Na hodnike mariborske bolnišnice prihaja nov član – prvi humanoidni robot za podporo pri bolnišnični oskrbi. Bolnikom bo od predvidoma maja prihodnje leto pomagala robotka po imenu Frida.
Frida bo imela dve nalogi
Robotka Frida je prav simpatična robotka bele barve, zaupali pa ji bodo dve pomembni nalogi.
V prvem sklopu bo Frida paciente učila pravilno dihati in jim kazala enostavne razgibalne vaje. Namen tega sklopa je popestritev preživljanja časa pacientov v bolnišnicah in pa vpogled v to, kako se nanjo odzivajo – jih moti, straši ali zabava?
V drugem sklopu bo robotka sodelovala tudi pri vizitah, kjer bo na tablici prikazovala osnovne podatke o pacientu (diagnozo, temperaturo itd.). Seveda bo robotka ves čas pod nadzorom upravitelja.
Cilj: razbremeniti bolnišnično osebje
Robota sta na 10. strateški konferenci Vrednost inovacij v Cankarjevem domu predstavila dva izmed sodelujočih – dr. Izidor Mlakar in Daniel Hari iz Laboratorija za digitalno procesiranje signalov.
»Naš cilj je razbremeniti osebje v bolnišnici in dodati socialni stik, ki ga živo osebje ne zmore več« je povedal Izidor Mlakar, doktor elektrotehnike, specializiran za komunikacije med strojem in človekom, ki projekt humanoidnega robota za pomoč v medicini že dve leti vodi v sodelovanju s Filozofsko fakulteto in UKC Maribor.
Kaj vse pa Frida zmore? »Frida ima določeno stopnjo avtonomije: odzove se na ime, tudi v primeru, da se ljudje pogovarjajo o njej, sliši in prihiti. Lahko pa je namesto tega vodena daljinsko. Govori slovensko, uporablja geste, zaznava uporabnika in njegova čustva, iz pogovora s človekom zna razbrati, kako se človek počuti, zmore prepoznati znake anksioznosti in depresije« je še povedal.
Ljudje smo najbolj smrtonosna bitja na planetu. Samo umori predstavljajo 400.000 žrtev na leto, kar je pol toliko, kot je smrti zaradi pikov komarjev. In komarji veljajo za najbolj smrtonosno žival. Skozi tisočletja smo se zverzirali v pobijanju živali in drug drugega. Zadnji dve stoletji načrtno posegamo celo v svet mikrobov, bakterij in virusov, ki se jih poskušamo znebiti. Prvo pravilo večine laboratorijev je, da mora biti delovna površina sterilna. Kljub vsem našim sredstvom pa obstaja bakterija, ki se ne dá.
Bakterija iz sterilne sobe
Leta 2007 so med rutinskim jemanjem brisa v sterilni sobi v Nasinem vesoljskem centru našli bakterijo, ki je v naravi ni. Njen DNK se je skladal z le enim drugim primerkom. Ta je bil pred dvema letoma (2005) najden v neki drugi sterilni sobi Evropske vesoljske agencije v Južni Ameriki. Bakterija Tersicoccus Phoenicis se je tam namnožila kljub rednemu steriliziranju z vsemi mogočimi metodami.
Tersicoccus Phoenicis (vir: wikipedia)
Nič ne sme zapustiti Zemlje
V sterilnih sobah vesoljske agencije spravljajo rakete, sonde, roverje in vse, kar čaka na izstrelitev iz zemeljske orbite. Pri NASI je bil v sterilni sobi marsovski rover Phoenix, druga sterilna soba, kjer so našli bakterijo, je bila namenjena Herschelovemu vesoljskemu teleskopu. Pred pošiljanjem stvari v vesolje se vedno poskrbi, da s sabo ne vozijo slepih potnikov, beri virusov in bakterij. Prvi razlog je, da si ne želimo okužb na Mednarodni vesoljski postaji. Drugi, da ne vemo dovolj o obnašanju mikrobov v vesolju in človekovem odzivu na njih. Tretji, da med iskanjem življenja v vesolju vanj ni najbolj pametno prinašati življenje z Zemlje.
Sterilna soba. (vir: NASA)
Sterilizacija ne pomaga
Pri sterilizaciji se uporablja visoke temperature, svetlobo, razkužila, mila in druge kemijske pripravke. Večina laboratorijev ne uporablja vseh naenkrat, pri vesoljskih centrih pa se ne varčuje. Kljub temu Tersicoccus Phoenicis živi.
Avtor ene izmed poznejših (2013) raziskav Parag Vaishampayan je povedal, da so te bakterije izredno nekompetitivne. Sterilne sobe so torej idealno okolje za njih, saj nimajo nobene konkurence. Neverjetno je tudi, kako lahko preživijo skoraj brez hranil (ki jih prav tako naj ne bi bilo v sterilnih sobah). Sklepa, da bi jih verjetno našli tudi v puščavi ali globoko v jamah, kjer so razmere prehude za večino življenja.
Bakterija za v vesolje
Odpornost T. Phoenicisa preseneča znanstvenike in postavlja se vprašanje, ali bi lahko preživel na Marsu, Luni, v širnem vesolju. Lansko leto je v vesolje potovala kolonija E.Coli (ena najbolj raziskanih bakterij, sicer odgovorna za prebavne težave) z namenom, da se naučimo več o obnašanju bakterij v vesolju. Našli bi radi še nove metode za spopadanje s superodpornimi bakterijami. Bakterijami kot je T. Phoenicis. Morda bodo odkritja pomagala tudi pri pripravi na bakterije in viruse iz arktičnega ledu, pred katerimi svarijo ekologi.
Se ti je že kdaj zgodilo, da si se pogledal v sprednji kameri telefona in izgledal super? Nato pa videl slike, ki jih je posnel prijatelj in opazil, da na teh izgledaš drugače? Če se ti je to že kdaj zgodilo, nisi edini, obstaja pa precej enostavna razlaga za to.
Prezrcaljena podoba
Gre za podobo sebe, kot smo jo navajeni. Po navadi sebe gledamo v ogledalu ali pa sprednji kameri telefona, ki našo sliko prezrcali. Ker naš obraz ni popolnoma simetričen, prezrcaljena slika izgleda drugače, kot izgledamo. Morda imamo obrv na eni strani višje, ali pa imamo na eni strani obraza piko, na drugi pa ne. Večino časa gledamo prezrcaljeno sliko sebe, kjer so tudi poteze našega obraza prezrcaljene. Ta podoba nam je bolj znana, zato nam je bolj všeč. Manj znano nam je, kako izgledamo skozi oči drugih. Ko torej vidimo, kako izgledamo na sliki, ki jo je posnel prijatelj, smo morda presenečeni, saj naš obraz izgleda precej drugače. Glede tega so opravili tudi številne raziskave in ugotovili, da ima večina ljudi raje prezrcaljeno podobo samega sebe.
Tudi če si na slikah iz drugega zornega kota nismo najbolj všeč, pa to ne velja za naše prijatelje, družino in ostale ljudi, ki jih pogosto srečujemo. Oni so namreč navajeni naše podobe, kakršno vidijo, ko stojijo nasproti nas in nas gledajo, ne skozi ogledalo, zato se jim bo naš obraz na slikah zdel povsem običajen.
Navada je železna srajca
Dejstvo, da so nam bolj všeč stvari, ki smo se jih privadili, pa velja tudi drugje, ne le pri selfijih. Podobno se dogaja tudi pri besedah, ki jih najraje uporabljamo. Ljudem se po večini pogosteje uporabljene besede slišijo bolje in jih zato raje uporabljajo. Isti princip velja še pri mnogih stvareh, spretno pa ga uporabljajo tudi oglaševalci. Večkrat kot ljudje vidijo določen oglas, bolj se nanj navadijo in oglaševan produkt jim postane všeč. Podobno delujejo tudi predvolilne kampanje, saj mnogo ljudi podzavestno glasuje za kandidata, ki so ga na plakatu videli na poti v službo in se navadili na njegov obraz.
Če torej na slikah, na katerih si taggan naslednji dan, izgledaš drugače, kot na selfijih istega dne, brez panike. Poleg drugačnega kota slike so za to zaslužni tvoji možgani, ki niso navajeni tvojega obraza iz drugačne perspektive.
Svojo (po)koronsko izvedbo bo dočakal tudi osrednji filmski festival v Ljubljani, 32. Liffe (Ljubljanski mednarodni filmski festival) se po lanski selitvi na splet letos skoraj v celoti vrača v svoje naravno okolje – na filmska platna.
Obiskovalcem bodo omogočili vpogled v najboljše in najbolj sveže, kar so v tem zahtevnem času pripravili filmski ustvarjalci. Festival bo potekal med 10. in 21. novembrom na več prizoriščih v Ljubljani (Cankarjev dom, Kinoteka, Kino Bežigrad, Kino Komuna, Kinodvor) del programa pa si bo mogoče ogledati tudi v Mariboru (Maribox), Celju (Kino Metropol Celje) in Novem Mestu (ATP Novo mesto). Letos bo festival potekal v hibridnem sistemu kina in spletnega pretakanja, ki je lani doživel izjemen odziv gledalcev, ki so lahko festivalsko dogajanje spremljali iz celotne Slovenije. Kar okrog 45 filmov iz izbora si bo mogoče ogledati prek platforme VOD (videa na zahtevo) celoten čas trajanja festivala. Vsak bo imel unikatno kodo, s katero si ga bo mogoče ogledati v roku štirih ur.
Na ogled bo približno 100 filmov v 10 programskih sklopih (Perspektive, Predpremiere, Kralji in kraljice, Panorama svetovnega filma, Ekstravaganca, Kinobalon, Fokus: Novi gruzijski film, Retrospektiva: Prepovedane ženske, Posvečeno: Belmondo in Evropa na kratko). Podelili bodo več festivalskih nagrad, 10 filmov iz sklopa Perspektive pa se poteguje za glavno nagrado festivala – vodomec. O nagrajencu bo odločala tričlanska žirija v sestavi scenaristke Zsófie Ruttkaye, režiserke Leyle Yılmaze ter igralca Sebastiana Cavazze.
Festival bo otvoril film Pravi moški (Ich bin dein Mensch / I’m Your Man; Nemčija, 2021), režiserke Marie Schrader. Tragikomična zgodba, ki raziskuje človekovo dojemanje ljubezni in hrepenenja ter se poglobi v vprašanje, kaj nas dela ljudi.
Novi vladni ukrepi za zajezitev epidemije so že nekoliko spremenili prvotno začrtan potek festivala. Zasedenih bo lahko le polovica prej načrtovanih sedišč v kinodvoranah, organizatorji pa so že napovedali morebitne dodatne projekcije filmov, če bo to potrebno, tudi še po uradnem zaprtju festivalskega dogajanja.
Na Liffu upajo na obuditev skupinske gledalske izkušnje. Kot pravi programski direktor festivala Simon Popek »Naredili bomo vse, da bo festival v živo, želimo si, da se gledalci vrnejo v dvorane.« So se pa že, v luči aktualnih razmer producenti odločili, da odpovejo premiero prvega slovenskega božičnega filma Kapa, v režiji Slobodana Maksimovića. Ta bo na ogled na Liffu prihodnje leto.
Vsi poznamo težavo, s katero se borimo proti koncu oktobra in to je Halloween oziroma Noč čarovnic. Da pa boš lahko letos to težavo z lahkoto premagal, smo ti pripravili vodič po ustvarjanju najbolj grozljive maske na najbolj grozno noč v letu. Klovn Pennywise iz filma in knjige Tisto (IT op. p.) ti bo pomagal, da boš dobil nagrado za najboljšo masko večera. Vse kar potrebuješ je volja, make up in malo spretnosti.
Glava brez las
Lase si spni, tako da ustvariš res gladke lase, ki jih lahko še bolj pogladiš z gelom. Če pa želiš za to masko uporabiti kar svoje lase, potem lahko vse te korake preprosto preskočiš. V trgovini kupi plešasto glavo in jo malo napolni z vato, ker ima Pennywise veliko bučo. Robove pleše namaži z lepilom, ki ti ne bo škodilo in tako boš dajal vtis, da nimaš las. Dobro preveri vse kotičke, da ne bo kaj bingljalo. S pomočjo gobice na vse robove pleše nanesi tekoči lateks. Temeljito preveri, da si pokril vse kotičke in tako se bo pleša spojila s tvojo glavo. Nekaj belih prtičkov raztrgaj na manjše koščke in jih malo nad svojim čelom dodaj na plešasto glavo s tekočim lateksom. Tako boš še bolj prepričljiv Pennywise.
Klovn Pennywise
Oranžna lasulja
Najboljša izbira je lasulja z ravnimi lasmi, saj jo boš lažje uredil. Lasje naj bodo dolgi do ramen in nič dlje. Lasuljo si namesti tako, da boš v ogledalu videl veliko svoje nove plešaste glave. Lase s pomočjo spreja oblikuj točno tako, kot je videti Pennywise na sliki. Na vsake nekaj centimetrov pristriži nekaj las in jih daj na sprednjo stran s pomočjo lateksa in lepila. Tako boš ustvaril tako imenovani vdovski vrh oziroma widow’s peak. Res uporabi veliko spreja, saj mora lasulja še kar nekaj časa zdržati.
Klovnski obraz
Prvi korak je prikritje tvojih obrvi, ki jih tokrat ne boš potreboval. To lahko storiš z »lepilom«, ki ga kupiš v skoraj vsaki trgovini. V isti trgovini pa kupi tudi belo barvo za obraz, s katero boš postal pravi klovn. Barvo nanesi na vrat, obraz in ušesa. Nič naj ti ne uide, saj boš drugače označen za prevaranta. Barve so načeloma zelo obstojne, vseeno pa lahko njihovo obstojnost še podaljšaš. Tu za nasvet vprašaj svojo prijateljico, ki uporablja make up. Okoli oči nanesi maskaro in začni s senčenjem ličnic, ust in gub na čelu, ki si jih ustvaril s pomočjo prtičkov. S pomočjo senčila nariši obrvi, kot jih ima Pennywise. Dele obraza, za katere misliš, da bi potrebovali senčenje, preprosto zasenči in že lahko nadaljuješ. Edino, kar ti še preostane, je zaključevanje videza. Rdečo šminko nanesi na konec nosu in okoli ustnic. Iz kotičkov ustnic pa moraš na vsaki strani obraza potegniti še rdečo črto na sredino čela. Tudi tu za pomoč poglej sliko grozljivega klovna.
Facebook je napovedal, da bo v Evropi zaposlil 10.000 ljudi, ki bodo razvijali tako imenovan metaverse. O tem konceptu nekateri govorijo kot o prihodnosti interneta. Toda kaj točno to je?
Kaj je metaverse?
Zunanjim uporabnikom se morda zdi kot nadgrajena različica virtualne resničnosti, vendar nekateri menijo, da bi metaverse lahko bil prihodnost interneta. Menijo namreč, da bi lahko bil za VR (virtualna realnost) to, kar je sodobni pametni telefon za prve okorne mobilne telefone iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Namesto na računalniku lahko v metaversu z uporabo slušalk vstopiš v virtualni svet, ki povezuje vse vrste digitalnih okolij. Za razliko od sedanje VR, ki se večinoma uporablja za igre, bi lahko ta virtualni svet uporabljali za praktično vse – delo, zabavo, koncerte, izlete v kino – ali samo za druženje.
Večina ljudi si predstavlja, da bi imeli pri uporabi 3D avatar – predstavo o sebi. Ker pa je to še vedno le zamisel, ni enotne dogovorjene opredelitve metaverse.
Metaverse svet. vir: Flickr
Zakaj je to nenadoma postala velika stvar?
Navdušenje nad digitalnimi svetovi in obogateno resničnostjo se pojavi vsakih nekaj let, vendar običajno zamre. Ampak bogati vlagatelji in velika tehnološka podjetja so zelo navdušeni nad metaversom in nihče ne želi ostati zadaj, če se izkaže, da je to prihodnost interneta. Poleg tega se zdi, da je tehnologija prvič že skoraj na voljo.
Zakaj je vpleten Facebook?
Družba Facebook je izgradnjo metaversa postavila za eno svojih glavnih prednostnih nalog. Veliko je vložil v virtualno resničnost s svojimi naglavnimi slušalkami Oculus, ki so cenejše od konkurenčnih – po mnenju nekaterih analitikov morda celo z izgubo. Poleg tega ustvarja tudi aplikacije za navidezno resničnost za družabna srečanja in delovna mesta, vključno s tistimi, ki se povezujejo z resničnim svetom.
Kljub temu, da je Facebook v preteklosti že kupoval tekmece, trdi, da metaversa »eno podjetje ne bo zgradilo čez noč«, in obljublja, da bo sodeloval. Nedavno je vložil 50 milijonov dolarjev v financiranje neprofitnih skupin, ki bodo pomagale »odgovorno graditi metaverse«. Meni pa tudi, da bo za pravo idejo metaversa potrebnih še 10 do 15 let.
Koga še zanima metaverse?
Sweeney, vodja podjetja Epic Games (ki ustvarja igro Fortnite), že dolgo govori o svojih željah glede metaversa. Spletne igre za več igralcev imajo skupne interaktivne svetove že desetletja. Ti svetovi niso metaverse, vendar imajo nekaj skupnih idej. V zadnjih letih je Fortnite razširil svoj izdelek in znotraj svojega digitalnega sveta gostil koncerte, dogodke blagovnih znamk in drugo. To je na mnoge naredilo vtis, kaj vse je mogoče, in v središče pozornosti potisnilo vizijo metaversa gospoda Sweeneyja.
Tudi druge igre se približujejo ideji metaversa. Roblox je na primer platforma za več tisoč posameznih iger, povezanih z večjim ekosistemom. Medtem Unity, platforma za razvoj 3D, vlaga v digitalne dvojčke – digitalne kopije resničnega sveta, grafično podjetje Nvidia pa gradi svoj Omniverse, ki ga opisuje kot platformo za povezovanje 3D virtualnih svetov.
Ali gre torej samo za igre?
Ne. Čeprav obstaja veliko idej o tem, kaj bi metaverse lahko bil, je po večini vizij jedro družabna interakcija med ljudmi. Facebook na primer eksperimentira z aplikacijo za sestanke v navidezni resničnosti, imenovano Workplace, in družabnim prostorom, imenovanim Horizons, ki uporabljata njegove sisteme virtualnih avatarjev. Druga aplikacija za navidezno resničnost, VRChat, je v celoti osredotočena na spletno druženje in klepetanje – brez drugega cilja ali namena kot raziskovanje okolice in spoznavanje ljudi.
Sweeney je nedavno za Washington Post povedal, da si predstavlja svet, v katerem bo proizvajalec avtomobilov, ki bo želel oglaševati nov model, »spustil svoj avtomobil v svet v realnem času, vi pa ga boste lahko vozili naokoli«.
Morda bomo pri spletnem nakupovanju najprej pomerili digitalna oblačila in jih nato naročili, da bodo prispela v resnični svet.
Bomo oblačila pomerjali virtualno? vir: Flickr
Ali ta tehnologija že obstaja?
VR je v zadnjih letih dosegel velik napredek, saj so na voljo vrhunske naglavne slušalke, ki lahko človeško oko prelisičijo, da vidi v 3D, medtem ko se igralec premika po virtualnem svetu. Postala je tudi bolj razširjena – igralne slušalke Oculus Quest 2 VR so bile leta 2020 priljubljeno božično darilo.
Razmah zanimanja za NFT, ki bi lahko zagotovili način za zanesljivo sledenje lastništvu digitalnega blaga, bi lahko pokazal, kako bi delovalo virtualno gospodarstvo.
Naprednejši digitalni svetovi pa bodo potrebovali boljšo, doslednejšo in bolj mobilno povezljivost, kar bi lahko rešili z uvedbo omrežja 5G.
Za zdaj je še vse v začetni fazi. Za razvoj metaversa – če se bo sploh zgodil – se bodo tehnološki velikani borili naslednje desetletje ali morda še dlje.
Pripravili smo enostaven priročnik za vsakega, ki je prvič na svojem in se bo pranja perila lotil sam.
1. Naberi dovolj velik kup
Perilo zbiraj v posebni košari, za pranje se odloči, ko nabereš dovolj velik kup. Ali pa preprosto, ko ti zmanjka čistih spodnjih hlač.
Pralni stroj ne sme biti preveč napolnjen, ker se oblačila ne bodo dobro oprala. Preveri, ali na stroju piše, koliko kilogramov perila lahko naložiš naenkrat.
2. Loči perilo po barvah in materialu
Perilo loči po barvah, zato da se svetlejše obleke ne bodo obarvale. Loči jih tudi po materialu, da se delikatne obleke ne bodo skrčile, druge pa ne slabo oprale.
Barvno ločevanje se deli na dve večji kategoriji: belo in ostalo. Belo perilo peremo posebej, saj ga že delček barvnega oblačila v stroju pobarva. Pisane obleke pa lahko operemo skupaj.
Ločevanje po materialu se tudi deli na dve večji kategoriji: neobčutljivi materiali (večina) in delikatno. Najbolje je, da oblačila razporediš glede na to, na koliko stopinj se lahko perejo – ta podatek najdeš na etiketi.
Oznake za pranje, sušenje in likanje na etiketah perila
3. Nastavi prave nastavitve na stroju
Za vsak kup, ki ga opereš, moraš na stroju nastaviti drugačne pogoje pranja. Označiti moraš na primer material oziroma način pranja glede na material: bombaž, sintetični materiali, delikatno perilo, svila itd.
Najpomembnejše je, kakšno temperaturo pranja izbereš. Bolj delikatna oblačila peremo na nižjih temperaturah, bolj trdoživa pa na višjih.
Belo bombažno perilo, brisače in posteljnino peremo na 90 °C, da se prekuha.
Večino pisanega bombažnega perila peremo na 60 °C.
Oblačila iz sintetičnega materiala peremo na 30 ali 40 °C.
Svilene in volnene obleke največ na 30 °C.
Nastaviš lahko tudi število vrtljajev na minuto. Večje kot je število, manj vode naj bi ostalo v perilu in hitreje se bo posušilo, a bolj bo grobo pranje. Predlagamo, da izbiraš med 400 in 1200 vrtljaji, odvisno od občutljivosti materiala perila.
4. Dodaj pralni prašek
V trgovini najdeš različne pralne praške za različne kupe perila, razlikujejo se npr. za belo, pisano in delikatno perilo. Zagotovo najdeš tudi takšnega, ki je primeren za vse.
Več perila, kot je v stroju, več praška dodaš. Za točno količino preveri embalažo. Po želji lahko dodaš tudi mehčalec.
Zdaj pa pritisni »start«.
5. Sušenje
Po tem, ko te stroj obvesti, da je pranje končano, perilo čimprej vzemi ven. Če imaš sušilni stroj, pri posameznih kosih oblačil preveri, ali se lahko sušijo v stroju. Načeloma lahko v stroj vedno vržeš bombažne majice, nogavice, spodnje hlače in brisače.
Česar ne moreš posušiti v stroju oziroma če stroja nimaš, obesi perilo na sušilnostojalo. Stojalo postavi v prostor, ki ni vlažen, ali ven. Če se perilo suši prepočasi, lahko namreč dobi neprijeten vonj.
6. Končni korak
Večji del opravila je že za tabo. Zdaj obleke, brisače in posteljnino le še zložiš in pospraviš nazaj v omaro. Po potrebi jih pred tem še zlikaš.
4. oktobra se je zgodilo nekaj nepredstavljivega. Največje družbeno omrežje je doživelo popoln komunikacijski kolaps med njihovimi podatkovnimi centri. Vzrok naj bi bil v spremembi konfiguracije ruterjev, ki povezujejo in upravljajo s prometom, ki teče skozi podatkovne centre. V našem vsepovezanem svetu je padec storitev povzročil gromozanski val novic, medtem ko so uporabniki Facebooka in Instagrama nervozno osveževali svoje news feede.
Zgolj začetek
Vendar to še ni najbolj sramotna stvar, ki se je zgodila tehnološkemu gigantu tisti teden, saj je že naslednji dan potekalo zaslišanje bivše zaposlene, žvižgačice Francis Haugen. V svoji izjavi za ameriški kongres je Facebook obtožila neetičnega obravnavanja uporabnikovih podatkov, spodbujanja političnega nemira in škodljivega vpliva na mlajšo populacijo.
Vpliv družbenega omrežja na politiko je jasen. Raziskovalci iz kalifornijske univerze so že leta 2010 izvedli eksperiment, kjer so plačali za oglase, ki so Američane spodbujali k udeležbi na volitvah. Oglasi so se prikazali 60 milijonom uporabnikom, raziskovalci pa so zabeležili dodatnih 340 tisoč glasov. Si lahko predstavljate, kako bi bilo videti, če bi se Facebook odločil podpreti tega ali onega političnega kandidata? Na (ne)srečo to ni potrebno.
Haugenova je v svoji izjavi podala, da je podjetje v času januarske invazije na ameriški Kapitol pravzaprav izklopilo varovala, narejena za preprečevanje širjenja dezinformacij, kar naj bi pripomoglo k sami invaziji. A to je le še ena črna pika v dolgi vrsti škandalov, kot je na primer Cambridge Analytica.
Škodljiv vpliv na duševno zdravje
Po drugi strani pa njihove platforme škodljivo delujejo tudi na duševno zdravje uporabnikov, posebej mladih ljudi. S tem ko skušajo aplikacije svoje uporabnike zadržati čim dlje, rušijo njihovo samozavest in identiteto, kar je še posebej kritična točka za mlade. To dejstvo je tudi dobro dokumentirano v samem sedežu podjetja, a se za to ne zmenijo.
Facebook se spretno izmika kakršnikoli odgovornosti za vplive svojih platform. Brisanje računov raziskovalcev, da sploh ne omenjam dejstva, da so postali največji korporativni lobisti v Washingtonu, kjer stojijo z ramo ob rami z Amazonom.
Razlog za vsa ta sporna dejanja je kristalno jasen. Gre se, seveda, za dobiček, in ne izrecno moralno hibo vseh zaposlenih. Haugenova prav tako priča, da pri podjetju nihče ni zloben in škodoželjen, vendar njihova interna struktura spodbuja čim večjo interakcijo uporabnikov. Meritve pa kažejo, da se ta najbolje doseže s čustvenim odzivom na vsebino, ki sta najpogosteje jeza in žalost. Več čustvenih polen, kot vržejo na ogenj, večji dobiček imajo.
Nepredstavljivi dobički
V tej točki je nujno tudi poudariti, da je Facebook danes vreden skoraj bilijon dolarjev. Ne, ne milijardo, temveč bilijon, ki se v angleško govorečem svetu imenuje trilijon. Ali poenostavljeno tisoč milijard dolarjev.
Kljub temu se Facebookova platforma spopada z največjim upadom uporabnikov od svoje ustanovitve. Pravzaprav gre za 45 % upad mladih uporabnikov, saj se nove generacije odločajo za druge platforme, kot je TikTok. Četudi obdržijo starajočo se uporabniško bazo, je sloves podjetja v zadnjih nekaj letih doživel hud udarec.
Ali lahko sploh še zaupamo Facebooku? Je to začetek konca tehnološkega giganta? Ali se jim bo uspelo rešiti iz te potapljajoče ladje, z antipatičnim kapitanom Markom Zuckerbergom na čelu?
Priložnost za mlade raziskovalce in raziskovalke – na voljo so podoktorske štipendije za študijsko leto 2021/2022. Univerza v Ljubljani skupaj s petimi univerzami zveze EUTOPIA vabi k prijavi na drugi razpis projekta MSCA COFUND EUTOPIA-SIF. Izbrane raziskovalke in raziskovalci bodo imeli možnost zaposlitve na eni izmed univerz zveze, ki jih sestavljajo Vrije Universiteit Brussel, CY Cergy Paris Université, Univerza v Göteborgu, Univerza v Ljubljani, Univerza Pompeu Fabra in Univerza Warwick.
Raziskovalci Univerze v Ljubljani se bodo lahko za dve leti zaposlili na drugi univerzi EUTOPIE, mentorji Univerze v Ljubljani pa lahko k prijavi povabijo dobre podoktorske raziskovalce z drugih univerz EUTOPIE. Projekt nudi:
odlične pogoje za dvig tvoje raziskovalne odličnost in možnost kariernega razvoja
dvoletno pogodbo o zaposlitvi kot Marie Shlodowska-Curie COFUND raziskovalec na eni izmed univerz EUTOPIE
popolno akademsko svobodo pri izvedbi raziskovalnega projekta
mednarodno in medsektorsko mobilnost z gostovanji
program usposabljanja in razvoja kariere (PCDP)
Univerza v Ljubljani bo sprejela 2 raziskovalca od razpisanih 21 mest v drugem razpisu. Rok prijave je 10. januar 2022. Za več informacij poglej na spletno stran projekta Eutopia ali piši na elektronski naslov polona.juvancic@uni-lj.si.
