PR teater je največja študentska konferenca za odnose z javnostmi. Že dvanajsto leto zapored jo prirejajo člani Študentske sekcije Slovenskega društva za odnose z javnostmi (ŠS PRSS), ki deluje na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.
Na vsakoletni konferenci se obiskovalci seznanijo z novimi znanji, idejami in veščinami s področja komuniciranja. Pester program vključuje predavanja in delavnice, ki jih izvedejo priznani slovenski in tuji predavatelji. S pomočjo pridobljenega znanja si udeleženci pridobijo konkurenčno prednost pri iskanju zaposlitve. Prav tako je PR teater odlična priložnost za spletanje novih poznanstev in vezi, ki so danes ključna za uspešno poslovno pot.
Člani društva ŠS PRSS so prepričani, da bodo tudi letos izvedli inovativen, abstrakten in barvit dogodek. Geslo letošnjega PR Teatra je Čas je za odmik od ustaljenega, saj želijo mlade spodbuditi, da stopijo iz obstoječih okvirjev sodobne družbe.
Konferenca se bo odvijala v sredo, 24. novembra 2021, v virtualni obliki. Za več informacij obiščite njihovo spletno stran http://prteater.si/, Facebook ali Instagram profil (@pr_teater).
Prihodnji teden bo v Glasgowu potekal eden največjih dogodkov zadnjih let. To bo konferenca o podnebnih spremembah (v tujem tisku označena z COP26), kjer se bodo voditelji držav dogovarjali o prihodnosti sveta. Kresala se bodo mnenja znanstvenikov, politikov, ekonomistov in korporacij. Cilj je najti skupne točke in zaveze, ki bodo preprečile, da se temperatura Zemlje v naslednji polovici stoletja zviša za več kot 1,5 °C. V to je vključeno zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, varovanje okolja in ljudi. Druga plat je, da si prizadevajo to doseči po poti najmanjšega upora, s še naprej rastočim standardom življenja in čim manjšimi izgubami profita. Drugače rečeno, spremeniti svet tako, da se spremeni čim manj.
Mednarodni forum za podnebne spremembe (IPCC) je združenje znanstvenikov pod okriljem Združenih narodov (UN), ki vsakih nekaj let pripravi poročilo o podnebnih spremembah. Pariški sporazum je bil sklenjen na podlagi dokazov takšnega poročila v letu 2015. Enako velja za Glasgow.
Konferenca bo potekala v Glasgowu na Škotskem.
Pred kratkim pa so v medije pricurljali dokazi o lobiranju nekaterih držav in korporacij, da se poročilo IPCC-ja spremeni, poroča BBC. IPCC je dobila več kot 32.000 pozivov, naj poročilo priredi določenim interesom, preden ga razodenejo na konferenci.
Fosilna goriva
Že dolgo poslušamo o slabih učinkih izgorevanja fosilnih goriv. Zavedanje o njihovi nevarnosti je spodbudilo industrijo električnih avtomobilov, sončnih celic na stanovanjskih hišah in nenazadnje projekte, kot je BicikeLJ. Lastnikom naftnih črpalk, zemeljskega plina in rudnikov premoga gredo pozivi k bojkotu fosilnih goriv v nos, zato so na IPCC naslovili več sporočil.
Ministrstvo za olje Savdske Arabije se je spotaknilo ob fraze kot je: »na vseh področjih je treba hitro in učinkovito ukrepati za zmanjševanje porabe fosilnih goriv« in zahtevalo njihovo odstranitev iz poročila.
Avstralija, ki je največji izvoznik premoga, se ne strinja z zaključkom, da je treba porabo premoga močno zmanjšati. Temu nasprotuje tudi Indija, ki večino elektrike pridobi iz termoelektrarn. Težava je, da bi bile potrebne velike investicije v infrastrukturo in posodabljanje energetskega omrežja, na kar se, po njihovih besedah, IPCC požvižga.
Organizacija držav izvoznic nafte (Opec) v zadnjih letih navija za uporabo sistema shranjevanja CO2 pod zemljo (CCS), kar bi morda lahko bila trajna alternativna rešitev, a še ni bilo izvedenih dovolj raziskav. Tudi oni obtožujejo IPCC, da ni pretehtal vseh možnosti.
Naftna ploščad Sleipner na Norveškem že od leta 1996 uporablja sistem CCS. (vir: BBC)
Prideleva mesa
Največji izvoznici govedine in hrane za živali sta Brazilija in Argentina. Kot pričakovano poskušata ovreči znanstvene dokaze o škodljivosti masovnega gojenja goveda. V poročilu IPCC je zapisano, da bi izogibanje mesnim dietam lahko zmanjšalo toplogredne pline tudi za do 50 %. Brazilija se tej trditvi odločno, vendar neprepričljivo upira. Obe državi zahtevata tudi, da se izloči predloge, kot sta davek na rdeče meso in kampanja za »brezmesni ponedeljek«.
Ko smo že v Južni Ameriki povejmo še, da je od izvolitve predsednika Bolsanara leta 2018 izsekavanje amazonskega pragozda doseglo vrhunec. Bolsanaro je prišel na oblast z obljubami o gospodarski rasti na račun gozdov in naravnih bogastev, ki se skrivajo v njem. Vse to Brazilija zanika.
Od leta 2000 naprej je izsekavanje amazonskega pragozda upadalo. Dandanes svetovni časopisi poročajo o največjih izsekih po 12 letih. (vir: rainforests.mongabay.com)
Jedrska energija
Nuklearne elektrarne so bile nekoč ponos vsake države. Po groznih nesrečah v Černobilu (1986) in Fukušimi (2011) ter stalnim vprašanjem, kam z odsluženimi uranovimi palicami pa niso več idealna izbira. Kljub temu vzhodnoevropske države opozarjajo, da je IPCC preveč negativno nastrojen proti nuklearni energiji. Po njihovih besedah bi lahko večino ciljev COP26 dosegli z jedrsko energijo. Sam nisem nuklearni fizik in ne vem, kakšna je relativna nevarnost jedrskih elektrarn, mislim pa, da ima to nekaj opraviti s strahom pred jedrskim orožjem. Spomnimo se panike ZDA ob pogledu na jedrski reaktor v Iraku. Ali pa tistega v Severni Koreji. Če nisi svetovna velesila ali vsaj evropska država, te ukvarjanje z jedrsko energijo naredi sumljivega.
Problem financ
Na konferenci v Kopenhagnu 2009 je bila ena izmed zavez bogatih držav, da bodo tistim v razvoju vsako leto dale 100 milijard dolarjev za razvoj zelenih energij. To se ni zgodilo. Še leta 2018 je znesek znašal slabih 80 milijard. Glede na to lahko malo bolj razumemo Indijo, v kateri vlada revščina, iz katere se seveda ne da ustvariti moderne zelene utopije.
Tudi znanstveniki IPCC-ja so posredno odgovorili na obtožbe. Pri njihovem delu je pričakovano, da bodo naleteli na mnoge odgovore. To jim je pravzaprav všeč, saj le s čim več mnenji lahko ustvarijo najboljše predloge. Še vedno pa poudarjajo, da so neodvisna organizacija, ki se ne podredi nikakršnim pritiskom, ki niso v obliki znanstvenega dokaza.
Andrej Šarkezi je slovenski komik in glasbenik romskega porekla, ki ora ledino slovenskega stand-upa, ki ga še nismo videli. Začetek njegove kariere komika je zapisan na družbenem omrežju TikTok, kjer je začel deliti svoje šale. Andrej Šarkezi je oseba, ki se zna pošaliti na svoj račun, kar je slovenska javnost videla tudi v šovu Slovenija ima talent. Potem, ko je navdušil sodnike in občinstvo, je z nami spregovoril nekaj besed o svoji dosedanji karieri komika in glasbenika ter prihodnosti. Ni pa šlo brez šal na račun porekla in kako sam gleda na vse to.
Začetek vseh šal naj bi bil TikTok. Je to res?
Točno tako. Svak je na TikToku delil enega izmed mojih posnetkov, ki se je dobro »prijel«. Po tem sem si rekel, zakaj pa ne bi poskusil? In tako se je začela moja pot komika.
Kakšen vzvod je predstavljal uspeh na družbenih omrežjih in kako pomembna je njihova uporaba za nadaljnjo promocijo?
Trenutno so prav družbena omrežja tista, ki mi pomagajo vzpenjati se po slovenski stand-up sceni. Pa še brezplačna so (smeh).
Pred dnevi smo te lahko videli na šovu Slovenija ima talent. Kakšni so bili občutki pred, med in po šovu?
Pred šovom Slovenija ima talent sem imel zelo mešane občutke. Ali jim bom dovolj dober? Bom popolnoma pogorel? Jim bodo moje šale sploh všeč? Vsa ta vprašanja so se mi pojavljala v mislih. Po nastopu pa sem bil zelo zadovoljen, saj sem prejel veliko pozitivnih komentarjev. Kot je rekel Lado (Bizovičar), sem na dobri poti in imam odlično izhodišče z drugačnim pogledom na naš svet.
V časih, ko je treba paziti na svoje besede, si se odločil »lomiti« tabuje. Zakaj taka odločitev?
Vedno me je jezilo obrekovanje Romov oziroma ciganov. Vedel sem, da bi bilo treba glede tega nekaj storiti in odločil sem se, da iz vseh negativnih stvari ustvarim šale, ki bodo obrnile celotno naracijo o nas.
Pogosto komiki iščejo navdih v lastnem življenju. Koliko materiala imaš še na voljo?
Ker se večina materiala dotika mojega življenja oziroma življenja ciganov, imam na voljo še ogromno materiala. Ne zdi se mi, da ga bo kaj kmalu zmanjkalo.
Kaj tvoji prijatelji in družina porečejo na tvoje šale?
Prijatelji in družina so moje šale sprejeli z veliko navdušenostjo. Veliko mi tudi pomeni, da me ob vsem tem zelo podpirajo. To mi res veliko pomeni. Moja žena je bila na začetku nekoliko skeptična glede tega, a ko je videla, kako dobro se je vse skupaj prijelo, je postala moja največja oboževalka.
Od kod ideja, da bodo temelj stand-upa predstavljala prepričanja o romih?
Že od nekdaj sem šaljivec in ker v Sloveniji še nimamo komika, ki bi se znal šaliti na naš račun, sem rekel, da bom jaz prvi.
Andrej Šarkezi ni le komik, njegova strast je tudi glasba
Kako je bilo prvič stati na odru in kako je stati zdaj, ko veš, da nekdo na nastop pride točno zaradi tebe?
Nihče mi nič ne more, saj sem cigan (smeh). Na prvem nastopu sem imel ogromno treme, zaradi česar sem pozabil povedati tudi kakšno šalo. Res je čudovit občutek, ko veš, da je nekdo prišel na nastop oziroma dogodek ter plačal karto zato, da vidi prav tebe.
Je v šalah veliko resnice ali gre zgolj za »javno prepričanje«, če se tako izrazim?
Nekaj šal je nastalo iz mojih življenjskih izkušenj, nekaj pa iz javnega prepričanja o ciganih. Kot moja šala, da cigani ne krademo, ampak si izposojamo za nedoločen čas. Ta je nastala kot nasprotje stalnemu negativnemu obrekovanju tistih, ki še niso imeli priložnosti spoznati naše kulture (smeh).
Del tvoje stand-up persone je tudi vzdevek bakreni. Od kod tak vzdevek?
Vzdevek Bakreni je nastal med gledanjem napovednika za turško serijo Sulejman Veličastni. Rekel sem si, da če je lahko on Veličastni, bom pa jaz Bakreni.
Prihodnost v stand-upu, je to nekaj, na kar ciljaš?
Vsekakor bi se želel uveljaviti kot komik v Sloveniji in če bi s tem lahko še kaj zaslužil, bi bilo odlično.
Ne le stand-up, tudi glasba je tvoje resno zanimanje. Imaš skupino 4YOU, če se ne motim?
Ukvarjam se tudi z glasbo. Sem frontman skupine 4YOU, s katero smo že izdali dve avtorski skladbi v hrvaškem jeziku. Trenutno delamo na tretji skladbi, ki pa bo v slovenskem jeziku.
4YOU - SLUČAJNO (OFFICIAL VIDEO)
Sam se oklicuješ za cigana in ne roma. Čemu tako?
Beseda cigan pomeni nedotakljivi, hkrati pa mi veliko lepše zveni. Brez dvoma pa mi ni všeč, če nekdo reče, da kradeš kot cigan, smrdiš kot cigan in podobno. Zakonsko smo opredeljeni kot pripadniki romske skupnosti, vsak pa naj se oklicuje tako, kot sam želi.
Se v teh časih še soočaš s sovraštvom, oklicevanjem in podobnim?
Hvala bogu lahko rečem, da ne. Sicer se res najdejo izjeme, a je teh zelo zelo malo.
Kaj bi svetoval bodočim komikom, ki bi se želeli preskusiti v stand-upu?
Bodočim komikom bi rekel samo, da naj poskusijo, saj je poskušanje zastonj.
Dune: Peščeni planet bo tudi uradno dobil nadaljevanje, ki bo predelalo vsaj še drugo polovico prve knjige. Studio Legendary, ki v sodelovanju z Warner Bros stoji za filmom, je potrdil novico in razveselil oboževalce filma. Novico je potrdil tudi režiser Denis Villeneuve, ki se mu je uresničila otroška želja, da bi knjigo Franka Herberta v celoti preselil na filmsko platno.
Dune dobiva nadaljevanje, ki bo obsegalo zaključek knjige Franka Herberta
Po prvih vtisih filma Dune je bilo jasno, da je mojstrovina in eden najboljših filmov leta ali zadnjih let. Nemogoča naloga, ki je čakala Villeneuva, je bila premostena in Dune je pravi spektakel. Kako je navdušil nas, si lahko prebereš v prispevku Ocena filma: Dune.
»To je le začetek … Hvala vsem, ki ste izkusili Dune in tistim, ki ga boste v prihajajočih dnevih in tednih. Veselimo se nadaljevanja te poti!« je zapisal studio Legendary v svojem tvitu, kjer so sporočili to novico.
This is only the beginning…
Thank you to those who have experienced @dunemovie so far, and those who are going in the days and weeks ahead. We're excited to continue the journey! pic.twitter.com/mZj68Hnm0A
Dune ima proračun v višini 165 milijonov dolarjev, njegov zaslužek pa po prvem tednu znaša že več kot 200 milijonov dolarjev. Ker je film premiero istočasno doživel tudi na pretočni platformi HBO Max je ta številka nekoliko nižja, vsekakor bi bila višja, če ne bi bilo trajajoče epidemije. Vseeno pa je bilo to dovolj, da se je studio odločil za nadaljevanje zgodbe, ki še ni povedana do konca. Režiser Villeneuve je povedal, da si vsekakor želi posneti nadaljevanje. V njem bo po njegovih besedah manj govorjenja in več akcije.
Nadaljevanje prihaja čez dve leti, serija tudi
Nadaljevanje filma prihaja v kinodvorane oktobra 2023, kar je le dve leti stran. Studio je že potrdil, da bo takratni izid le v kinodvoranah, torej brez istočasne premiere na pretočnih kanalih. Do takrat bo veliko časa, da si lahko prebereš knjigo, njena nadaljevanja in si še nekajkrat ogledaš film. Trenutno ga lahko ujameš v slovenskih kinodvoranah. V nadaljevanju se bodo vrnili glavni junaki, ki jih bodo zaigrali Timothée Chalamet, Rebecca Ferguson, Zendaya, Stellan Skarsgard, Dave Bautista in drugi.
Dune bo svoje nadaljevanje dobil čez dve leti
Warner Bros se tu ne ustavlja, saj so pred meseci že napovedali izid serije Dune: The Sisterhood, ki bo zajelo dogajanje pred filmom. Ukvarjali se bo predvsem z zgodbo klana Ben Gesserit, političnimi potezami in misterioznimi močmi. Datum izida še ni znan, vsekakor pa bo morala serija priti v pravem času, drugače bosta njena direktna konkurenca serija Gospodar prstanov studia Amazon in House of the Dragon, ki bo predzgodba Igre prestolov.
DUNE: PEŠČENI PLANET | finalni napovednik | V KINU OD 20. OKTOBRA
Stari Egipčani so svoje mrtve mumificirali že 1000 let prej, kot so mislili doslej. To kažejo novi dokazi, ki bi lahko privedli do ponovnega pisanja zgodovinskih knjig, piše The Guardian.
Ohranjeno telo visokega plemiča, imenovanega Khuwy, ki so ga odkrili leta 2019, je veliko starejše, kot so domnevali. To pa je dejansko ena najstarejših egipčanskih mumij, kar so jih kdaj koli odkrili. Mumija je bila datirana v obdobje Starega kraljestva, kar dokazuje, da so bile tehnike mumifikacije pred približno 4000 leti zelo napredne.
Izpopolnjeni postopek mumifikacije telesa in uporabljeni materiali – vključno z izjemno fino platneno oblogo in visokokakovostno smolo – naj bi bili doseženi šele 1000 let pozneje.
ProfesoricaSalima Ikram, vodja egiptologije na Ameriški univerzi v Kairu in vodilna strokovnjakinja za zgodovino mumifikacije, je za Observer povedala: »Če je to res mumija iz Starega kraljestva, bo treba pregledati vse knjige o mumifikaciji in zgodovini Starega kraljestva.«
Dodala je: »To bi popolnoma spremenilo naše razumevanje razvoja mumifikacije. Uporabljeni materiali, njihov izvor in z njimi povezane trgovske poti bodo dramatično vplivali na naše razumevanje starega kraljestva Egipta.«
»Doslej smo menili, da je bila mumifikacija v starem kraljestvu razmeroma preprosta, z osnovnim izsuševanjem, ki ni bilo vedno uspešno, brez odstranitve možganov in le občasno z odstranitvijo notranjih organov. Dejansko je bilo več pozornosti namenjene zunanjemu videzu pokojnika kot notranjosti. Tudi uporaba smol je pri doslej zabeleženih mumijah iz Starega kraljestva veliko bolj omejena. Ta mumija je preplavljena s smolami in tekstilom ter daje povsem drugačen vtis o mumifikaciji. Pravzaprav je bolj podobna mumijam, ki so jih našli 1000 let pozneje.«
Izgubljeni zakladi Egipta
Mumija je med pomembnimi odkritji, ki bodo razkrita v dokumentarni seriji National Geographica, Izgubljeni zakladi Egipta, ki se bo premierno začela predvajati 7. novembra. Producira jo podjetje Windfall Films, kamere pa spremljajo mednarodne arheologe med sezono izkopavanj v Egiptu. Odkritje mumifikacije bo predstavljeno v četrti epizodi z naslovom Rise of the Mummies, 28. novembra.
Ikram v tej epizodi nastopa skupaj s kolegom arheologom Dr. Mohamedom Megahedom, ki o najnovejšem odkritju pravi: »Če je to res Khuwy, je to preboj v staroegipčanski zgodovini.«
Lost Treasures of Egypt - Trailer
Odkritje mumije v razkošni grobnici v nekropoli v Sakkari je bilo posneto v prejšnji sezoni National Geographica. V novi seriji se bo začela preiskava o njenem datiranju in analizi. Hieroglifi so razkrili, da je mumija pripadala Khuwyju, sorodniku kraljeve družine, ki je živel pred več kot 4000 leti.
Mumija je bila preveč dobro ohranjena
Tom Cook, producent serije za Windfall Films, je povedal: »Vedeli so, da je keramika v grobnici iz Starega kraljestva, vendar [Ikram] ni mislila, da je mumija iz tega obdobja, ker je bila preveč dobro ohranjena. Mislili so, da postopek mumifikacije [takrat] ni bil tako napreden. Njen prvi odziv je bil: to zagotovo ni Staro kraljestvo. Toda med preiskavo se je začela strinjati s to idejo.«
Starodavni balzamatorji so telesa kopali v dragih smolah iz drevesnih sokov in tako ohranili meso, preden so truplo zavili. Ta mumija je prepojena z visokokakovostnimi smolami in zavita v povoje najvišje kakovosti.
Ikram v oddaji pravi: »To je izjemno. Toliko tovrstnega kakovostnega perila sem videla le v 21. dinastiji«. 21. dinastija egipčanskih faraonov je vladala več kot 1000 let po življenju Khuwyja.
Carolyn Payne, urednica National Geographica, je dejala, da je ta serija tako nenavadna zato, ker spremlja celotno skupino različnih arheologov v eni sezoni: »Videli smo nekaj neverjetnih najdb.«
V dokumentarcu je zapisano: »Z vsakim novim truplom, ki ga arheologi odkrijejo, je zgodba o egipčanskih mumijah jasnejša.«
Ljubljanski univerzitetni inkubator (LUI) je v sodelovanju z evropsko mrežo EIT Health med 22. in 23. oktobrom že tretje leto zapored organiziral hekaton Innovation Days. Dvodnevno tekmovanje ekip v iskanju rešitev za različne zdravstvene izzive je potekalo virtualno. Letošnja osrednja tema tekmovanja je bila ohranjanje ravnotežja med delom in zdravjem. Prvo mesto sta osvojila študenta z idejo novega zavarovalniškega produkta za mlade.
Do ideje v dveh dneh
Tekmovanje je potekalo med petkom, 22. oktobra in soboto, 23. oktobra, povsem virtualno, prek platforme Zoom. Osem ekip študentov različnih smeri in stopenj je iskalo nove zdravstvene inovacije na področju uravnoteženosti zdravja in dela. Znotraj tematike so se študentje odločili za enega izmed štirih odprtih izzivov, in sicer ‘zdravi in zadovoljni zaposleni’, ‘ergonomija pisarn’, ‘digitalno zdravje’ in dodaten izziv, ki so ga prispevali iz Merkur Zavarovalnica, kjer so iskali ‘nov produkt 21. stoletja za mlade’.
Udeležence sta v dveh dneh čakali dve podjetniški delavnici za lažje obvladovanje izzivov. Dr. Blaž Zupan, podjetnik in docent na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, je tekmovalcem predstavil koncepte oblikovanja ideje po metodi Design Thinking, Jakob Gajšek, direktor LUI-ja, pa je študentom predal znanje profesionalne predstavitve idej. Udeležencem so bili v času hekanja na voljo tudi izkušeni podjetniški mentorji, ki se s podjetniškimi izzivi vsakodnevno srečujejo: Jan Forsthuber iz startupa DeltaHub, Grega Nahtigal iz startupa DTs HUB, Klemen Rupnik iz startupa NYD in Rok Upelj iz podjetja MOVALYSE.
Zmaga za nov zdravstveni zavarovalniški produkt
V soboto zvečer so tekmovalci svoje ideje predstavili pred strokovno komisijo, ki so jo sestavljali Mojca Cvirn iz SRC Infonet, Jan Kralj iz Blup Blup, Klemen Starič iz Merkur Zavarovalnica in Milan Lazarević iz Tehnološkega Parka Ljubljana.
Največ točk komisije sta prejela študenta uprave in ekonomije, 21-letna Žiga Šarman in Dominik Gajšek. Z idejo novega zavarovalniškega produkta za mlade sta ustvarila zavarovanje proti dolgotrajnim stranskim učinkom, ki se nanaša na vse zdravstvene posege, cepljenja in zdravljenja.
»Na takšnem tekmovanju sva sodelovala prvič, prav posebej pa naju je pritegnil izziv zavarovalnice Merkur. Poznava se že več let, a se podobnih izzivov do sedaj še nisva lotevala. V izziv sva se podala z namenom pridobiti čim več znanja, seveda pa naju je zmaga navdušila. Najina ideja se je tekom hekatona nekoliko spreminjala, s pomočjo mentorjev in ekipe LUI pa sva prišla do zmagovalne kombinacije. Stranski učinki bodo vedno aktualni, zavarovanje pred njimi pa bi posameznikom olajšalo odločitev za zdravstveni poseg in jim nudilo podporo, ko bi jo najbolj potrebovali«, sta ob zmagi dodala mlada Celjana.
Drugo mesto je pripadlo ekipi mariborskih študentov medicine, ki so ustvarili ergonomski paket za vsa sedeča delovna mesta. Tretje mesto pa so osvojili študentje Fakultete za šport v Ljubljani, ki so svoja strokovna znanja zapakirali v storitve analize fizične pripravljenosti zaposlenih in priporočil za izboljšave. Obe ideji sta namenjeni spodbujanju aktivne skrbi delodajalcev za svoje zaposlene.
Slovenija ena izmed 20 evropskih tekmovalnih lokacij
Innovation Days so namenjeni spodbujanju zdravstvenih inovacij med mladimi. Tekmovanja potekajo po celi Evropi v sklopu EIT Health, največje mreže organizacij in inovacij na področju zdravja, podprte s strani Evropskega inštituta za inovacije in tehnologije (EIT) in Evropske Unije. Letos poleg Slovenije, kjer LUI kot slovensko središče za EIT Health predstavlja vstopno točko domačim zdravstvenim inovatorjem, tekmovanja potekajo še po 19 evropskih lokacijah.
Slovenska zmagovalca sta prejela denarno nagrado v višini 1500 evrov in uvrstitev v vseevropski finale Innovation Days, ki bo letos potekal virtualno. V družbi preostalih evropskih finalistov bosta s svojo idejo predstavljala Slovenijo in se potegovala za naziv evropskih zmagovalcev Innovation Days 2021.
Zadnja leta smo priča nezadržnemu napredku v mobilni fotografiji. Oboroženi z najnovejšimi napravami, med katerimi izstopa Huawei nova 9, lahko uporabite portretni, nočni in kateri drugi fotografski način za čudovite fotografije, skoraj enakovredne posnetim s profesionalno fotografsko opremo.
Da bi uživali v vrhunski in vsestranski mobilni fotografiji ni treba poseči po premijskih modelih pametnih telefonov. Čeprav je Huawei med uporabniki najbolj poznan ravno po vrhunskih telefonih serije P in Mate, inovacije in novo razvite tehnologije vgrajujejo tudi v naprave dostopnejših cen. Med temi izstopa pametni telefon Huawei nova 9. Razveselil bo vse, ki zahtevajo najboljše, česar so kamere sposobne.
Več svetlobe, boljša osvetlitev in več podrobnosti
V estetskem in unikatnem sklopu zadnjih kamer »Star Orbit Ring«, ki ga je Huawei predstavil v napravi Huawei nova 9, se bohoti 50-milijonska kamera Ultra Vision. Njena odlika je tipalo veliko 1/1,56 palca, največje kadarkoli vgrajeno v naprave družine Huawei nova višjega srednjega razreda. Tega se bodo še posebej razveselili zaljubljenci v mobilno fotografijo, saj je visoka svetlobna občutljivost tipala pogoj za kakovost in jasnost fotografij.
Če ste že kdaj poskusili fotografirati med nočnim sprehodom po mestu ali v slabše osvetljeni restavraciji, potem veste, kaj to pomeni. Ker so slabe svetlobne razmere nerešljiva težava nekaterih pametnih telefonov, se velikokrat niti ne trudite in v kali zatrete željo po zajemu sicer zanimivega trenutka. Toda skrbi postanejo odveč, če imate v rokah Huawei nova 9. Tipalo ni samo veliko in zato sposobno zajeti več svetlobe, opremljeno je še z inovativnim barvnim filtrom RYYB (CFA). Ta zelene pike običajnega filtra (RGGB) zamenja z rumenimi, ki sočasno prepuščajo svetlobno valovanje rdečega in zelenega spektra, posledica česar je zaznava še dodatnih 40 % svetlobe.
Pametni telefon Huawei nova 9 nočno fotografiranje poenostavi s tehnologijo 4-v-1 »Light Fusion«, ki vam tudi v izrednih svetlobnih pogojih pomaga posneti odlične fotografije. Namesto da bi se tipalo zanašalo na surovo število slikovnih pik za zajem kakovostnih fotografij, bogatih s podrobnostmi in z visokim dinamičnim razponom, izkorišča fizično velikost in način izboljšave posnetkov XD Fusion Engin. Podnevi ali ponoči, ko fotografirate portrete ali bolj običajne prizore, vam zato Huawei nova 9 nudi izjemne fotografske užitke.
Realistične fotografije in prikaz
Da bomo fotografije lahko kazali v najboljši luči, je pametni telefon Huawei nova 9 opremljen s 16,68-centimetrskim (6,57-palčnim) zaslonom sposobnim prikazati 1,07 milijarde barv in s 120-herčnim osveževanjem. Podpira tudi upravljanje barv (Full-Path P3 Colour Management) od zajema tipala, obdelave signala, hranjenja fotografij do prikaza. S tem je dosežena 25 % boljša barvna pokritost kot v primeru barvnega prostora sRGB, kar ravno tako pomaga, da v fotografijah in video posnetkih dejansko zajamete in nato na zaslonu opazujete natančno tisto, kar vidite na lastne oči.
Več zabave med snemanjem
S pametnim telefonom Huawei nova 9 dobite dostop do vrhunskih tehnologij mobilne fotografije, ki so bile do zdaj rezervirane za naprave premijskega razreda. Veliko tipalo občutljivejše na svetlobo, barvni filter RYYB in XD Fusion Engine skupaj zagotavljajo neverjetno fotografsko izkušnjo. Poleg tega je na voljo tehnologija z umetno inteligenco podprtega delovanja zaklepa AI Shutter za hiter zajem ostrih fotografij.
Navdušeni vlogerji pa bodo prepoznali prednosti popolnoma nove funkcije sočasnega snemanja s prednjo in zadnjo kamero. Omogoča preprosto preklapljanje med kamerama brez potrebe po snemanju dveh ločenih posnetkov. Še več, fotografije in video posnetki so takoj pripravljeni za objavo na družbenih omrežjih.
Opremljena s trgovino AppGallery
Huawei nova 9 je opremljen z mobilnimi storitvami HMS in trgovino AppGallery, ki dosega hitro rast. Do konca letošnjega junija je bilo v njej že 165 tisoč aplikacij prilagojenih delovanju s platformo HMS Core. Po zaslugi različice 6.0 so lahko aplikacije opremljene s fotografskimi funkcijami umetne inteligence, kot so visoki dinamični razpon (HDR), učinek zamegljenega ozadja (bokeh), stabilizacija videa in podobna.
Pametni telefon Huawei nova 9 bo v Sloveniji na voljo po priporočeni ceni 499 evrov, in sicer v črni in modri barvi. Prednaročila so odprta do 1. novembra. Predhodno registrirani Huawei uporabniki so prav tako upravičeni do 12-mesečne garancije na poškodovan zaslon. Ponudba velja do konca leta (31. decembra) za kupce pametnih telefonov Huawei nova 9 ali Huawei nova 8i.
Poleg telefona srednjega razreda Huawei nova 9 je Huawei na nedavni evropski predstavitvi na Dunaju predstavil še pametno uro Huawei Watch GT 3 in omejeno izdajo brezžičnih slušalk Huawei FreeBuds Lipstick. Neopažen pa ni ostal niti telefon Huawei nova 8i, ki navdušuje z izjemno ceno 349 €.
Trenutna situacija: sedim na balkonu, občudujem zvezde in razmišljam o svoji prihodnosti. Kako bo izgledala, kakšno službo bom imela, ali bom srečna. Menim, da se je verjetno vsak posameznik, ki tole bere, podobno vprašal vsaj enkrat v življenju.
Ko si v svojih dvajsetih, tovrstna vprašanja postanejo vse bolj pogosta. Naša starost je obdobje v življenju, ko se del nas počuti, da bi do zdaj moral imeti vse že »razčiščeno,« spet drug del pa bi se samo zabaval brez kančka slabe vesti in trohice skrbi.
Težave se začnejo zares, ko pridemo do točke, v kateri ugotovimo, da v resnici niti ne vemo, kaj si želimo.
V tem našem norem življenju obstaja toooliko zanimivih reči. Reči, ki jih radi počnemo, o katerih radi razmišljamo. Ko pa pomislimo, kaj od tega bi radi počeli vse svoje življenje, nas zajame tema.
Konec koncev, kako naj bi to zares vedeli, če nas naenkrat zanima vse, obenem pa nič? Če sem po eni strani ekstrovertirana oseba, ki uživa v druženju z ljudmi, po drugi pa se rada zaprem sama v sobo in uživam v družbi prečudovite knjige, kot je The beautiful and damned? Kaj to pomeni?
Ali se odgovor na moje vprašanje skriva med ljudmi ali med vrsticami moje najljubše knjige? Verjetno sem edina oseba, ki na to lahko odgovori, jaz sama. Vendar pa ne kar takoj … ampak čez čas.
Res redkokdo naših let ve, kaj bi počel v življenju, kje točno se vidi. Včasih je ta občutek strašen. Da ne veš, čemu bi se rad posvetil – bi rad sledil staršem in njihovim stopinjam ali bi začel nekaj popolnoma svojega. Ali pa samo živel enostavno, vendar srečno življenje, čeprav se zavedaš, da ti je namenjeno tisto nekaj »več«.
Priznam, včasih me tovrstna vprašanja tako zelo prestrašijo, da podvomim v vsako odločitev, ki sem jo doslej sprejela. Overthinkam vse in vsakogar ter se sprašujem, ali bi bile lahko stvari boljše, če bi sprejela prvo službo in ne druge. Tako močno razmišljam, da se sčasoma počutim izgubljeno. Skrbi me za prihodnost in kaj me lahko v njej čaka.
Vendar se sčasoma spomnim, da v tej dilemi nisem sama. S tabo sem in z mnogimi drugimi, ki se počutijo prav tako zelo izgubljena kot midva. Tako se opomnim, da je ta občutek samo del procesa, del življenja. Kanček tvojega odraščanja in spreminjanja v najboljšo verzijo samega sebe. Zato se temu občutku ne smeš upirati. Nasprotno: moraš ga sprejeti.
Pri tem ti svetujem, da se zraven posvetiš kakšnemu kreativnemu hobiju, ki te na to vsake toliko tudi opomni. Meni to predstavlja pisanje, v katerem se skriva paradoks – s pisanjem se po eni strani počutim, kot da imam vse pod nadzorom, po drugi pa me spomni, da je prihodnost izven mojega nadzora. Je izven našega nadzora.
Lahko samo živimo iz dneva v dan, se posvečamo zanimivim hobijem in se enostavno prepuščamo toku. Nekega dne pa nam vse te izkušnje in zanimanja pripeljejo odgovor na tisto smotano vprašanje – kaj je tisto, kar si zares želimo.
Sama zelo rada verjamem, da se vse zgodi z razlogom, tako pozitivno kot negativno. Nekateri razlogi se mogoče samo malo dlje skrivajo. Ko pa se končno odkrijejo, se bomo smejali temu, kako nas je v dvajsetih skrbelo za en prazen nič!
V soboto, 2. oktobra 2021, je v kavarni Muzeja za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani potekala premierna predstavitev pesniške zbirke z naslovom Julij avtorice Neže R. Jamnik.
Mlada literarna ustvarjalka Neža R. Jamnik na premieri svoje druge pesniške zbirke Julij.
O zbirki
Avtoričina druga zbirka pesmi je razdeljena na poglavja zanikanja, jeze, pogajanja, žalosti in sprejemanja. Vsebina pred bralca postavlja vprašanja o minevanju, odpuščanju do sočloveka in položaju ženske v današnji družbi. Natančneje gre za njeno refleksijo skozi lik Medeje in Antigone.
Portreti
Poleg dvaintridesetih pesmi je knjiga obogatena s čudovitimi portreti avtorice, ki so jih v objektiv ujele mlade slovenske fotografinje Taja Košir Popovič, Samantha Kandisky, Tjaša Barbo in fotograf Jaka Mojškerc. Samo ozračje pesmi je moč začutiti tudi skozi kreacije študentov Naravoslovno tehniške fakultete, v katerih je pozirala mlada ustvarjalka.
Poleg pesmi vsebuje zbirka tudi številne portrete mladih slovenskih fotografov.
O avtorici
Avtorica zbirke je tudi članica in aktivistka na področju kulture v Klubu koroških študentov. Izid knjige je nastal v sodelovanju s Klubom, ki se trudi spodbujati literarno sceno ne samo na Koroškem, temveč med vso mlado populacijo v Sloveniji.
Pol tisočletja preden je Krištof Kolumb prečkal Atlantik, so Vikingi dosegli Novi svet, o čemer pričajo ostanki lesenih stavb v L’Anse aux Meadows na severnem koncu kanadske Nove Fundlandije, piše The Guardian. Islandske sage govorijo o voditelju Leifu Eriksonu in naselbini z imenom Vinland, ki naj bi bila obala Severne Amerike. Čeprav je znano, da so Norvežani pristali v Kanadi, pa je točno določen čas, ko so postavili tabor in postali prvi Evropejci, ki so prečkali Atlantik, ostal nenatančen.
Vikingi prispeli leta 1021
Znanstveniki so zdaj z novo vrsto tehnike datiranja in na podlagi dolgoletne sončne nevihte ugotovili, da je bila naselbina naseljena leta 1021našega štetja in sicer s pregledom drevesnih letnic. Tri brinova in jelkova debla, ki so bila odrezana iz naselbine na Novi Fundlandiji, so datirana v obdobje pred natanko tisočletjem, 471 let pred prvim Kolumbovim potovanjem.
Domnevali so, da je naselbina L’Anse aux Meadows uspevala nekje med letoma 990 in 1050. To je temeljilo na stilistični analizi arhitekturnih ostankov in peščici artefaktov, ki so jih preučili po odkritju naselbine pred 60 leti. Datumi se ujemajo tudi z razlagami islandskih sag, ki so bile zapisane leta 1200.
Študija, objavljena v reviji Nature, temelji na povečanju koncentracije radioaktivnega ogljika v ozračju zaradi kozmičnih žarkov med znano sončno nevihto leta 993 našega štetja, ki je sprostila ogromen pulz sevanja, ki so ga takrat absorbirala drevesa.
Debla s še vedno pritrjenim lubjem so bila iz dreves, ki so bila živa med to sončno nevihto in so bila izkopana na najdišču. Takšne sončne nevihte se odražajo v letnih obročih rasti dreves. V vseh treh vzorcih je 28 rastnih prstanov nastalo po tistem, na katerem so bili vidni dokazi o nevihti, kar pomeni, da so bila drevesa posekana leta 1021 našega štetja.
Običajno radiokarbonsko datiranje – določanje starosti organskih materialov z merjenjem vsebnosti določenega radioaktivnega izotopa ogljika – se je ob odkritju najdišča leta 1960 izkazalo za premalo natančno za datiranje L’Anse aux Meadows, čeprav je veljalo splošno prepričanje, da je najdišče iz 11. stoletja.
Dokaz, da so drevesa posekali Vikingi, je bil tudi, da so »vsa bila spremenjena s kovinskimi orodji, kar je razvidno iz njihovih značilnih čistih rezov pod nizkim kotom. Takšnega orodja takratni avtohtoni prebivalci tega območja niso izdelovali,« je zapisano v študiji znanstvenikov z Univerze v Groningenu na Nizozemskem.
vikinški ladij
Zakaj so se Skandinavci podali na pot?
»Zagotavljamo dokaze, da so bili Norvežani dejavni na severnoameriški celini v letu 1021 našega štetja. Ta datum predstavlja varno točko za pozno vikinško kronologijo. Še pomembneje pa je, da predstavlja novo referenčno točko za evropsko spoznavanje obeh Amerik in najzgodnejše znano leto, do katerega je človeška migracija obkrožila planet.«
Vikingi so imeli izjemne sposobnosti gradnje plovil in navigacije ter so ustanovili naselbine na Islandiji in Grenlandiji. »Ti severni Evropejci so bili prva človeška družba, ki je prečkala Atlantik,« je za Reuters povedal Michael Dee, geolog in eden od vodij študije.
Datum potrjujeta dve islandski sagi – Saga o Grenlandcih in Saga o Eriku Rdečem –, v katerih so zapisani poskusi naselitve na Vinlandiji, ki jo je poskušal ustanoviti vodja po imenu Leif Erikson. Znan tudi kot Leif Srečni, je bil sin Erika Rdečega, ustanovitelja prvih nordijskih naselij na Grenlandiji. Po Sagi o Islandcih je Leif ustanovil norveško naselbino v Vinlandiji, ki se običajno razlaga kot obala Severne Amerike, čeprav se še vedno ugiba, ali gre za naselbino L’Anse aux Meadows.
»Mislim, da je pošteno opisati potovanje kot odkritje in iskanje novih virov surovin,« je dejal Dee. »Mnogi arheologi menijo, da je bil glavni motiv za iskanje teh novih ozemelj predvsem odkrivanje novih virov lesa. Na splošno se domneva, da so odšli z Grenlandije, kjer je les, primeren za gradnjo, izjemno redek.«
Datum 1021 se približno ujema z opisi v sagah, je dejal Dee in dodal: »Zato se postavlja vprašanje, koliko od preostalih dogodivščin v sagi je resničnih?«
