plitva morja, kot so lagune,« je dodal Chowdhury, kar je pospešilo rast življenjskih oblik, ki proizvajajo kisik in so morda povečale količino kisika v ozračju in oceanu.
Nastanek zgodnjih celin bi lahko iz ozračja odvajal tudi ogljikov dioksid, kar je povzročilo lokalna hladna podnebja in nastanek ledenikov, je dejal Chowdhury. »To je bil prvi korak k temu, da je Zemlja postala bolj primerna za bivanje.«
Večni so najnovejši izdelek studia Marvel, ki je svoje mesto našel kar pri dobitnici oskarja Chloe Zhao. Če je bil Dežela nomadov film, ki bi lahko posledično predrugačil Marvel, bi mu to uspelo pred vsemi predhodniki. Kako naj režiser pobegne Marvelovi formuli s CGI »spektaklom« na koncu? Večni so lep dokaz, da so lahko Marvelovi filmi izjemno lepi tudi na praktičnih scenah in z resničnimi okolji. So dejanski vstop v fazo po Thanosu, ki se je ustvarjalci lotevajo tako, kot pač znajo. Po Marvelovo.
Večni: Marvel z vizijo Chloe Zhao
Večni (ang. Eternals) so bili eden najbolj pričakovanih filmov tega leta. Z oskarjem nagrajena režiserka Chloe Zhao, ki bo imela pred kamero kamion talenta. Angelina Jolie, Richard Madden, Salma Hayek, Gemma Chan, Don Lee, Kit Harrington, Brian Tyree Henry, Kumail Nanjiani in drugi. Že napovedniki so kazali sliko Marvelovega filma, ki bi znal biti drugačen. Brez dvoma se je lahko uporabilo pridevnike, ki opisujejo vizualno privlačne prizore z obilico resničnih lokacij in vsaj delno odsotnost zelenega platna. Začetek filma nam obljubi enako.
Kvaliteta Chloe Zhao je jasna, prav tako talentiranost celotne ekipe, ki ji ne uspe v celoti uiti formuli, zastavljeni s strani Kevina Feigeja in Marvela. Dvestomilijonski proračun za zgodbo, ki se razpleta več stoletij. Take razsežnosti Marvel še ni imel. Večni orajo ledino in zastavijo temelje za prihodnost te in morda še naslednjih nekaj faz studia. Zgodba je kljub razsežnosti precej preprosta.
Na Zemljo je poslanih deset Večnih – Ajak, Sersi, Ikaris, Kingo, Sprite, Phastos, Makkari, Druig, Gilgameš in Thena. Naš planet morajo braniti pred Devianti in se nikakor ne vpletati med afere ljudi in drugih vplivov. Čeprav to velja za pravilo, se zgodbi ne uspe v celoti izogniti pravilu, ki jim ni dovoljevalo pomagati planetu pred Thanosom ali tisočim vojnam. Izvemo tudi, zakaj se niso smeli vpletati, a to mora gledalec ugotoviti sam. Morda bo našel tudi nekaj trenutkov gole sreče, ki zgodbe ne bi potisnila naprej tako, kot so si jo zamislili ustvarjalci. Ampak to je nekaj, kar mora obstajati v takih filmih.
Večni postavijo temelje za prihodnost Marvelovih filmov
Razkol med učinki in resničnimi prizori
Kjer je film v najboljši formi niso akcijski prizori, daleč od tega. S toliko raznolikega talenta, ki ga je imela na voljo režiserka, je ustvarila pristne in precej čarobne pogovore med glavno zasedbo. Prijateljstvo, ljubezen, zaupanje, mentorstvo in še kaj. Vse nam je jasno in vsemu verjamemo brez težav. Po pravici bi zameril, če tega ne bi izkoristila. Izstopata predvsem Richard Madden in Angelina Jolie. Prav slednja nam ponudi eno najboljših vlog v karieri, kar je dokaz, da lahko tudi v takem filmu igralci pridejo še kako do izraza.
Angelina Jolie kot Thena v filmu Večni
Chloe Zhao pa nikakor ne zamerim, da je ustvarila najlepši Marvelov film v njihovi filmografiji. Ne najboljši, a vsekakor najlepši. Velika večina filma je intimna in resnična, izstopajo le kostumi glavnih junakov. Vsej tej lepoti gre nasproti delček Marvelove formule, ki se imenuje tretji akt in akcija. Pretepi so posneti povprečno, vsa poplava posebnih učinkov pa je tista, ki je druga plat medalje filma Večni. Lepši kot je bil film, slabše je bil videti razpon med praktičnim in računalniškim videzom. Učinki so sicer narejeni kvalitetno, na kar smo pri studiu navajeni, a ne gre za to. Gre za kombinacijo obojega, ki enostavno ni pristajala ubrani smeri.
Richard Madden in Gemma Chan v filmu Večni
Večni so korak izven ustaljenih tirnic
Večni so svež poskus Marvela, ki si očitno želi pokazati, da ni vse enako. Gre za vizualno privlačen film, poln dobrih likov in povprečne zgodbe, ki je ustvarjen iz točno tega razloga. Tako dobro naoljenega stroja, ki svoje delo že več kot deset let opravlja odlično, ne bo tako zlahka reprogramirati za drugačno delo. Vsaj ne takoj. Večni spadajo med Marvelove boljše filme, kar lahko mnogim pomeni veliko, drugim popolnoma nič. Film ima svoje pomanjkljivosti, a bi znal privabiti veliko več novih oboževalcev kot marsikateri predhodnik studia.
Letos julija je prišlo pri Pošti Slovenije do nekaterih pomembnih sprememb – uvedli sta se dve hitrosti prenosa pisemskih pošiljk. Sprejeli so nov splošni akt o izvajanju poštne storitve in ta narekuje ločevanje pisemskih pošiljk na prednostne in neprednostne.
Kaj se bo spremenilo?
Roki prenosa pošiljk se tako ne bodo podaljšali, bodo pa imeli uporabniki možnost izbire med sedanjim nivojem kakovosti, ki se bo po novem imenoval prednostni prenos, in nižjim nivojem kakovosti, ki se bo imenoval neprednostni prenos. Dodatno se torej uvaja še nižja kakovost.
Razlika med prednostnim in neprednostnim prenosom?
Razlike so sledeče:
Pošiljke bodo odslej ločevali na prednostne in neprednostne.
Prednostne pošiljke bodo ustrezno ločene od neprednostnih pošiljk z dodatno oznako na pošiljki.
Za prednostni prenos bo cena višja od neprednostnega prenosa. Cena standardnega pisma, poslanega prednostno, bo denimo znašala 0,67 evra, cena za neprednostno pismo pa 0,62 evra. Pri pošiljanju priporočenega prednostnega pisma do 20 g bo cena 2,05 EUR, medtem ko bo cena za neprednostni prenos znašala 1,95 EUR.
Ko se bodo uporabniki odločili za prednostni prenos, bo njihova pisemska pošiljka praviloma dostavljena naslednji delovni dan po oddaji pošiljke v prenos (D+1, D je dan oddaje pošiljke v prenos). V primeru izbire neprednostnega prenosa pa bo po pisemska pošiljka praviloma dostavljena v treh delovnih dneh od oddaje pisemske pošiljke v prenos (D+3).
Ta dva prenosa se uvajata za pošiljke v notranjem prometu, in sicer za standardno pismo, navadno pismo, dopisnico, priporočeno pismo, vrednostno pismo ter pošiljke za slepe in slabovidne.
Sledimo razvitim evropskih državam
Z uvedbo opisanega ločevanja pisem sledimo trendom najbolj razvitih evropskih držav. Sedanja ureditev tega področja, kjer se vse pošiljke korespondence obravnavajo kot prednostne pošiljke z visokim standardom kakovosti prenosa, je zelo redka in se je z julijem tako ukinila tudi v Sloveniji.
V drugih državah prehajajo tudi na bistveno nižje standarde prenosa pisem – v Franciji in na Danskem imajo neprednostna pisma še daljše roke prenosa (pošiljke prispejo tudi 5 delovnih dni po oddaji).
Vse manj pisem, vse več elektronske komunikacije
Tradicionalni poštni sistem smo več ali manj že povsem zamenjali z elektronsko komunikacijo.
Razlog za navedeno spremembo je upadanje količin pisemskih pošiljk zaradi velikega porasta elektronske komunikacije in spremenjenih navad uporabnikov. V takšnih okoliščinah vzdrževanje sistema za prenos pisem kot izključno prednostnih pisem z visokimi ciljnimi vrednostmi predpisanih rokov prenosa ni optimalno.
Pošti Slovenije bo na ta način omogočena večja fleksibilnost in optimizacija poslovnih procesov pri prilaganju poslovanja postopnim spremembam na trgu ter posledično večja vzdržnost izvajanja univerzalne poštne storitve, so zapisali na spletni strani Pošte Slovenije.
Partis je po več mesecih odsotnosti končno nazaj v svoji polni obliki. Prenovljena stran, ki že ob prijavi pričara čisto novo podobo in veselje. Partis je sicer zaživel že včeraj in se odlično spopadel z več kot pol milijona povezav, saj je zdaj boljši, hitrejši in večji. Ustvarjalci obljubljajo, da bo stran še nekoliko nadgrajena, saj ima stran še nekaj manjših napak. Končno pa lahko rečemo, da je Partis spet nazaj.
Partis se vrača po osmih mesecih
Partis je zaživel v svoji novi beta različici. Kot so zapisali ustvarjalci Partisa kar v sporočilu dobrodošlice: »Res je trajalo dolgo, da je portal prišel nazaj. Zakaj? Ker stvari niso šle po planu kot bi lahko, npr. da smo testirali novo grafično podobo portala, ki se žal ni obnesla. Ali pa, da smo stestirali vse odprtokodne opcije portala, ki tudi niso delovale, sledilniki so se sesuvali in smo jih na novo spisali in podobno. Veseli smo, da ste kljub vsemu ostali naši zvesti uporabniki. HVALA.«
Sporočajo, da so vsem uporabnikom dodelili 500 gigabajtov uploada. Obenem pa so odstranili tudi vse bane in opozorila. Ob vseh težkih mesecih odsotnosti so zdaj nazaj in v polnem zagonu. Slovenija pa je končno spet dobila stari novi Partis.
Požar podatkovenga centra, ki je ustavil Partis
Spomnimo se na 11. marec, ko je zagorel podatkovni center, ki je povzročil padec Partisa in drugih spletnih strani po Sloveniji in Evropi. Takrat smo zapisali: »V sredo zjutraj so se Slovenci prebudili v manjši kaos, saj nekatere priljubljene spletne strani niso bile dostopne. Najbolj izstopajoče med njimi prav Študent in Partis. Razlog? Požar podatkovnega centra v Franciji, kjer se nahajajo strežniki. V izjavi za javnost so razložili, da se je s požarom borilo kar 100 gasilcev in 43 gasilnih vozil. OHV je največji podatkovni center v Evropi in tretji največji na svetu.«
Partis je zdaj po točno osmih mesecih nazaj v svoji polni obliki. Končno!
Računalniške simulacije so danes nepogrešljiv del znanstvenega raziskovanja, med drugim tudi pri razvoju zdravil. Ker simulacije vključujejo mnogo spremenljivk in so posledično zelo kompleksne, jih znanstveniki izvajajo na tako imenovanih superračunalnikih, ki so sposobni obdelave velikih količin podatkov v kratkem času. Ti računalniki pa so dragi, deli si jih več raziskovalnih skupin in kljub vsemu njihovi procesorji niso dovolj zmogljivi, da bi v kratkem času lahko simulirali zlaganje in gibanje proteinov.
Zato je nastal projekt Foldingathome, ki k sodelovanju poziva prav vse, ki imajo doma osebni računalnik in internetno povezavo. S tem prispevajo neizkoriščene kapacitete svojega računalnika za izvajanje simulacij zlaganja proteinov, ki bodo znanstvenikom pomagale pri razvoju zdravil za različne bolezni. Trenutno je glavni cilj projekta razumevanje virusa SARS-CoV-2, ki povzroča covid-19, in človeških proteinov, ki so vpleteni v razvoj te bolezni.
Vizualizacija virusa SARS-CoV-2
Vse, kar moraš storiti, če želiš pomagati pri iskanju zdravil, je, da na računalnik naložiš brezplačno programsko opremo, ki je na voljo za operacijske sisteme Windows, Mac in Linux. Trenutno je v projekt že vključenih približno milijon prostovoljcev. Pred kratkim je projekt prinesel precejšen uspeh, saj je desetinko sekunde uspešno simuliral proteine virusa SARS-CoV-2 in s tem razkril več kot 50 potencialnih tarč, ki bi jih lahko izkoristili pri izdelavi zdravil. Pri simulacijskem preizkusu 50.000 spojin so našli 300 kandidatov za zdravilo.
Zakaj je zlaganje proteinov pomembno za nastanek bolezni in razvoj zdravil?
Proteini ali beljakovine so molekule, ki imajo v organizmih raznolike in pomembne vloge: kot encimi na primer omogočajo potek biokemičnih reakcij; kot strukturni elementi gradijo kosti, mišice, lase, kožo in žile; kot protitelesa prepoznajo tujke v telesu in omogočijo ustrezen imunski odziv. Nastanejo, ko se več aminokislin poveže v verigo. Ta se glede na zaporedje aminokislin zloži v točno določeno tridimenzionalno strukturo, ki proteinu omogoča opravljanje določene funkcije.
Tridimenzionalna struktura proteinov določa njihovo funkcijo
Posledica nepravilnega zvitja proteinov so lahko različne bolezni, med drugim Alzheimerjeva bolezen, Huntingtonova bolezen, cistična fibroza in Creutzfeld-Jakobova bolezenali bolezen norih krav. Poleg tega tudi virusi vsebujejo proteine, ki jim omogočajo vstop v celice in s tem razmnoževanje. Pri projektu Foldingathome zato poskušajo razumeti strukturo in gibanje teh proteinov, kar bi omogočilo tudi razvoj zdravil.
Kot je mogoče razbrati že iz mojega prejšnjega članka, želim deliti svojo izkušnjo na praktičnem usposabljanju Erasmus+ v Angliji. Če sem se v prejšnjem prispevku osredotočil na tragikomiko zapletov, povezanih s samim prihodom, bom tokrat pisal o primerjavi študentskega življenja v Sloveniji in Združenem kraljestvu, sploh v luči ukrepov, povezanih s pandemijo.
Samo življenje v Angliji od prihoda do sedanjega trenutka je potekalo precej zaznamovano z epidemičnimi razmerami in temu ustreznimi ukrepi. Moram pa priznati, da se je kljub zaprtju trgovin z nenujnim blagom, restavracij, barov in javnih ustanov, omejevanju združevanj in omejevanju potovanj znotraj države na nujna, vsakodnevno življenje zdelo bolj sproščeno (morda celo razpuščeno) kot v Sloveniji. Tukaj ni bilo policijske ure; za nadzor nad spoštovanjem ukrepov se je zdelo, da praktično ne obstaja, nad čimer sem bil precej presenečen (z izjemo zgodbe, ki sem je slišal: za novo leto, ko je bilo praktično vse prepovedano, so se prirejale študentske zabave, saj se je kazen tisočih funtov zdela smešno nizka, ko se je porazdelila med 20 ali 30 udeležencev). Kateri pristop je boljši, lahko vsak sodi sam, vsekakor pa je treba v ozir šteti tudi geografsko-demografske specifike držav. Pod črto pa je bilo število žrtev primerljivo v obeh državah. Kar pa se tiče potovanj v druge države, menim, da se je Velika Britanija v primerjavi s Slovenijo še bolj »zaprla«; omejitve so bile vsaj po mojem občutku večje.
Ob primerjavi študentskega življenja nasploh pa sem zasledil kar nekaj razlik, predvsem v socialnem statusu študentov. Pogovori s tukajšnjimi študenti so mi paradigmatično predočili, kako hvaležni smo lahko Slovenci za možnost univerzitetne izobrazbe, ki te ne zadolži, še preden začneš prav živeti, in ker ne jasno favorizira študentov, ki prihajajo iz premožnejših okolij in si plačljiv študij lažje privoščijo. Ob primerjavi s tukajšnjim sistemom se zdi, kot da ne znamo biti slovenski študentje dovolj hvaležni za vse socialne ugodnosti, ki nam jih nudi naša država poleg osnovnega brezplačnega šolstva – od subvencioniranih študentskih domov, štipendij, študentskega (samo) organiziranja pa vse do študentskih bonov. Ravno zaradi odsotnosti slednjih sem bil primoran začeti razvijati svoje kuharske sposobnosti, saj je predpripravljena hrana ali hrana v restavracijah zelo draga. Na koncu se je to izkazalo zelo prikladno, saj sem kuhanje vzljubil do te mere, da je preraslo v hobi in prostočasno dejavnost. Tudi nastanitve se precej drage – za občutek: v Sloveniji je povprečna cena za študentski dom okoli 100 evrov na mesec; tukaj gre od 660 evrov štipendije Erasmus+, ki jo prejemam na mesec, okoli 450 evrov samo za sobo, kar je za tukajšnje razmere izjemno »poceni«, saj je večina nastanitev precej dražjih (enostavno bi za povprečno sobo lahko odštel okoli 800 evrov).
Kot študent na izkušnji v okviru programa Erasmus+, ki poteka pod okriljem Evropske komisije, lahko prepričljivo trdim, da pomeni izstop Združenega kraljestva tudi iz tega programa (česar niti ni bilo za pričakovati) veliko izgubo tako za vseevropski izobraževalni, raziskovalni in akademski prostor, še bolj pa za britanskega, še posebej v luči trenutnih evropskih in svetovnih političnih razmer, kjer so številne, tudi demokratične družbe na udaru kriznih razmer, kar poostreno ustvarja ugodno politično vzdušje za razvoj nacionalizmov, ki so v številnih državah (na žalost ponovno) že kar nekaj let v vzponu. Odpovedati se vseevropskemu programu na neki način pomeni tudi zavestno oddaljevanje od evropskega duha povezovalnosti, idej mutualističnega sobivanja različnih narodov in kultur, prostega pretoka in izmenjave znanja ter predvsem mednarodnih človeških solidarnosti in sodelovanja. Britanski izstop iz programa Erasmus+ se zdi v kontekstu 35. obletnice vzpostavitve programa še toliko bolj tragičen, saj je imel ta program v svojih 35 letih na voljo obilico časa za zorenje in izpopolnjevanje, česar Britanci s svojo popolnoma novo vzpostavljeno alternativo (t. i. Turingovim programom) ne bodo mogli tako hitro doseči, kaj šele preseči. Kot eden izmed poslednjih študentov programa Erasmus+ v Angliji, kot predstavnik vrste, ki je politično obsojena na izumrtje, mi je tragika izstopov toliko bolj blizu.
Google se je odločil, da bo z novo posodobitvijo naredil korak v smeri večje konkurenčnosti pri sicer bolj priljubljenih aplikacijah za sestanke Zoom in Microsoft Teams. S tem bo naredil sestanke bolj vzdržne in lažje za upravljanje, saj admini ne bodo več prosjačili, da ljudje izklopijo kamere in mikrofone. Nadležne in glasne udeležence, ki ves čas prekinjajo sestanek, boš končno lahko z nasmeškom na obrazu utišal ter izklopil njihov grdi obraz s svojega ekrana.
Uporabniki starejših iOS in Android naprav, ki ne omogočajo novih funkcij, na žalost ne bodo deležni teh nadgradenj. Če si lastnik starejšega telefona te bo, ko admin omogoči to funkcijo, brcnilo s sestanka. Če bo ta funkcija omogočena že od začetka, pa se sestanku sploh ne boš mogel pridružiti.
Nova funkcija je uporabnikom že začela postajati na voljo 1. novembra. Če je še nimaš, jo boš gotovo ugledal kmalu.
Google Meet postaja z zamiranjem Hangoutsov druga najbolj uporabljena aplikacija za video konferenčne klice. Na prvem mestu je seveda Zoom. Na tretjem mestu raste tudi uporaba Microsoft Teamsov, kateri sicer še ni uspelo doseči tržnega deleža, ki ga je imel njegov predhodnik Skype. Hud padec pa je doživel Slack.
