Uveljavljanje dejanskih stroškov v zvezi s študentskim delom

V zadnjem času se pojavlja vse več vprašanj o uveljavljanju dejanskih stroškov v zvezi s študentskim delom.

Kljub temu da Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) in študentske organizacije informirajo mlade, so slednji zaradi različnih dezinformacij ter žal tudi neenotne prakse finančnih uradov prepogosto prikrajšani za nižje plačilo dohodnine.

 

Pravna podlaga 

Dohodek iz študentskega dela sodi v skladu z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2, Ur. l. RS, št. 13/11 – UPB, 24/12, 30/12, 75/12, 94/12, 96/13, 50/14) v dohodek iz zaposlitve, in sicer v dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. V 38. členu ZDoh-2 je namreč določeno, da dohodek iz drugega pogodbenega razmerja vključuje vsak posamezni dohodek za opravljeno delo ali storitev.

 

Skladno s četrtim odstavkom 41. člena ZDoh-2 je davčna osnova od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja vsak posamezni dohodek, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačati delojemalec in za normirane stroške v višini 10 % dohodka. Poleg avtomatično priznanih normiranih stroškov je mogoče uveljavljati tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, in sicer se priznajo na podlagi dokazil o njihovem nastanku pod pogoji in do višin, kot jih določa Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Ur. l. RS, št. 140/06 in 76/08).

 

Pri dohodkih z naslova drugega pogodbenega razmerja zavezanci povračil drugih morebitnih stroškov (npr. prehrana med delom, dnevnice, terenski dodatek, nadomestilo za ločeno življenje) ne morejo uveljavljati.

 

Višina povračila stroškov v zvezi s študentskim delom 

Stroški prevoza na delo in z dela se zavezancu praviloma priznajo do višine stroškov javnega prevoza od običajnemu prebivališču najbližjega postajališča do mesta opravljanja dela, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od zavezančevega običajnega prebivališča. Če zavezanec iz utemeljenih razlogov (pomanjkanje javnega prevoza, časovno neustrezen vozni red ipd.) ni mogel uporabiti javnega prevoza, pa se mu kot strošek prevoza na delo prizna 0,18 evra za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

 

Stroški prevoza na službenem potovanju se zavezancu priznajo do višine dejansko nastalih stroškov za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi, za prevoz z osebnim avtomobilom ali s kombiniranim vozilom v komercialne namene ali za najem osebnega avtomobila. V primeru, da je zavezanec na službenem potovanju uporabljal lastno prevozno sredstvo, se prizna povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju do višine 0,37 evra za vsak prevožen kilometer.

Stroški nočitev se zavezancu priznajo do višine dejansko nastalih stroškov za prenočevanje v zvezi z opravljanjem dela in storitve.

 

Kako in kdaj se uveljavlja dejanske stroške?

Dejanske stroške prevoza in nočitve zavezanec uveljavlja v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine za posamezno koledarsko leto pri pristojnem finančnem organu. Zavezanec mora v roku za ugovor (tj. 15 dni od vročitve informativnega izračuna) vložiti ugovor na predpisanem obrazcu.

 

Na podlagi predložene dokumentacije finančni urad ugotavlja upravičenost do dejanskih stroškov prevoza in nočitve v konkretnem primeru. Bistveno pri uveljavljanju dejanskih stroškov je, da se zavezancu priznajo pod pogojem, da dokaže nastanek le-teh v zvezi z opravljanjem dela oziroma storitev.

 

 

Tomaž Kuralt, Mladi davki, d. o. o.

Davčno in podjetniško svetovanje za študente

Kontakt: info@mladi-davki.si

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.