MASAŽA: Kaj je potrebno vedeti za začetek?

Handsome man at spa resort receives hot stone massage. Hot stone massage therapy using smooth, flat, heated stones
Foto: peakSTOCK iz iStock

Masaža naj bi bila v užitek, hkrati naj bi lajšala bolečine in napetosti in je ena izmed metod za lajšanje stresa.

Beseda masaža je izpeljana iz grškega in arabskega korena mass, ki pomeni gladiti, gnesti, stiskati in označuje ročno obdelavo kože in mehkih delov telesa. Je ena izmed najstarejših obrti, ki je v uporabi še danes. Kakšni so njeni učinki? Kako se pripravimo na masažo in na kaj moramo biti pazljivi pri izvajanju?

Zgodovina masaže
Masaža je praktično stara toliko kot je staro človeštvo. Najstarejši zapisan dokument sega v leto 5000 let pr.n.š., to je Ebersov papirus iz Egipta. Drug najstarejši dokument pa izhaja iz Kitajske. Tam sta masaža in gimnastika navedeni kot aktivnosti, ki skrbita za zdravo telo. In iz obdobja 1400 pr.n.š. najdemo indijske zapise o pravilnem ‘zagonu v nov dan’ (vstati pravočasno, umiti si usta, telovaditi in izvajati masažo…). Iz Egipta pa se je masaža prenesla v staro Grčijo. Hipokrat imenuje masažo anatripsis, kar pomeni terapevtsko drgnjenje. Grki so bili prvi, ki so začeli z razvijanjem športne masaže. Rimljani so, kot seveda vse drugo, povzeli masažo po Grkih. Rimski zdravnik Claudius Galenus je pa tisti, ki se je najbolj aktivno posvečal in razvijal športno masažo po Grkih.
Kasneje se je masaža vidneje znova pojavila v novem veku. Od 17. In 18. Stoletja pa se masaže lotevajo še na znanstveni ravni in jo povežejo z anatomijo, fiziologijo in patologijo. V začetku 19. Stoletja pa Per Henrik Ling uvede švedsko ali klasično masažo.
V petdesetih letih 20. Stoletja pa se je pod pojmom masaže začela skrivati prostitucija, kar je zelo spremenilo pogled družbe na masažo kot obliko zdravljenja.
Masaža se, ločeno od medicine, danes prakticira vse pogosteje in se kaže kot zelo učinkovita metoda zdravljenja.

Učinki masaže
Učinke bi lahko razdelili na psihične in fizične. Med fizične zajemamo fizično sprostitev telesa in mišic, zmanjšanje bolečine, mehčanje brazgotin, pospešitev izpiranja škodljivih snovi (npr. mlečna kislina) ki povzročajo mišično napetost, pospešitev regeneracije tkiv, izboljšanje krvnega in limfnega obtoka, poprava drže, izboljšanje sklepne gibljivosti, učinek na notranje organe… Psihični učinki, katere še posebej radi danes poudarjamo, so sprostitev duha, izboljšanje psihičnega počutja, izboljšanje spanja, povečanje pozornosti, povečanje zavedanja telesa, zmanjšanje stresa.

Delovanje masaže
Masaža deluje na tri načine.
Mehansko: izboljša krvni obtok in pretok limfe, da se vplivati tudi na maščobno tkivo, če je masaža dovolj intenzivna, razteza mišice in vezi, pospešuje regeneracijo kože.
Kemijsko: v tkivih se sprošča histamin in njemu podobne snovi, to pa pomeni refleksno razširitev žil in s tem boljšo oskrbo tkiv s kisikom.
Refleksno: draženje prostih živčnih končičev v koži povzroči nastanek električnih impulzov, ki vplivajo na centralni živčni sistem in s tem na celo telo, stimulirajo se tudi receptorji v koži, mišicah in kitah… Posledično upade napetost, bolečina, poveča se prekrvavitev.

Kdaj NE masirati?
Posebno pazljivi moramo biti na kožna obolenja in vnetja. Masirati ne smemo če ima naš masiranec temperaturo, prav tako ne smemo masirati sklepov, če je motena njihova funkcija ali če so otečeni. Ne masiramo akutnih bolečin in ne masiramo človeka če je v težjem mentalnem stanju. Prav tako ne masiramo nosečnice v pozni nosečnosti.
Masažni medij
Osnova masažnih olj so različna rastlinska olja kot so arašidovo, sončnično, orehovo, mandljevo, sezamovo olje. Olje pa ni uporabno le kot masažni medij, ampak hkrati negujo kožo, jo vlaži in mehča. Rastlinska olja vsebujejo vitamine, proteine in minerale, zato nam naj ne bo žal odšteti malo več denarja za kvalitetno naravno rastlinsko olje. Sintetizirana olja sicer dobimo v vseh možnih vonjih, a tudi naravnim oljem, kot je mandljevo in je brez vonja, lahko dodamo eterična olja z izbranimi vonji. Sintetizirana olja tudi ne negujejo kože tako kot naravna.

Priprava prostora
Prostor mora biti prezračen in topel (temperatura naj bo od 22-25 stopinj Celzija). Če je prehladno je masirancu neprijetno in mi ne moremo doseči pravega učinka, saj se mišice krčijo in ne sproščajo, ko je hladno. Za tiste, ki imajo radi romantiko, je priporočljiva uporaba sveč in dišav, vendar ne premočnih. Prija tudi glasba, ki pa ne sme vsebovati prevelikih razlik v tempu in dinamiki.
Masažna miza je nepogrešljiv pripomoček pri masaži. Zaščitimo jo z rjuho, z drugo pa pokrijemo telo.
Maser mora biti pri svojem delu sproščen in pozoren na počutje in reakcije tistega, ki ga masira. Pozor (predvsem za ženske): maser mora imeti kratko pristrižene nohte, da ne poškoduje kože. Maser mora masirati s toplimi rokami in tudi samo olje naj, predenj ga da na telo, segreje v dlaneh.

Klasična masaža
Pri klasični ali švedski masaži gre za gnetenje, gladenje, udarjanje in vtiranje tkiva. Je manipulacija mehkih tkiv telesa z namenom preprečiti bolečino, neudobje in stres. Odpravlja tudi krče in sprošča utrujene mišice, izboljšuje prekrvavitev le teh. Že prej omenjene tehnike si sledijo v naslednjem sosledju: gladenje, gnetenje, vtiranje, udarjanje, tresenje, gladenje. Z gladenjem vedno začnemo in končamo masažo.
Klasična masaža je ena izmed najbolj razširjenih tehnik masiranja pri nas. Naučiti se jo je možno na različnih tečajih, ki jih organizirajo različni saloni, možno se je pa tudi poklicno izobraziti in pridobiti certifikat za nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) maserja.
Nekaj začetnih informacij je torej podanih, za dobro masažo pa je potrebno več kot to. Predvsem praksa!

Maja Orešnik

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.