Znanja, veščine in kompetence

Hand holding drawing virtual lightbulb with brain on bokeh background for creative and smart thinking idea concep
Foto: Dilok Klaisataporn iz iStock

Neformalno izobraževanje so vsa znanja in veščine, pridobljene izven formalnega izobraževanja.

Tempo današnjega sveta se razvija z neverjetno hitrostjo, zato je neformalno izobraževanje čedalje pomembnejše. Pomembno je namreč znati čim več stvari, ki se jih v šoli ne naučimo.

Danilo Kozoderc, univ. dipl. inž. elektrotehnike, prof. filozofije in sociologije, vodja podjetja Vizor in partner v Kariernem centru osrednje slovenske regije, nam je povedal, kaj sploh je neformalno izobraževanje. »To je vsaka organizirana oblika izobraževanja, ki ne vodi do pridobitve pravno formalnih potrdil (spričeval, diplom).«

Širok spekter tečajev
Pri neformalnem izobraževanju gre za širok spekter tečajev, seminarjev, delavnic, ki se odvijajo v mladinskih organizacijah, ostalih nevladnih organizacijah, v lokalnih skupnostih, podjetjih, pa tudi v formalnih izobraževalnih institucijah. »Takšno izobraževanje ima po navadi namen in cilje ter je lahko izjemno kakovostno – pogosto v kakovosti ne zaostaja za formalnimi izobraževanji, lahko jih tudi presega. Večina izobraževanj v podjetjih in za podjetja je neformalnih, prav tako praktično vsa izobraževanja za vodenje dela v nevladnih organizacijah. Neformalno je tudi izobraževanje, ki si ga posameznik sam načrtuje in organizira ter pri tem uporabi vire, ki so na voljo: knjige, revije, svetovni splet. Na svetovnem spletu so na voljo vrhunska predavanja in gradiva nekaterih najboljših svetovnih univerz,« pravi Danilo Kozoderc.

Priložnostno učenje
Danilo Kozoderc omenja ob neformalnem izobraževanju še priložnostno učenje, ki ga običajno dajemo kar v isti koš z neformalnim učenjem. Vendar obstaja razlika. Lahko mu rečemo tudi vzporedno učenje. Še vedno gre za učenje, ampak se ob tem priložnostno učimo. »Ukvarjamo se z nekim hobijem ali nekomu pomagamo pri določenem opravilu, popravljamo stroj, ki se je pokvaril, vodimo skupino mladih ali prostovoljno delamo v domu ostarelih, izdelamo spletno stran za prijatelja ali organiziramo zabavo na šoli. Dejansko gre za učenje z delom in je eno najbolj učinkovitih oblik učenja. Samega učenja se pogosto niti ne zavedamo, pridobljeno znanje in izkušnje pa ostanejo.«

Komu je namenjeno?
»Neformalna izobraževanja se vršijo praktično povsod, od društev do podjetij in državnih institucij. Namenjena so zaposlenim in sodelavcem tistih institucij ter širšemu krogu udeležencev, kadar so odprtega tipa. Eden od glavnih namenov je, da dopolnjujejo znanja, veščine in kompetence, ki jih pridobivamo v formalnih institucijah (osnovne, srednje, višje in visoke šole ter univerze). Razvoj in ponudba neformalnih izobraževanj je po navadi bolj prilagodljiva, hitreje se odziva na spremembe in vključuje bolj neklasične načine poučevanja in učenja. Kadar se pojavi potreba po posebnih znanjih ali je potrebno odgovarjati na potrebe posameznih organizacij, lokalnega okolja ali pa enostavno krepiti in razvijati potencial ljudi, so različna neformalna izobraževanja dober odgovor na to.« Danilo Kozoderc

Neformalno izobraževanje je ponavadi krajše
Če primerjamo formalno in neformalno izobraževanje, ni nujno, da je med njima kakšna razlika glede poteka. So pa možne naslednje razlike:
1. ponavadi pa so neformalna izobraževanja krajša, ampak imamo tudi takšna, ki trajajo leto ali celo več let;
2. neformalna izobraževanja so navadno bolj dinamična in se pri njih uporablja več učenja z delom ter sodelovalnega učenja, lahko pa gre tudi za golo frontalno predavanje;
3. navadno so na neformalnih izobraževanjih majhne skupine, ni pa nujno.

Potek neformalnega izobraževanja
Danilo Kozoderc pravi, da neformalna izobraževanja potekajo v obliki delavnic, predavanj in seminarjev, ki jih pripravijo in razpišejo različne organizacije. Lahko so zaprtega tipa in namenjene le članom ter zaposlenim v tisti organizaciji ali pa so odprtega tipa in se lahko nanje prijavijo vsi zainteresirani. Izobraževanja odprtega tipa so po navadi plačljiva, vedno več pa je tudi brezplačne ponudbe. Organizatorji financirajo izvedbo preko sredstev iz državnih in evropskih razpisov ali pa jih izvajajo kot del promocije.

In na koncu še najpomembnejše vprašanje. Kaj pridobimo z neformalnim izobraževanjem? »Tako z neformalnim izobraževanjem in priložnostnim učenjem pridobimo znanja, veščine in kompetence, ki jih potrebujemo za osebno življenje ali delo. Iz pestre ponudbe si lahko vsak posameznik sestavi svoj učni načrt, ki odgovarja njegovim izobraževalnim potrebam. Če je vsaj malo spreten, lahko to naredi za zelo malo denarja ali celo zastonj. Pri neformalnem, še bolj pa pri priložnostnem učenju, je lahko pridobljeno znanje skrito (tacitno) – ga sicer imamo, ampak ne vemo, da ga imamo. Preko samovrednotenja pa to znanje naredimo vidno najprej sebi in nato še drugim. Samovrednotenje zahteva načrten premislek o posameznih izobraževalnih dogodkih ter prepoznavanje naučenega. To je lahko tudi dobra osnova za formalno vrednotenje in priznavanje neformalnega ter priložnostnega učenja. Zelo dobro orodje za prepoznavanje, beleženje ter samovrednotenje znanj ter izkušenj je Karierni e-portfolij (http://www.kariernicenter.si/portfolij). Vedno več formalnih izobraževalnih institucij namreč omogoča vrednotenje in priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja. Preko posebno določenega procesa lahko posameznik dobi priznan del ali celo celoto študijskih obveznosti na račun znanja, ki ga je že prej pridobil. Celota ovrednotenega neformalno in priložnostno pridobljenega znanja pa seveda vpliva na posameznikovo pozitivno samopodobo in samozavest ter mu pomaga tudi pri načrtovanju njegove kariere,« pravi Danilo Kozoderc.

Mojca Buh

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.