Evropska komisija meni, da pri izplačilih študentom, ki gredo na izmenjavo v prvem semestru, ne bo težav. Do morebitnih težav bi lahko prišlo le pri študentih, ki bodo odhajali v tujino v drugem semestru.
Vendar so na Evropski komisiji, kot tudi na CMEPIUS-u, Centru RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja, ki skrbi za izvajanje programa Erasmus na nacionalnem nivoju pri nas, prepričani, da bo do takrat težava že rešena in da bo proračunski organ tako pomembnemu programu odobril dodatna potrebna sredstva za nemoteno izvajanje programa. Pa bo res?
Koliko sredstev torej manjka?
Komisija v predlogu spremembe proračuna navaja primanjkljaj v višini 180 milijonov EUR v programu vseživljenjskega učenja, od česar je 90 milijonov EUR potrebnih za poravnavo obveznosti do študentov Erasmus. Poleg tega primanjkujeta 102 milijona EUR za raziskovalce v okviru dejavnosti Marie Curie. Program Erasmus študentom v visokošolskem izobraževanju omogoča, da preživijo od 3 do 12 mesecev v drugi evropski državi, pri čemer gre lahko za študij ali delovno prakso v podjetju ali drugi organizaciji. To možnost ima vsak študent, vpisan v sodelujočo visokošolsko ustanovo v eni od 33 sodelujočih držav (države članice EU, Hrvaška, Islandija, Lihtenštajn, Norveška, Švica in Turčija). Erasmus je del programa Evropske unije za vseživljenjsko učenje, za njegovo financiranje pa se nameni več kot 40 % sredstev tega programa, ki zajema še programe Leonardo da Vinci (poklicno izobraževanje in usposabljanje, najmanj 25 % proračuna), Comenius (šolsko izobraževanje, najmanj 13 % proračuna) ter Grundtvig (izobraževanje odraslih, najmanj 4 % proračuna).
Mednarodno okolje in mobilnost študentov
Erasmus torej nudi udeležencem terciarnega izobraževanja različne priložnosti na področju izobraževanja, poučevanja, usposabljanja, razvoja in sodelovanja v mednarodnem okolju.
Cilj programa je spodbujati mednarodno mobilnost posameznikov in povečati obseg različnega sodelovanja med organizacijami ter dvig kakovosti terciarnega izobraževanja v Evropi.
Individualna mobilnost je tako namenjena mednarodni izmenjavi študentov za študij in prakso ter zaposlenim za poučevanje in usposabljanje. Institucije, ki so nosilke Erasmus univerzitetne listine (EUC) in oddajo prijavo na Razpis VŽU Erasmus, prejmejo Erasmus dotacijo za posamezno pogodbeno leto. V skladu s Sklepom komisije VŽU Erasmus in znotraj minimalnih in maksimalnih zneskov lahko institucije same določijo višino dotacije za mobilnost. Erasmus dotacija je namenjena sofinanciranju mobilnosti, ki lahko v posameznih akcijah različno trajajo. Naslednji rok za prijavo institucij na nacionalni razpis je 8. 3. 2013!
Intenzivni programi (IP) so kratki študijski programi (največkrat poletne šole), ki na enem mestu združijo študente in profesorje iz različnih visokošolskih institucij in držav. Intenzivni programi lahko trajajo od 2 do 6 tednov. Dotacija za Intenzivne programe je sestavljena iz pavšalnega zneska za kritje stroškov organizacije, iz zneska za kritje dela potnih stroškov udeležencev in dnevnic. Naslednji rok za prijavo na razpis mobilnosti bo v začetku 2013.
Intenzivni jezikovni tečaji (EILC) ponujajo jezikovno predpripravo za Erasmus študente in Comenius asistente. Intenzivni jezikovni tečaji lahko trajajo od 2 do 6 tednov.
Pripravljalni obiski so namenjeni spoznavanju bodočih partnerjev in/ali pripravi projekta. Podpira se udeležbo na kontaktnem seminarju, ki ga organizirajo nacionalne agencije ali pripravljalnem obisku bodočih partnerjev. Dotacija krije potne stroške in namestitev udeležencev, ki potujejo v tujino, oziroma kotizacijo v primeru kontakntega seminarja.
###
V študijskem letu 2010/11 je Španija na študij in delovno prakso v tujino poslala največ študentov (36 183), sledita Francija (31 747) in Nemčija (30 274). Najboljše ravnotežje med številom gostujočih študentov in študentov na izmenjavi v tujini je imela Slovenija, sledita Španija in Nizozemska.
###
Izplačevanje dotacij za slovenske Erasmus študente
Slovenski Erasmus študentje, ki bodo del svojih študijskih obveznosti opravili v tujini v prvi polovici študijskega leta 2012–2013, ne bi smeli imeti nikakršnih težav s prejemom dotacij. Slovenska nacionalna agencija programa Vseživljenjsko učenje CMEPIUS je namreč vsem pogodbenim univerzam in ostalim institucijam že nakazala 60 % pogodbenega zneska, kar znaša nekaj manj kot 2,5 milijona EUR. V skladu s pravili delovanja programa Vseživljenjsko učenje pogodbenice prejemajo sredstva v treh nakazilih. Ob izpolnitvi pogojev bodo pogodbenice prejele nadaljnjih 20 % vrednosti pogodbe, s katerimi Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja trenutno že razpolaga.
Do morebitnih težav bi lahko prišlo le pri študentih, ki bodo odhajali v tujino v drugi polovici tekočega študijskega leta. Vendar so na EK prepričani, da bo do takrat problem že rešen in da bo proračunski organ tako pomembnemu programu odobril dodatna potrebna sredstva za nemoteno izvajanje programa.
Evropski poslanci kritični glede zmanjševanja sredstev za Erasmus
Evropski poslanci so bili na plenarnem zasedanju v Strasbourgu odločno proti zmanjševanju sredstev za program izmenjave študentov Erasmus, za katerega primanjkuje denarja. V razpravi so bili tako parlamentarci kot evropski komisar za proračun Janusz Lewandowski kritični do držav članic, ki niso držale svojih obljub. Lewandowski je opozoril, da so države članice dolžne dokazati, da jim je mar za izobraževanje in mobilnost študentov, ter spoštovati svojo zavezo, da bodo zagotavljale neprekinjeno financiranje študentom v programu Erasmus. Poudaril je, da je izobraževanje tudi eno od sredstev za boj proti visoki brezposelnosti med mladimi. Kot je pojasnil komisar, je bilo doslej porabljenih že 99 % sredstev, letos predvidenih za Erasmus, vendar pa je pričakovati, da bodo nekatere države še potrebovale denar v ta namen. „To pomeni, da potrebujemo spremembe proračuna za letos,“ je dejal. Za Erasmus v letošnjem proračunu po izračunih komisije manjka 90 milijonov EUR.
„Gospodarstva ne bi smeli sanirati na plečih študentov“
Več evropskih poslancev je v razpravi opozorilo, da so za težave s financiranjem Erasmusa odgovorne vlade držav članic, ker niso držale obljub, ki so jih dale državljanom unije. Med njimi je bila tudi Nemka Doris Pack, ki je v imenu Evropske ljudske stranke (EPP) opozorila, da „gospodarstva ne bi smeli sanirati na plečih študentov“. Vodja socialistov in demokratov (S&D) Hannes Swoboda pa je državam očital, da z ogrožanjem Erasmusa, simbola kvalificirane Evrope, ogrožajo mobilnost, ki velja za enega najpomembnejših dosežkov unije.
Slišati je bilo tudi, da so v EU mlade vzeli za talce v taktičnih igricah med evropskimi institucijami in da bi morali v uniji namesto pri mobilnosti mladih, ki koristi vsem, varčevati pri subvencijah za škodljive tobačne izdelke. Ciprski minister za evropske zadeve Andreas Mavrojanis je skušal parlamentarce pomiriti ter jim zagotovil, da financiranje programa vseživljenjskega učenja, kamor sodi tudi program Erasmus, letos in prihodnje leto ne bo ogroženo.
###
V povprečju so se študentje na študij v tujino odpravili za nekaj več kot 6,4 meseca ter prejemali štipendijo v višini 232 EUR (leto poprej je znašala 236 EUR). Študentje Erasmus se najpogosteje odločajo za študij družbenih in poslovnih ved ter prava (34,7 %), sledijo humanistične vede in umetnost (31,5 %) ter strojništvo, predelovalne tehnologije in gradbeništvo (12,6 %).
###
Za zdaj študentje še varni, vprašanje, kako bo v prihodnje
Da študentje, ki naj bi letos in v začetku prihodnjega leta dobili denar iz programa Erasmus, ne bodo ogroženi, je poslancem zagotovil tudi komisar Lewandowski, ki je pojasnil, da so denar že poslali nacionalnim agencijam v 33 državah. Je pa zaradi negotovosti po njegovih besedah ogroženo financiranje revnejših študentov kasneje. „Zdaj moramo študentom dati zagotovilo, da v letu 2013 ne bodo ogroženi,“ je poudaril komisar. Ciprski minister za evropske zadeve je obljubil, da bo ciprsko predsedstvo storilo vse, kar je v njegovi moči, da tega programa ne bodo ogrozili.
70 % študentov je že prejelo sredstva
Evropski komisar za proračun je pojasnil tudi, da je 70 % študentov že prejelo sredstva. Med 30 % tistih, ki nanje še čakajo, jih občuten delež ne bo prizadet, saj več nacionalnih agencij, ki dejansko podeljujejo štipendije, še ima sredstva zanje. Prav tistim, ki bi lahko ostali brez sredstev, pa je namenjen predlog spremembe proračuna. „Erasmus je dober za mladino Evrope in za okrevanje Evrope po krizi. Ne morem si predstavljati, da bi vlade zavrnile naložbo v naše mlade,“ je dejal Lewandowski.
Kot je med drugim še poudaril, napovedani predlog spremembe proračuna nikakor ne bo namenjen institucijam EU, saj pri tem zanje ne bo namenjenega niti centa. „To bo dopolnjen proračun za evropske študente, evropske znanstvenike, nevladne organizacije, podjetja in druge, za katere je proračun EU pomemben. Vsak dan,“ je izpostavil Lewandowski.
Intervju:
So sredstva za Erasmus zagotovljena?
Za pojasnila smo pobrskali tudi po spletnih straneh Evropske komisije in povzeli nekaj najpogostejših vprašanj. Evropska komisija je namreč že 23. 10. zaprosila Svet in Evropski parlament za nujna dodatna sredstva za premostitev primanjkljaja v proračunu Evropske unije za leto 2012, ki znaša 9 milijard evrov. Če teh sredstev ne bo prejela, bo ogroženih več programov financiranja, med drugim vodilni program Erasmus za izmenjavo študentov.
Od kod izvirajo trenutne težave financiranja programa Erasmus?
Predlog Evropske komisije za celotni proračun EU za leto 2012 je znašal 132,7 milijarde EUR, dokončni proračun, o katerem so se dogovorile države članice in Evropski parlament, pa 129,1 milijarde EUR. Proračun za leto 2012 je moral pokriti še približno 5 milijard EUR neplačanih računov iz proračuna za leto 2011, v katerem je prav tako primanjkovalo sredstev. Komisija, Svet in Evropski parlament so se dogovorili, da bodo v letu 2012 pregledali izvajanje proračuna, da bi ugotovili, ali je potrebno dodatno financiranje. Vse tri institucije se o finančnem primanjkljaju, ki vpliva na številne programe, med seboj redno posvetujejo, vendar še niso dosegle dokončnega soglasja. S spremembo proračuna, predlagano 23. 10., naj bi se primanjkljaj premostil.
Bo Erasmusu zmanjkalo denarja pred koncem leta 2012?
Ne. Evropska komisija je 70 % sredstev programa Erasmus za študijsko leto 2012/2013 že nakazala nacionalnim agencijam v sodelujočih državah, ki ta sredstva razdeljujejo univerzam in študentom. Tako v tem semestru ni pričakovati težav pri izplačilu štipendij Erasmus študentom, ki odhajajo na študij ali delovno prakso v tujino.
So študentje, ki so odšli v tujino med januarjem in septembrom 2012, prejeli štipendije?
Da, če so opravili izmenjavo in svoji univerzi predložili poročilo, ki dokazuje, da so študij ali prakso v tujini končali. V tem primeru so štipendije prejeli v celoti. Trenutne proračunske omejitve na te štipendije ne vplivajo, saj so nacionalne agencije in s tem tudi univerze in druge izobraževalne ustanove potrebna sredstva za študijsko leto 2011/2012 že prejele.
Bodo študentje Erasmus, ki bodo v tujini med oktobrom 2012 in februarjem 2013, prejeli nižjo štipendijo, kot so pričakovali?
Študentje, ki v tujino odhajajo v prvem semestru študijskega leta 2012/2013, ne bi smeli imeti težav. Če pa primanjkljaj v proračunu EU za leto 2012 ne bo odpravljen, bo treba za zapolnitev vrzeli uporabiti sredstva iz proračuna za prihodnje leto. Glede na to, da se utegne pomanjkanje sredstev nadaljevati, bodo univerze verjetno zmanjšale število razpoložljivih mest v drugem semestru študijskega leta 2012/2013 ali pa bodo znižale štipendije. Slednje bi pomenilo, da študentje iz prikrajšanih okolij v programu ne bi mogli sodelovati. Če bo financiranje zagotovljeno v celoti, bo po ocenah Komisije v študijskem letu 2012/2013 štipendije Erasmus prejelo približno 270 000 študentov.
Koliko je Komisija že plačala nacionalnim agencijam? Kolikšen je primanjkljaj?
Komisija je za program vseživljenjskega učenja, ki zajema programe Erasmus, Leonardo da Vinci, Comenius in Grundtvig, že nakazala okoli 99 % sredstev za leto 2012. Skupno je nacionalnim agencijam v sodelujočih državah ter Izvajalski agenciji za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA), ki upravlja del programa vseživljenjskega učenja, nakazala 925 milijonov EUR. Približno 45 % tega zneska je namenjenih za štipendije Erasmus. Primanjkljaj v proračunu za leto 2012 pomeni, da Komisija nacionalnim agencijam na podlagi njihovih zahtevkov ni mogla izplačati okrog 160 milijonov EUR za štipendije v okviru programa za vseživljenjsko učenje. Poleg ostalih držav je zahtevek vložila tudi slovenska nacionalna agencija, in sicer za 2,7 milijona EUR.
Kako namerava Komisija rešiti problem?
Sredstev primanjkuje skoraj v vseh postavkah proračuna EU. Komisija si po najboljših močeh prizadeva obvladovati razmere, med drugim s predlogom za prerazporeditev vseh sredstev, ki ne bodo uporabljena drugje. Ta tako imenovani „predlog za globalno prerazporeditev“ Komisije je zdaj v obravnavi v Evropskem parlamentu in Svetu, vendar je letos sredstev, ki jih je mogoče prerazporediti, na vseh področjih skupaj manj kot 500 milijonov EUR, kar ne zadostuje. Zato je Komisija zaprosila proračunski organ (Evropski parlament in države članice), naj nujno poveča vplačila v proračun za leto 2012.
Kakšne bodo posledice, če države članice primanjkljaja ne odpravijo?
Če se države članice in Evropski parlament ne bodo dogovorili o dodatnih vplačilih v proračun, bo izvajanje programa vseživljenjskega učenja ogroženo. Pričakuje se, da bo primanjkljaj najprej prizadel projekte sodelovanja, v katerih sodelujejo šole s programi za izobraževanje odraslih in poklicno usposabljanje, študentom programa Erasmus in vajencem programa Leonardo da Vinci pa ne bo mogoče izplačati štipendij v pričakovani višini. Če se bo pomanjkanje sredstev nadaljevalo, bi lahko v nekaterih primerih vplivalo tudi na plače zaposlenih v nacionalnih agencijah.
V letu 2013 se bo položaj sprva izboljšal, saj bodo na voljo sredstva iz novega letnega proračuna. Komisija je v podporo programu vseživljenjskega učenja za naslednje leto predlagala plačila v višini 1,09 milijarde EUR, od česar bi se okoli 490 milijonov EUR porabilo za štipendije Erasmus za študente in visokošolsko osebje na izmenjavi. Če pa države članice ne bodo pokrile primanjkljaja iz leta 2012 (vsaj 180 milijonov EUR), se bo za pokritje letošnjega negativnega salda delno uporabil proračun za naslednje leto in bo do sredine leta 2013 verjetno v celoti porabljen. To pa pomeni, da je po tem datumu mogoče pričakovati še večje težave.
Koliko EU porabi za program Erasmus in kako so sredstva razporejena?
V tem proračunskem obdobju (2007–2013) je EU za program Erasmus namenila 3,1 milijarde EUR. Za leto 2012 je bilo dodeljenih 480 milijonov EUR, za leto 2013 pa naj bi program prejel 490 milijonov EUR. Ta znesek predstavlja približno 0,35 % proračuna EU. V študijskem letu 2012/2013 bo skupno število študentov programa Erasmus vse od začetka njegovega obstoja pred 25 leti doseglo 3 milijone.
