Oblike dela za podjetne študente

V letu 2015 se je študentsko delo po obremenitvi z dajatvami in prispevki močno približalo drugim oblikam dela. Čeprav je študentsko delo na splošno še vedno najugodnejša oblika dela, bi lahko nekaterim študentom bolj ustrezale druge oblike dela. V nadaljevanju so zato na kratko predstavljene nekatere oblike dela, zanimive za študente.

 

Samostojni podjetnik 

Gre za obliko dela, ki je najbolj primerna za študente, ki bi se radi že v študentskem obdobju preizkusili kot podjetniki. Podjetništvo terja odgovornost in trdo delo, hkrati pa ponuja svobodo in omogoča podjetniški način življenja: delo si organiziraš sam, razpolagaš z vsemi sredstvi podjetja, sam sprejemaš odločitve.

 

Podjetnik ustanovi s. p. na točkah VEM in lahko začne z opravljanjem dejavnosti takoj, ko je vpisan v Poslovni register. Postopek je enostaven in hiter, poleg tega pa še brezplačen. Pred ustanovitvijo podjetja je priporočljivo, da se podjetnik posvetuje z morebitnim računovodstvom glede vodenja poslovnih knjig in davčne obravnave.

 

Za podjetnike so na voljo različne ugodnosti: olajšave pri prispevkih za socialno varnost, status »normiranca«, nižji stroški vodenja TRR-ja pri bankah, nižji stroški plačila računovodstva, sredstva na različnih razpisih.

 

Podjetnik pa ima tudi kar nekaj obveznosti, saj bo v času poslovanja lahko deležen različnih inšpekcijskih nadzorov. Zato mora redno plačevati davke in prispevke za socialno varnost, voditi obvezne poslovne knjige, izdajati račune, poskrbeti za varnost in zdravje pri delu, požarno varnost, opraviti zdravniški pregled.

 

Družba z omejeno odgovornostjo 

Družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) je morda še najmanj primerna za študente zaradi zahtevanega osnovnega kapitala v vrednosti 7.500 EUR. Kdor bi kljub temu želel postati lastnik d. o. o.-ja, ga lahko tudi kupi za nekaj sto evrov pri ponudnikih prodaje podjetij. D.o.o. lahko ustanovi že en sam študent, in sicer na točkah VEM (kjer mu pripravijo tudi akt o ustanovitvi), registracijo pa v nekaj dneh opravi sodišče.

 

Namen d. o. o.-ja pa je izključno pridobivanje dobička, ki nato preide k družbenikom – tistim, ki so vplačali osnovni kapital. Poslovanje d. o. o.-ja zahteva od osebe veliko pravnega in ekonomskega znanja. Ustanovitelj samostojno odloča o vseh odločitvah, ki jih mora vpisovati v knjigo sklepov. Če se želi oseba povsem posvetiti svoji osnovni dejavnosti, bo morala računati na stroške računovodstva in morda še katerega drugega svetovalca.

 

Najpomembnejša prednost d. o. o.-ja pa je, da družba odgovarja le s svojim, torej družbenim premoženjem. Družbenik ni odgovoren s svojim, lastnim premoženjem.

 

Zasebni zavod 

Zavod je organizacija, ki lahko opravlja eno ali več dejavnosti (sociala, izobraževanje, zdravstvo, šport), če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička.

 

Zavod lahko ustanovi že en sam študent, ki mora pri banki deponirati zadostna sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda (znesek ni zakonsko določen). Nato vlogo za registracijo zavoda predloži sodišču, ki izvede registracijo. Zavod lahko začne z delovanjem z vpisom akta o ustanovitvi v sodni register, kar lahko traja do tri tedne.

 

Pred registracijo je treba pripraviti veliko dokumentacije, ki pa jo lahko pripravi tudi študent sam. Najtežje je napisati akt o ustanovitvi in statut, ki sta glavna akta za delo zavoda. Če bo zavod ustanavljala le ena oseba, bodo nekateri birokratski postopki zelo nelogični (javni razpis za direktorja, imenovanje direktorja, sestavljanje sveta zavoda).

 

Zavod pridobiva sredstva za delo iz sredstev ustanovitelja, s plačili za storitve, s prodajo blaga in storitev na trgu in iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in aktom o ustanovitvi. Zavodi lahko kot neprofitne in družbeno koristne organizacije računajo na sredstva, ki so na voljo prek državnih in občinskih razpisov.

 

Društvo

Društvo je samostojno združenje, katerega namen ni pridobivanje dobička. V osnovi gre za prostovoljno, ljubiteljsko združevanje posameznikov, ki si sami določijo namen in cilje društva ter dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo, ter v takšni obliki uresničujejo skupne interese. Kljub temu pa društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost.

Za registracijo društva si je treba vzeti približno dva meseca. Šele z vpisom v register društev lahko društvo začne s svojim delovanjem. Društvo lahko ustanovijo že trije študentje, ki organizirajo ustanovni zbor, kjer sprejmejo sklep o ustanovitvi in temeljni akt (statut) društva ter izvolijo zastopnika društva. Drugi člani društva pa lahko kandidirajo za druge funkcije v društvu (na primer upravni odbor, nadzorni odbor, blagajnik).

Najtežja naloga je priprava statuta, ki pomeni podlago za delo društva. Posebno pozornost velja nameniti določanju (pridobitne) dejavnosti, saj lahko izvajamo le tiste, ki smo jih navedli v statutu.

Društva pridobivajo sredstva za svoje delovanje s članarinami, prispevki donatorjev, iz javnih sredstev in z opravljanjem dejavnosti društva. Običajne stroške pa predstavljajo upravna taksa ob registraciji, strošek računovodstva in stroški, povezani z opravljanjem dejavnosti društva.

 

Osebna dopolnilna dejavnost  

Gre za obliko dela, ki naj bi posameznikom omogočala dodaten zaslužek, zato so dela, ki se lahko opravljajo, določena. Prav tako je določen tudi najvišji znesek, ki ga lahko oseba zasluži. Posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo, mora polletno poročati organizaciji FURS o doseženem prihodku.

 

Pred začetkom opravljanja dela je treba osebno dopolnilno delo priglasiti organizaciji AJPES (to lahko storite na upravni enoti). Druga zahteva pa je, da posameznik opravlja delo le za osebo, ki ima vrednotnico, ki se glasi na ime izvajalca dopolnilnega dela. Na podlagi vrednotnice se osebi prizna tudi določena stopnja socialne varnosti.

 

Zaključek 

V prispevku so predstavljene najbolj pogoste oblike dela. Pred odločitvijo za posamezno obliko dela pa mora študent preveriti še, kakšne so njegove obveznosti z vidika davčnih in socialnih dajatev. Na drugi strani pa lahko nekatere pravice tudi izgubi. Zato se je treba za konkretne primere pozanimati na spletu, na (brezplačnih) delavnicah, pri prijateljih in strokovnjakih.

 

Prav študentska leta oziroma mladost je obdobje, ko lahko mladi preizkusijo svojo podjetniško nadarjenost in svoje ideje prenesejo v posel. Če jim ne uspe, bodo pridobili edinstvene izkušnje, ki jih bodo znali ceniti tudi bodoči delodajalci. Zaposljivost bo vsekakor večja. Če jim uspe, bodo uspešni podjetniki in zgled ostalim, da se opogumijo za samostojno podjetniško pot.

 

Tomaž Kuralt

Bodi prvi in oceni prispevek: 1 zvezdica2 zvezdici3 zvezdice4 zvezdice5 zvezdic
Loading...

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši ime
Prosim vpiši svoj komentar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.