Mislimo že na stara leta

0

Glede na negotovo obdobje, v katerem smo se znašli, marsikdo s težavo razmišlja o prihodnosti, saj je včasih problem že shajati skozi mesec. Pa vendar je pomembno, da smo tudi mladi seznanjeni s situacijo, ki nas čaka v poznih letih.

Pokojninsko zavarovanje ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Sistem pokojninskega (in invalidskega) zavarovanja obsega:

–        prvi steber: obvezno pokojninsko zavarovanje na podlagi medgeneracijske solidarnosti;

–        drugi steber: obvezna in prostovoljna dodatna pokojninska zavarovanja in

–        tretji steber: pokojninsko zavarovanje na podlagi osebnih pokojninskih varčevalnih računov.

Prvi steber pomeni, da zaposleni plačujejo za upokojence, breme prispevkov pa si delita tako delodajalec kot zaposleni. V drugem stebru imamo obvezno dodatno zavarovanje (za poklicno upokojitev), ki ga delodajalci plačujejo za svoje zaposlene, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela oziroma naloge, ki jih po določeni starosti ni mogoče več uspešno poklicno opravljati, ter prostovoljno dodatno zavarovanje, ki je lahko individualno ali kolektivno. Pri individualnem zaposleni sam plačuje premijo, kolektivnega pa v okviru delodajalca plačuje vsaj 51 % zaposlenih v istem pokojninskem načrtu, premijo pa lahko plačuje delodajalec, zaposleni ali oba skupaj. Tretji steber je individualno prostovoljno zavarovanje, pri katerem gre za naložbeni sistem, in je namenjen tistim, ki želijo in zmorejo varčevati več.

Z vsako pokojninsko reformo se zaostrujejo pogoji za upokojitev, dvigujeta se starostna meja in delovna doba za upokojitev, spreminjata se osnova in obdobje za izračun pokojnin. Osebno varčevanje za starost ima danes vse večji pomen, ker se število upokojencev iz dneva v dan veča, zaradi česar obstaja bojazen znižanja pokojnin iz obveznega pokojninskega zavarovanja in posledično zmanjšane socialne varnosti v poznem življenjskem obdobju.

 

Če se odločimo, da bo potreben lasten vložek v boljšo prihodnost, in se namenimo individualno pokojninsko varčevati, imamo več možnosti:

–        bančne depozite (varnost, nizke zajamčene obresti – običajno do 4 %);

–        obveznice (varnost, nizki donosi – običajno do 6 %);

–        vzajemne sklade (zmerno tveganje (v odvisnosti od naložbene politike sklada), povprečni pričakovani dolgoročni donosi delniških skladov so običajno 6—12 %);

–        delnice (visoko tveganje, visoki pričakovani donosi);

–        življenjsko zavarovanje (varnost, socialna preskrbljenost v primeru smrti) in

–        vlaganje v nepremičnine (varnost).

Pokojninsko varčevanje je varčevanje na dolgi rok, zato je smiselno, da o njem razmislimo čimprej, saj na ta način v daljšem varčevalnem obdobju z manjšimi zneski privarčujemo več, kar bi nam omogočilo in zagotovilo boljše ter lažje življenje po upokojitvi.

 

Sanda Gajsar

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši svoj komentar
Prosim vpiši ime

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.