ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Leta 2010 je litovski umetnik Julijonas Urbonas zasnoval »Evtanazija coaster« oziroma vlakec smrti, katerega namen je, da ubije svoje potnike. Ob veliki hitrosti in usodni zasnovi vlakca bi namreč potniki izgubili zavest, saj bi sčasoma prešli stanje nezadostne oskrbe možganov s kisikom, zaradi česar bi umrli.

Ustanovitelj vlakca smrti

Julijonas Urbonas je umetnik, oblikovalec, raziskovalec, inženir ter ustanovitelj vlakca za evtanazijo. Litovec je v času mladosti svojo službo opravljal v zabaviščnem parku, kjer je po vsej verjetnosti tudi dobil navdih za svoj koncept vlakca. Njegov cilj ob predstavitvi »smrtonosnega jeklenega rollercoasterja« je bil namreč, da z eleganco in evforijo vzame življenje človeku.

Zasnova vlakca smrti

Vlakec smrti je zasnovan na način, da se lahko oseba z njim pelje le enkrat, sprejme pa do 24 potnikov. Ko so vsi na krovu, sledi počasen vzpon na vrh, ki je visok dobrih 150 metrov – le nekoliko nižje od najvišje stavbe v Ameriki. Vlakec se na vrhu ustavi, kjer se lahko potniki odločijo, ali želijo iti varno nazaj. Tisti, ki želijo vožnjo nadaljevati, morajo ročno pritisniti gumb, od takrat pa iz vrha doživijo padec s približno 360 km/h. Po padcu se peljejo skozi več krogov, kjer ima vsak naslednji manjši premer od prejšnjega.

Vznemirljiva vožnja brez smrtnega izida

Vožnje s sicer smrtonosnim vlakcem bi se lahko brez smrtonosnega izida udeležili tudi drugi adrenalinski navdušenci. Ustanovitelj Urbonas je bil namreč presenečen nad predlogom letalske inženirke, ki mu je pojasnila, da se v njegov model smrtonosnega vlakca lahko »vdre«. »Z uporabo hlač proti gravitaciji, ki pilotom preprečujejo izpad in omedlevico, verjamem, da bi preživel vožnjo in jo spremenil v najbolj skrajno vznemirljivo vožnjo,« je ob svojem predlogu pojasnila.

Projekt »Planet ljudi«

»Morilski podstavek« dejansko ni edini grozljivi dizajn, ki izhaja iz Urbonasovih idej. Ustvarjalec je namreč sanjal tudi o načrtu za »Umetni asteroid«, ki bi bil v celoti sestavljen iz človeških teles. Ta bi se imenoval Planet ljudi, namen projekta pa bi bil eksperiment, ki bi pojasnil, kako dobro bi se ljudje lahko znašli v vesolju brez gravitacije.

»Predstavlja alternativni ritual smrti«

Vlakec smrti je bil zasnovan s pomočjo skupine znanstvenikov in strokovnjakov z različnih področij, kot so vesoljska medicina, inženiring vznemirjenja, aerodinamika … Do sedaj vlakec smrti še ni bil zgrajen, je pa umetnik opozoril, da je prepričan, da bi bil v prihodnosti vlakec lahko fizično zgrajen in dosegljiv. Poleg tega vztraja pri tem, da podstavek lahko zagotovi ne le prijetno smrt v smislu fiziološkega užitka, ampak tudi –  in kar je še pomembneje –  alternativni ritual smrti, ki je privlačen tako za posameznika, kot ostale žalujoče.

Spodaj si lahko ogledaš videoposnetek, kjer Julijonas Urbonas predstavi svoj podstavek za vlakec smrti.

Paleobiologinja Elizabeth Sibert je med preštevanjem populacije rib in morskih psov skozi zgodovino naletela na skrivnosten primer izginotij. Najdeni fosili nam povejo, da je bila populacija morskih psov pred štiridesetimi milijoni let kar desetkrat večja, kot je danes. Pred približno devetnajstimi milijoni je izginilo kar 90 odstotkov vseh morskih psov.

Odkritje, ki se je zgodilo po nesreči

»To smo odkrili po nesreči,« je povedala Elizabeth Sibert, ki je zaposlena na Univerzi Yale, natančneje inštitutu za biosferno znanost. Raziskovanje se je začelo, ko sta skupaj z Leah Rubin začele s preštevanjem populacije rib in morskih psov v zadnjih 85 milijonih let. Zanimalo ju je predvsem, če je populacija doživela kakšno večjo spremembo. Preverjali sta mikrofosile v sedimentih kamnin iz Tihega oceana in primerjale njihovo pogostost oziroma razmerje fosilov rib do fosilov morskih psov. Mikrofosile so predstavljale male luskice.

V sedimentih, ki segajo pred devetnajst milijoni let, sta na vsakih pet ribjih fosilov našli en fosil morskega psa. To pomeni, da je bilo morje prežeto z morskimi psi in ribami. Po tem času pa to razmerje močno upade, saj sta en fosil morskega psa našle na vsakih sto ribjih. Morski psi so preteklih štirideset milijonov let lepo cveteli, nato pa je njihova populacija upadla za več kot devetdeset odstotkov.

Glavno vprašanje je zakaj?

Med raziskovanjem sta ugotovili, da si morski psi še niso opomogli od tega nenadnega izumrtja. Večina vrst morskih psov je doživela vsaj 70-odstotni upad števila predstavnikov. Nenaden izbris, ki se naj bi zgodil pred devetnajstimi milijoni let pa za morske pse ni bil prvi.

Množično izumrtje pred 65 milijoni let, ki je zakrivilo uničenje dinozavrov, je uničilo tri četrtine vseh živali in rastlin. Kljub temu pa je bil prej omenjeni padec vsaj dvakrat hujši za morske pse, kot tisti, ki je končal dobo dinozavrov. Ker vemo, da je tisto izumrtje povzročil padec meteorja, se vprašanja le še dodajajo.

»To je primer s katerim nam znanost govori, da obstaja neko obdobje v Zemljini zgodovini, ki smo ga spregledali,« je povedala Sibertova. Obdobje, ki ga omenja v študiji je dokaj neznano in pravih odgovorov še ni moč najti. »Glavno vprašanje je, zakaj se je to zgodilo? Tega še nismo ugotovili, ampak to je obenem tudi lepota raziskovanja. Ponuja nam nova vprašanja, za katere želimo vedeti odgovore.«

Veliki krivec za malo število je tudi človek

Morski psi so na našem planetu že več kot 400 milijonov let. So ena izmed najstarejših vrst na Zemlji, a se spopadajo z največjim sovražnikom. Človek je v zadnjih petih desetletjih zakrivil kar 70-odstotni padec števila morskih psov v naših oceanih. Trenutno je na svetu več kot štiristo vrst morskih psov, od tega jih kar sto osemdeset živi v avstralskih vodah.

Kot je zapisano v raziskovalni študiji je ključnega pomena tudi to, da morske pse ohranimo. »Izguba plenilca in živali, ki je tako velik faktor v vodnem ekosistemu, bi lahko bil udarec, ki si ga ne znamo predstavljati. Če lahko rešimo kite, potem moramo rešiti tudi morske pse,« je še dodala Elizabeth Sibert.

Prvi izmed šestih delov najmočnejšega magneta na svetu je pripravljen.

Že nekaj časa si znanstveniki prizadevajo zgraditi ekonomsko učinkovit fuzijski reaktor na Zemlji. Jedrska fuzija se naravno vrši v zvezdah, pri čemer nastaja dovolj energije, da Sonce z razdalje 152 milijonov kilometrov ustvarja voče dni, kot jih doživljamo ravnokar. Če človeštvu uspe replicirati ta proces, se lahko brez slabe vesti poslovimo od vseh ostalih virov energije (predvsem fosilnih goriv) in zaživimo v brezogljični družbi.

V projektu ITER (Mednarodni termonuklearni eksperimentalni reaktor) sodeluje 35 držav, kot so ZDA, Japonska, Kitajska, države članice EU in druge. Stoji poleg raziskovalnega centra Cadarache v južni Franciji, nekoliko severno od mesta Marseilles. Cilj je uspešno izvršiti jedrsko fuzijo na Zemlji, ustvariti umetno sonce, ki bi bilo energijsko učinkovito. Obstaja več podobnih manjših projektov, kot recimo tisti na Kitajskem, kjer so pred kratkim dosegli nov rekord v vročini plazme v reaktorju. Nikomur pa še ni uspelo iz reakcije pridobiti več energije, kot je je vložil. Tudi stabilnost takih reaktorjev je težava.  Celo v omenjenem kitajskem reaktorju jim je uspelo reakcijo ohranjati le 101 sekundo. ITER pa bo, glede na izračune, vse to spremenil.

Kaj je jedrska fuzija

Pri jedrski fuziji se jedra lažjih elementov združujejo v nove elemente. Najbolj pogosta je reakcija vodikovih atomov, ki se združujejo v atome helija. Pri tem se sprosti še več energije kot pri jedrskem razpadu (pri atomski bombi ali zdajšnjih jedrskih elektrarnah), hkrati pa reakcija za sabo ne pusti nobenih radioaktivnih odpadkov ali toplogrednih plinov. Poleg tega do nesreč podobnih tisti v Černobilu ne more priti, saj se reakcija le ustavi, če reaktor popusti.

Za združevanje atomov mora snov preiti iz plinastega stanja v stanje plazme. To se zgodi le v ekstremnih pogojih visokih temperatur in še večjih pritiskov. V stanju plazme elektroni zapustijo svoje atome, celotna snov pa postane supervroča juha, kjer se jedra atomov zaletavajo druga v drugo in se celo združijo. Ko se zaletita jedri vodika, ki imata vsaka po en proton, ustvarita jedro helija, ki ima dva protona. Ob tem se sprosti energija v skladu s slavno Einsteinovo enačbo E=mc². Ta pravi, da je energija enaka masi pomnoženi s kvadratom hitrosti svetlobe. Tudi če nismo najboljši v matematiki, si lahko predstavljamo, da je energije veliko. Tako veliko, da iz litra vode dobimo energijo 300 litrov bencina.

Najmočnejši magnet v zgodovini

Na Zemlji dosežemo pogoje za fuzijo s segrevanjem do temperatur desetkrat višjih od tistih v središču Sonca in z magnetnimi polji, ki nadomestijo gravitacijske sile v zvezdah. Z magnetnim poljem plazmo oblikujemo v kolobar in jo držimo stran od sten reaktorja – tokamaka. Novoizdelani najmočnejši magnet v zgodovini bo predvidoma sposoben  ustvariti pogoje za stalno potekajočo fuzijsko reakcijo, ki bo vrnila več energije, kot smo je porabili za sprožitev. Magnet je izdelalo ameriško podjetje General Atoms v sodelovanju z znanstveniki s celega sveta. Konec julija ga bodo z ladjo prepeljali v Francijo, kamor bo prispel predvidoma konec avgusta. Septembra bo prvi izmed šestih delov tega magneta stal. Centralna tuljava oz. Central Solenoid, kot so ga poimenovali bo popolnoma sestavljen visok 18 metrov in širok 4,25. Tehtal bo nekaj čez tisoč ton. Magnetno polje, ki ga bo ta super-elektromagnet ustvaril, bo  280.000-krat močnejše od magnetnega polja jedra Zemlje.

Prvi korak do brezogljične družbe

To je eden izmed začetnih korakov, vendar tudi eden izmed največjih, saj je magnet osrednji element fuzijskega reaktorja. Ostalih pet delov Centralne tuljave bo izdelanih hitreje – proizvajalci morajo zdaj le slediti načrtu. K projektu ITER države prispevajo v obliki že izdelanih komponent, kar spodbuja sodelovanje med znanstveniki različnih nacij, hkrati pa odpira delovna mesta v proizvajalkah. Če bo vse po načrtu bo ITER leta 2025 začel s prvimi resnimi poskusi, do leta 2035 pa naj bi polno obratoval.

Viri:

https://www.iter.org/

https://en.wikipedia.org/wiki/ITER

https://scitechdaily.com/iter-global-fusion-energy-project-after-a-decade-of-design-and-fabrication-worlds-most-powerful-magnet-ready