Alergije bodo vsako leto slabše

Ana Stibilj
-
0

Vsako pomlad 20 % prebivalstva vstopi v sezono kihanja, brisanja nosu in rdečih oči, ki jih povzroča sezonska alergija. Kakšna leta so za alergetike boljša od drugih, vendar v zadnjem času slabšim letom ni videti konca. Za to gre zahvala podnebnim spemembam, saj različne spremembe, kot so višje temperature, povečanje CO2 in hitro spreminjanje vremenskih pojavov, vplivajo na količino cvetnega prahu v ozračju.

Sezonska alergija oziroma seneni nahod je posledica napake v delovanju imunskega sistema, ki običajno neškodljive pelode, cvetni prah ali druge povzročitelje alergij prepozna kot grožnjo in se prične boriti proti njim. To povzroča simptome, kot so kihanje, izcedek iz nosu, rdeče oči, lahko pa vodi tudi do resnejših zapletov, kjer je potrebna bolnišnična oskrba.

Sezona alergij je tako že sama po sebi zelo težka za alergetike, podnebne spremembe pa vse skupaj še poslabšajo. Kakšno vlogo igrajo torej podnebne spremembe pri porastu sezonskih alergij?

Najpomembnejše je obdobje, v katerem pričnejo rastline izdelovati cvetni prah. Ko nastopi toplejše vreme, začnejo vetrocvetne rastline pridelovati cvetni prah, ki vsebuje genetski zapis. Vetrocvetke proizvedejo velike količine cvetnega prahu, da povečajo možnost oprašitve. Sezona opraševanja nastopi, ko postaneta zrak in zemlja toplejša. Ker se povprečna temperatura Zemlje konstantno zvišuje, se zvišuje tudi koncentracija cvetnega prahu v zraku in obdobje, v katerem je cvetni prah prisoten v zraku. Na določenih območjih pomlad nastopi hitreje in tudi traja nekoliko dlje, kar povzroči za skoraj 21 % več cvetnega prahu. Vendar tudi na območjih, kjer se pomlad začne kasneje, opažajo močnejše alergijske sezone. Kasnejše cvetenje je posledica toplejših zim, saj ni več tako očitne temperaturne razlike med letnimi časi in posledično nekatere rastline kasneje prepoznajo razliko v temperaturi kot znak za začetek cvetenja. Rastline, ki so prej cvetele ob različnih časih, začnejo proizvajati cvetni prah istočasno, kar povzroča več alergenov v zraku.

Ni pa to edini vzrok, za hujše alergijske sezone. Pokazalo se je, da CO2, glavni krivec podnebnih sprememb, prav tako vpliva na cvetenje rastlin. Ta pospešuje fotosintezo, ki jo rastline uporabljajo za rast. Ko je prisotnost CO2 v zraku višja, se rastline hitreje razvijejo. Čeprav rastline ne proizvedejo večje količine cvetov, pa ti vsebujejo več cvetnega prahu, ta pa zaradi CO2 vsebuje tudi višjo koncentracijo alergenske snovi.

Kot da to ni dovolj, v podnebnih spremembah zelo uživajo določene rastline, ki povzročajo alergijo. Na splošno podnebne spremembe vodijo v bolj vroča in suha podnebja, kar zelo ustreza določenim rastlinam, kot sta hrast in bor. Več takšnih rastlin pomeni več cvetnega prahu.

Vendar ni še vse izgubljeno. Če začnemo ukrepati sedaj in se zavedamo sprememb, ki se dogajajo, lahko še vedno preprečimo posledice, ki nastajajo zaradi podnebnih sprememb in zaščitimo svoje nosove pred hudimi sezonami alergij.

Triki za hitrejše pisanje seminarske in diplomske naloge

Žiga Kastelic
-
0

Pisanje seminarske ali diplomske naloge je lahko zelo zahtevno. Medtem ko se v svet seminarskih nalog spustimo že v srednji šoli, pa se v svet diplomskih spustimo nekoliko kasneje. Določeni profesorji so pri začetnih seminarskih nalogah še nekoliko popustljivi, a pri diplomski tega ni. Da bi imel za oboje dovolj časa za popravljanje, kar se bo zgodilo, pa smo pripravili nekaj trikov za hitrejše pisanje. Saj veš. Prej kot boš končal, prej boš lahko začel z novo seminarsko.

Razumevanje tematike

Zelo težko je pisati o tematiki, ki je ne poznaš dobro. Če se zavedaš, da bo naloga zelo obširna, se rajši posveti tematiki, ki ti je dobro poznana. Veliko časa boš prihranil, saj ti ne bo potrebno brskati za razlagami dejstev in besed, ki niso v tvoji domeni. Razumemo tudi to, da bi si želel razširiti znanje, a če gre za nohte, je boljše, če se to naučiš kdaj drugič.

Pravila tvoje fakultete

Morda še najbolj nujno je to, da razumeš kako se na tvoji fakulteti sploh piše seminarske in diplomske naloge. Prebrskaj spletno stran svojega faksa (če še nisi naučen) in se nauči teh pravil. Če jih boš poznal, te ne bo ustavilo nič.

Raziskovanje ti naj ne vzame preveč časa

Optimalen čas, ki ga potrebuješ za raziskovanje, je trideset minut na eno stran naloge. Če od tebe potrebujejo nalogo na petih straneh, to pomeni dve uri in pol raziskovanja. Vsekakor je to optimalen čas raziskovanja, ki mora biti visoko efektiven. To pomeni zapisovanje, podčrtavanje, izpiski in podobno. Za dodatne raziskave, ki bi jih lahko potreboval, pa si lahko vzameš čas tudi med pisanjem ali pri popravkih.

Raziskovanje tematike ti lahko močno podaljša čas pisanja
Raziskovanje tematike ti lahko močno podaljša čas pisanja

Ustvari grob osnutek

Ne loti se pisanja naloge iz ničle oziroma praznega lista. Tako kot pri pisanju zgodbe si tu naredi pomožni osnutek, ki ti bo pomagal razjasniti nekaj zadev. Kaj želiš povedati v povzetku, zaključku in pri posameznih poglavjih? Prav osnutek ti bo rešil devetdeset odstotkov teh vprašanj.

Povzetek in uvod napiši na koncu

Veliko študentov naredi to napako, da je uvod napisan prvi. Kako lahko napišeš uvod, če še ne veš o čem točno boš pisal? No, seveda to ne velja za vsako nalogo, a pametneje je, če uvod napišeš po končani nalogi. Zaključek pa je že tako ali tako samoumevno postavljen na zaključku naloge.

Triki za hitrejše pisanje nalog
Triki za hitrejše pisanje seminarskih in diplomskih nalog

Piši v primernem okolju

Kot med učenjem boš tudi med pisanjem naletel na nemalo preprek. Veliko takih ovir se da z lahkoto preprečiti in preskočiti. Znebi se stvari, ki bi te lahko zmotile med pisanjem (telefon, aplikacije). Najlažje je, če pišeš v nekem drugem okolju, ki ne predstavlja tvojega prostega časa. Sprehodi se do knjižnice in piši tam.

Intenzivno pisanje ti lahko zelo pomaga

To ni ravno nasvet, ampak ti lahko vseeno zelo pomaga. Udeleži se tečaja intenzivnega, desetprstnega ali hitrostnega tipkanja. Ko boš imel to v malem prstu, bodo seminarske ali diplomske naloge kar letele iz tvojega računalnika.

Hitro pisanje

 

Se bo izgubljeno študijsko leto nadomestilo prihodnje leto?

Monika Podlogar
-
0

Čeprav smo ob začetku letošnjega študijskega leta nanj gledali optimistično (upajoč na vsaj hibridni sistem), smo kar kmalu spet ostali doma za svojimi ekrani. V celoti je študij na slovenskih univerzah na daljavo potekal kar 14 tednov (torej 3 mesece in pol), vmes je minilo še izpitno obdobje (drugo poteka še sedaj). Kako se bomo soočili s posledicami dolgotrajnega tovrstnega študija?  V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) pozivajo pristojno ministrstvo, da omogoči študentom dodatno leto študija, k spremembam poziva tudi iniciativa Študenti še obstajamo.

ŠOS: »Celotno letošnje študijsko leto je izgubljeno«

Epidemija je v tem študijskem letu trajala kar od 19. oktobra 2020 pa vse do 16. junija 2021. Na daljavo se je študijski proces izvajal 14 tednov, 14 tednov je potekal v izrazito omejenem obsegu – pa smo ponovno v izpitnem obdobju (kot bi mignil, saj se v tem študijskem letu ni zgodilo nič kaj pretresljivo zanimivega).

splet
Študij po spletu je zelo naporen, poleg tega nimajo vsi enakih pogojev za študij.

Ob koncu epidemije so bile fakultete po dolgem samevanju še vedno žalostno osamljene, nanje je običajno prikapljalo le nekaj blizu živečih študentov, saj na večini fakultet udeležba v živo ni bila obvezna.

Na Študentski organizaciji Slovenije opozarjajo, da je to študijsko leto z vidika pridobivanja znanja tako rekoč izgubljeno. »Odveč je že ponavljati, da kakovost študija na daljavo ni primerljiva s študijem v živo,« še enkrat ponavljajo in dodajajo, da so študentom uspešno opravljanje študijskih obveznosti onemogočale številne ovire, ki jih predstavlja študij od doma.

Te so tudi vodile v neenakost pogojev vseh študentov za študij, omeniti pa velja tudi na zaskrbljujoče podatke glede poslabšanja duševnega zdravja številnih študentov.

Študentje se ne damo!

Reševanje študentske problematike od ministrstva s konkretnimi predlogi zahtevajo tudi pri iniciativi Študenti še obstajamo.

študenti
Študentje zahtevajo odprtje fakultet v prihodnjem študijskem letu tudi v redči fazi.

Ti zahtevajo podaljšanje statusa za študente, ki zaradi covida-19 niso uspeli dokončati študijskih obveznosti. Poleg tega so se dotaknili še študija v prihodnjem študijskem letu: želijo, da se celoten program v novem študijskem letu izvaja na fakultetah ter bodo tudi v primeru nove epidemije fakultete in knjižnice odprte v zeleni, rumeni, oranžni in rdeči fazi.

Glede bivanjske problematike zahtevajo odprte študentske domove skozi vse leto ne glede na epidemiološko sliko in povečanje števila študentskih postelj. Upajo tudi na vračanje kupnine ali prenos dobroimetja za neuporabljene študentske vozovnice ter uveljavitev univerzalnega temeljnega dohodka za vse študente in socialni dodatek k temu za socialno ogrožene študente.

Odziv ministrstva?

Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so poudarili, da ves čas sodelujejo s predstavniki mladih in študentov. Glede pobud za izboljšanje položaja mladih so omenili, da se bodo pri pripravi prihodnjega nacionalnega programa za mladino naslanjali na poglobljeno raziskavo o položaju mladih v Sloveniji – Mladina 2020.

Novi program bodo, poudarjajo, oblikovali v sodelovanju s predstavniki mladih in študentov. Z njim naj bi se sprejeli ukrepi za pomoč mladim in študentom. Točnih odgovorov glede izpostavljenih problematik pa še niso podali.

Kam z vavčerjem, če ga še nisi izkoristil?

Žiga Kastelic
-
0

Kaj vzeti v obzir ob koriščenju bona?

  • Pot do tja. Čeprav bodo nočitve v vrednosti vavčerja zastonj, boš moral do te lokacije še priti. Če imaš omejen budget, vzemi to v obzir. Če ti glede tega ni treba skrbeti, pa se lahko odločiš za več možnosti. Na izbiro boš imel veliko več Slovenije kot sicer. Razmisli tudi o manjšem potovanju po več krajih.
  • Želje dopusta. Tudi tu te čaka daljši razmislek, saj lahko izbiraš med veliko možnostmi. Si želiš sprostitve in počitka? Bi rad ta čas preživel aktivno in avanturistično? Si želiš videti skrite kotičke Slovenije? Ali bi vse to želel videti hkrati? Toliko vprašanj se ti odpira, da se ne vidiš ven.
  • Sam ali v paru? Pomemben vidik tvojega potovanja je, ali potuješ sam. V tem primeru lahko misliš le na svoje želje, temu pa ni tako, če potuješ še s kom. Upoštevati je treba več želja, vsemu temu pa se lahko izogneš, če potuješ sam.

Najbolj popularne turistične točke

Tu te čaka veliko mest, saj je Slovenija ena najbolj priljubljenih turističnih točk in skladno s tem je tudi več vročih točk po državi. Obala je zelo priljubljena, saj je Slovenija nima veliko in to pomeni kvaliteto pred kvantiteto. Vsa obalna mesta ponujajo točno to, kar ponujajo tuja obalna mesta. Na drugi strani je gorski svet tisti, ki ti nudi ogromno možnosti. Vse od gorskega plezanja, alpinizma do hribolazenja in temu primernih aktivnosti. Ob gorskem svetu pa ležijo čudoviti kraji s čudovitimi jezeri, slapovi in še čim. O termalni vodi besed sploh ne bi izgubljali, saj se vsi zavedamo, kako močan predstavnik toplic je naša država. Da pa se vse to zaključi, so tu še večja mesta, v katerih se lahko podučiš o zgodovini Slovenije in vidiš, kaj turiste tako fascinira.

Postojnska jama
Postojnska jama

Skriti kotički Slovenije

Že poznaš temni turizem, ki te lahko odpelje po sledeh prve svetovne vojne? Ali si vedel, da so Prleki vedno prvi? Veš, da Cviček ne teče le na Dolenjskem? Vse take informacije lahko izveš v kotičkih Slovenije, kjer verjetno še nisi bil. Slovenija je majhna država, a to velikokrat vzamemo za samoumevno in ne vidimo vsega, kar nam ponuja. Oglej si manjša mesta, ki niso tako oblegana in vseeno nudijo najvišjo kakovost turističnega življenja. Pobegni z radarja in odidi v dele Slovenije, ki jih še nisi videl. Turistični bon ti ponuja odlično priložnost, da vidiš kraje, ki jih drugače še dolgo ne bi obiskal. Ali pa jih sploh ne bi.

Prleška gibanica
Prleška gibanica

Združi z drugimi aktivnostmi

Ne odidi v toplice le plavat in ležat. Izposodi si kolo in z njim prekolesari okoliške kraje, ki ti bodo že sami po sebi dali milijon novih idej in zagona. Soška dolina je več kot le reka in adrenalinski parki. Okoli tebe so gore, hribi in domačini, ki ti lahko povedo svoje zgodbe, če jih boš napeto poslušal. V večjih mestih niso samo znani muzeji, ampak najdeš tudi prave bisere, ki so jih mnogi naredili prav z lastnimi rokami in v njih tudi samo delajo. Poskusi kulinarične dobrote, ki jih naša država nudi, in ne jej le pice ter testenin. Žlikrofi, pičiči, gibanica, potica in še tisoč drugih jedi. Poleg kulinarike pa lahko poskusiš tudi kaj, česar še nisi. To je lahko vse od športnih aktivnosti, muzejev, galerij, ogledov, sprehodov … Kot že povedano, najboljše je imeti veliko domišljije.

Blejsko jezero
Blejsko jezero

Laurel Hubbard bo postala prva transspolna oseba z nastopom na OI

Tilen Kemperle
-
0

Prva transspolna športnica, ki bo tekmovala na olimpijskih igrah, bo postala Novozelandka Laurel Hubbard, poroča AFP. Dvigovalka uteži se je leta 1976 rodila kot Gavin Hubbard, do leta 2013 pa je tekmovala kot moški.

43-četna športnica bo v Tokiu tekmovala v kategoriji do 87 kilogramov. Kandidatka za olimpijske igre je postala po tem, ko je Mednarodni olimpijski komite spremenil pogoje in s tem omogočil, da so del olimpijskih ekip lahko tudi transspolne športnice. Pogoj pa je, da imajo raven testosterona pod dovoljeno mejo, ki jo kot še dopustno določa Mok. Novozelandski olimpijski komite pa je danes potrdil, da bo Laurel Hubbard izbrana v novozelandsko olimpijsko ekipo. Tako je športnica tudi postala prva transspolna oseba, ki bo tekmovala na olimpijskih igrah.

Odločitev je že sprožila odziv belgijske dvigovalke uteži Anne Van Bellinghen, ki je dejala, da je odločitev, da se transspolnim ženskam dovoli tekmovanje v ženski konkurenci, nepoštena in da gre za slabo šalo.

Prav tako je tudi del ameriške ekipe v kolesarstvu BMX transspolna oseba. Gre za športnico Chelsea Wolf, ki bo v Tokio odpotovala kot rezervna tekmovalka.

Olimpijska vas brez avtomatov za kondome

Se bo pa letos prvič po letu 1998 zgodilo, da v olimpijski vasi ne bo avtomatov, na katerih bi bilo mogoče brezplačno dobiti kondome. Organizatorji so že kupili 160.000 kondomov, a jih bodo športniki in športnice dobili kot darilo, ko bodo zapuščali olimpijske igre.

To odločitev so organizatorji sprejeli zaradi pandemije covida-19, saj morajo športniki v olimpijski vasi upoštevati pravila o družbeni razdalji in se izogibati nepotrebnim oblikam telesnega stika. V primeru neupoštevanja navodil pa se kršitelje kaznuje z globo ali celo izgonom iz države, piše dpa.

Zakaj izbrati počitniško študentsko delo?

Žiga Kastelic
-
0

Bliža se poletje, ki za študente pomeni počitek ali možnost za zaslužek. Kako in kje najti študentsko delo? Kakšno delo je zame najbolj primerno? Odgovore na ta vprašanja veš samo ti, mi pa te bomo poskusili usmeriti v pravo smer. Da boš lahko pred samim iskanjem študentskega ali počitniškega dela sploh vedel kaj iskati, smo zate pripravili nekaj nasvetov za poletno delo.

Študentsko poletno delo

Za študentsko delo med počitnicami se mladi odločajo predvsem zaradi denarja in izkušenj. Oboje je pomembno in težko je dati prednost le eni stvari, še posebej, če je finančna situacija nekoliko težja. Najbolj pametno je seveda združiti oboje, a je to včasih težje reči kot storiti.

Urna bruto postavka za študentsko delo znaša 5,89 evra. Urna NETO postavka pa znaša 4,97 evra.

Kaj moram imeti pripravljeno pred delom?

Študentska napotnica je prva stvar, ki jo moraš imeti urejeno pred začetkom dela. Urediš si jo lahko na študentskih servisih ali na njihovih spletnih straneh. Njihovi zaposleni ti bodo z velikim veseljem pomagali pri vseh vprašanjih, ki jih boš imel pripravljene.

Reševalec iz vode

Kje najti delo?

Najbolj pogost način iskanja študentskega dela je brez dvoma študentski servis. Tam so zbrana dela vse Slovenije, naš nasvet pa je, da pregledaš več študentskih servisov, saj vsak delodajalec svojega dela ne oglašuje pri vseh.

Če imaš v glavi točno določenega delodajalca in bi želel delo opravljati pri njemu, naj te ne skrbi, če dela ne oglašuje. Pošlji lepo sporočilo in pripni svoj življenjepis ter poudari, kako rad bi delal pri njih. Morda pa se ti nasmehne sreča, kot se je že marsikomu izmed nas.

Nasveti za vstop v poslovni svet

Veliko mladih se mora hitro odločati, v katero smer bodo storili korak v poslovni svet. Včasih je lepo poslušati starejše, ki ti lahko svetujejo, kaj bi oni storili namesto tebe, a zapomni si, da je odločitev še vedno samo tvoja. Pametno pa je upoštevati tudi nasvete, ki jih je zelo prijazno za nas predlagala tudi poslovna trenerka Vesna Hrovat. Njen pogovor si lahko poslušaš v našem podcastu za poslovni uspeh.

Glavna odločitev: Denar ali izkušnje

Ogromno študentov se za poletno delo odloči zaradi denarja. Razlogov je veliko. Vse od varčevanja za potovanja, obleke in položnice ter hrano. Vsekakor si je pametno med poletjem, ko ni študijskih obveznosti, nabrati nekaj dodatnega denarja. Ta bo prišel še kako prav, a med tem ne pozabi na druženje, počitek in uživanje. Premisli tudi o varčevanju med samim letom, ko časa za študentsko delo ni veliko. Nekaj nasvetov za varčevanje si preberi v našem prispevku Bodi Gorenjc in nehaj zapravljati!.

Natakar
Delo v gostinstvu je najbolj priljubljeno in razširjeno poletno delo med študenti

Katero delo izbrati?

Četudi je tvoj glavni razlog za delo denar, je pametno preveriti dela, ki so vezana na tvoj študijski program. To ti bo v enem koraku dalo denar in izkušnje, ki so na dolgi rok lahko veliko bolj pomembne in dragocene. Ko boš opravljal razgovor pa se spomni na naslednja vprašanja, ki jih boš zastavil o:

  • urni postavki (plačilo za uvajanje, plačilo za delo, način obračunavanja stimulativnega dela, rokovanju z denarjem, inventurni manko…),
  • trajanju dela,
  • zahtevah, dodatnih pogojih, internih pravilih v podjetju,
  • roku, v katerem lahko pričakuje plačilo – vredno se je pozanimati, če za podjetje denar servis nakaže (založi) še preden podjetje plača servisu; dobro je preveriti tudi spletno stran neplacniki.info

Čeprav bo nekaj tega napisanega že v oglasnem sporočilu delodajalca, se je vseeno pametno prepričati in na štiri oči pogovoriti. Če je le možno, se čim prej izogni nejasnostim in tvoje delo bo lepše in mirnejše.

Uživaj v delu in poletju

Sliši se zlajnano, ampak je resnično. Spoznaj nove ljudi, nove kraje in uživaj v tem, kar boš počel med poletjem. Lahko se zgodi, da bo to najbolj čudovita izkušnja, ki bo presegla mejo, ki jo postavi denar.

Kako se lahko preživljaš kot študent?

Katja Stojić
-
0

Ko postaneš študent, se tvoji stroški kar naenkrat povečajo za desetkrat. Najemnina, drugi stroški stanovanja, hrana, da ne omenjamo še občasnega razvajanja s kavico ali obiskom kozmetičarke. Vse te stvari stanejo kar veliko denarja in čisto prehitro se lahko znajdeš v minusu. Kako lahko torej prideš do tistih nekaj sto evrov na mesec, ki jih potrebuješ za osnovno preživetje in še nekaj malega zraven?

Študentsko delo

Najpogostejši vir dohodka, in to z razlogom! S študentskim delom namreč prideš do svojega denarja, pa še izkušnje nabiraš. Najprej seveda preveri, ali ti urnik dovoljuje delo in koliko časa imaš na voljo za službo. Pri tem bodi res natančen in realen – če imaš med vajami triurno luknjo, pač ne pričakuj, da boš za te tri ure lahko šel kam delat. Študentski servisi ti ponujajo veliko različnih služb, zato lahko najdeš nekaj zase. Ne sekiraj se, če ti v prvih letih študija ne uspe najti študentske službe v tisti smeri, ki si jo želiš. Vsaka služba te nekaj nauči in z vsakim delovnim mestom boš širil krog svojih znancev.

Stolpci iz kovancev, čez streha, ki je narejena iz bankovca za 50 evrov

Štipendije

Obstaja več različnih vrst štipendij, za katere lahko zaprosiš:

  • Državna
  • Zoisova
  • Kadrovska
  • Štipendija za deficitarne poklice
  • Štipendija Ad futura
  • Štipendija za Slovence v zamejstvu in po svetu

Štipendije se med seboj razlikujejo in pri nekaterih ne moreš prejemati dveh hkrati, zato se dobro pozanimaj, kakšni so pogoji za prijavo. Štipendije so super zato, ker vsak mesec dobiš določen znesek. Seveda se moraš pri nekaterih tudi potruditi, da jih obdržiš, Zoisove na primer že ne boš obdržal, če se ne boš učil. Vseeno pa gre za stabilen mesečni prihodek. Paziti moraš samo na to, da dejansko zaključiš letnik, saj moraš v nasprotnem primeru nekatere štipendije vračati.

Bankovci in kovanci

Študentski kredit

Ah, ja, ta čudovita beseda, kredit. Tudi študenti lahko pridobimo svojega. Pogoji za pridobitev kredita so različni. Nekatere banke zahtevajo poroka, druge ne. V vsakem primeru pa moraš imeti nekaj sredstev na računu in dokaz, da prejemaš dohodke – na primer, da vsak mesec dobiš nakazilo od študentskega servisa. Višine kreditov so različne, običajno gredo tam do 2500 evrov. Če se odločiš za to možnost, se res dobro pozanimaj in preračunaj obresti. Nikakor ne želiš ostati brez dohodkov in z velikim kreditom. Premisli, za kaj želiš zapraviti ta denar, in če je nekaj nepomembnega, kot nov telefon ali potovanje, raje reci ne. Če pa dejansko potrebuješ ta denar za najemnino in položnice, potem previdno izberi pravo ponudbo. Zapomni si to – če ti pri sklenitvi kredita kaj ni jasno, VPRAŠAJ!

 

Krvodajalske akcije v juliju 2021

Rdeči križ Slovenije
-
0

Rdeči križ Slovenije vljudno vabi, da se udeležiš ene izmed krvodajalskih akcij. Katere krvne skupine so najbolj potrebne, lahko preveriš na www.daruj-kri.si ali www.ztm.si. Če ne veš katero krvno skupino imaš, je še toliko bolj pomembno, da daruješ, saj ti jo bodo brezplačno izmerili.

Obvezno je predhodno naročilo na telefonsko številko!

KRAJ KRVODAJALSKE AKCIJE: KRVODAJALCE LEPO PROSIMO, DA SE PREDHODNO NAROČIJO NA DAROVANJE KRVI NA SLEDEČE TELEFONSKE ŠTEVILKE: DATUM KRVODAJALSKE AKCIJE
Gornji Grad – v Osnovni šoli7.-10. 03/423-35-97  

Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.

 1.7.
Železniki – v Osnovni šoli

7.-13.

 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  1.7.
Poljane nad Škofjo Loko – v Osnovni šoli

7.-13.

 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  2.7.
Slivnica pri Mariboru – v Osnovni Šoli Franca Lešnika – Vuka 7. -10. 02/321-22-71 ali 041/320 796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

 2.7.
Zg. Polskava – v Osnovni šoli7.- 10. 02/321-22-71 ali 041/320 796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

 5.7.
Velenje – v kreativnem centru Čuk

7.-13., 7.-13., 7.-13.

 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  5.7., 6.7., 7.7.
Benedikt – v večgeneracijskem centru Benedikt7.-11. 02/321-22-71 ali 041/320 796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

 7.7.
Velenje – v kreativnem centru Čuk

7.-13.

 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  8.7.
Šentrupert – v Osnovni šoli

7.-10.

 03/423-35-97  

Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.

 8.7.
Sv. Jurij ob Ščavnici  – v Osnovni šoli7.-11. 02/321-22-71 ali 041/320 796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

 9.7.
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino

 

 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  9.7.
Črnomelj – v Osnovni šoli Mirana Jarca

7.-13.

 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  12.7.
Tinje – v domu krajanov in gasilcev Veliko Tinje

7.-10.

 02/321-22-71 ali 041/320 796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

 12.7.
Bled – v Osnovni šoli prof. dr. J. Plemlja

7.-13., 7.-13.

 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  13.7., 14.7.
Jarenina  – v Osnovni šoli Jarenina

7.-10.

 02/321-22-71 ali 041/320 796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

 14.7.
Rogatec – v Grajski pristavi

7.-10.30

 03/423-35-97  

Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.

 15.7.
Vrhnika – v Cankarjevem domu na Vrhniki7.-13., 7.-13. 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  15.7., 16.7.
Sv. Ana v Slovenskih goricah – v Osnovni šoli

7.-11.

 02/321-22-71 ali 041/320 796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure

 16.7.
Gornja Radgona – v  Osnovni šoli Gornja Radgona

7.-11

 02/321-22-71 ali 041/320 796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure

 19.7.
Škofja Loka – v Osnovni šoli Škofja Loka Mesto (za Namo) 7.-13., 7.-13., 7.-13. 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  19.7., 20.7., 21.7.
Gornja Radgona – v  Osnovni šoli Gornja Radgona

7.-11

 02/321-22-71 ali 041/320 796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure

 21.7.
Ilirska Bistrica – v Domu na Vidmu

7.-13.

 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  22.7.
Šmarje pri Jelšah – v Kulturnem domu

7.10.30.

 03/423-35-97  

Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.

 22.7.
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino

 

 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  23.7.
Sladki Vrh – v Osnovni šoli Sladki Vrh

7.-10.

 02/321-22-71 ali 041/320 796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure

 23.7.
Ljutomer – v Osnovni šoli Cvetko Golar

7.-11.

 02/321-22-71 ali 041/320 796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure

 26.7.
Kočevje – v prostorih Rekracije GAJ

7.-13., 7.-13.

 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  26.7., 27.7.
Ljutomer – v Osnovni šoli Cvetko Golar

7.-11.

 02/321-22-71 ali 041/320 796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure

 28.7.
Ribnica – v TVD Partizan

7.-13., 7.-13.

 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  28.7., 29.7.
Rečica pri Laškem – v sindikalnem domu Huda Jama

7.-10.

 03/423-35-97  

Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.

 29.7.
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino

 

 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  30.7.
Ljutomer – v Osnovni šoli Cvetko Golar

7.-11.

 02/321-22-71 ali 041/320 796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure

 30.7.

 

OPOMBA:

Kri lahko darujete tudi izven terenskih krvodajalskih akcij, v okviru urnika delovanja transfuzijske službe.

Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino Ljubljana, Šlajmerjeva 6.

Pokličite na: 051/389-270, 051/671-147 ali 030/716-796, in se dogovorite o uri prihoda.

Odvzem krvi vsak delovni dan: 7.00 – 15.00

Krvodajalci lahko brezplačno parkirate na parkirišču Zavoda RS za transfuzijsko medicino, ki je dostopno iz Šlajmerjeve ulice. Parkirišča so krvodajalcem na voljo za kovinsko ograjo ekološkega otoka, ob zidu pred zapornico in za zapornico.

Center za transfuzijsko dejavnost Novo mesto

Naslov: Splošna bolnišnica Novo mesto, Šmihelska 1, Novo mesto.

Naročanje na odvzem:  01/5438-340

Ponedeljek: 7.00 – 11.00
Torek : 7.00 – 11.00
Četrtek: 7.00 – 11.00

 

Center za transfuzijsko dejavnost Slovenj Gradec 

Naslov: Gosposvetska 3, 2380 Slovenj Gradec.

Naročanje na odvzem: 01/5438-351 ali 041/672-845

Torek: 7.30 – 11.00
Četrtek: 7.30 – 11.00

 

Center za transfuzijsko dejavnost Trbovlje

Naslov: Splošna bolnišnica Trbovlje, Rudarska 9, 1420 Trbovlje. 

Naročanje na odvzem: 01/ 5438-346 ali 051/649-350

Krvodajalci lahko brezplačno parkirate na parkirišču Restavracije in kavarne K5, kjer je za krvodajalce organizirana malica po odvzemu krvi.

Petek: 7.30 – 11.00

OPOMBA:

V času poletnih počitnic bo Center za transfuzijsko dejavnost Trbovlje zaprt od 26.7.2021 do 15.8.2021!

 

Center za transfuzijsko dejavnost Izola

Naslov: Splošna bolnišnica Izola, Polje 35, 6310 Izola.

Naročanje na odvzem Tel.: 05/660-62-39  ali 05/660-62-30 ali 01/ 5438-360;

Torek: 7.30 – 11.00
Četrtek: 7.30 – 11.00
Petek: 7.30 – 11.00

 

Center za transfuzijsko dejavnost Jesenice

Naslov: Splošna bolnišnica Jesenice, Titova 112, 4270 Jesenice.

Naročanje na odvzem Tel.: 04/586-83-08 ali 01/5438-364

Petek: 7.30 – 11.00

Center za transfuzijsko dejavnost Nova Gorica

Naslov: Splošna bolnišnica Nova Gorica, Ulica padlih borcev 13, 5290 Šempeter pri Gorici.

Naročanje na odvzem Tel.: 01/5438-352 do 16. ure ali 031/658-154 vsak dan do 18. ure

Ponedeljek: 7.30 – 11.00
Sreda: 7.30 – 11.00

Center za transfuzijsko medicino UKC Maribor

Medicinska fakulteta, Taborska ulica 8, Maribor

UKC Maribor, Ljubljanska 5, 2000 Maribor.

Naročanje na odvzem Tel.: 02/321-22-71 ali  041/320-796 Pokličete lahko vsak  delovni dan  od 7. do 15. ure

Ponedeljek: 7.30 – 13.00
Torek: 7.30 – 13.00
Četrtek: 7.30 – 13.00

Enota za transfuzijsko dejavnost Ptuj

UKC Maribor, Center za transfuzijsko medicino

Naslov: Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča, Potrčeva 23–25, 2250 Ptuj. Tel.: (02) 749 14 37

Naročanje na odvzem: Tel.: 051/615-124 Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure

Torek: 7.00 – 12.00
Četrtek: 7.00 – 12.00

 

Enota za transfuzijsko dejavnost Murska Sobota

UKC Maribor, Center za transfuzijsko medicino

Naslov: Splošna bolnišnica Murska Sobota, Rakičan, Ulica dr. Vrbnjaka 6, 9000 Murska Sobota.  Tel.: (02) 512 35 93

Naročanje na odvzem Tel.: 02/512-31-53 Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure

Ponedeljek: 7.00 – 12.00
Četrtek: 7.00 – 12.00

 

Transfuzijski center Celje

Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje.

Naročanje na odvzem Tel.: 03/423-35-97 Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure

Naročanje po e-pošti: narocanjekrvodajalcev@sb-celje.si

Ponedeljek: 7.30 – 10.30
Torek: 7.30 – 10.30
Sreda: 7.30 – 10.30

Bird Buddy – slovenski startup leta

Tilen Kemperle
-
0

Letošnji naziv za slovenski startup leta je prejelo podjetje Bird Buddy, ki je ustvarilo istoimensko pametno ptičjo krmilnico, piše STA.

Poleg zmagovalca so se v finale uvrstila še podjetja Bevo, Maestro Amadeus, RingoX in SeaVision.

Eden od ustanoviteljev zmagovalnega podjetja, Žiga Vrtačič, je ob prejetju nagrade na Ljubljanskem gradu povedal, da so zelo veseli prepoznavnosti v Sloveniji, ker bodo le tako lahko privabili najboljše sodelavke in sodelavce.

Spomnimo, pametna ptičja krmilnica Bird Buddy, za katero so na platformi za množično financiranje Kickstarter v dobrem mesecu dni zbrali skoraj 4,2 milijona evrov, je bila največja slovenska kampanja na omenjeni platformi. Kampanjo je podprlo skoraj 23.000 ljudi.

Krmilnica Bird Buddy ima posodo za hrano in snemljiv modul z majhno kamero z mikrofonom in senzorjem za zaznavanje gibanja. Aplikacija prepozna vrsto ptice, uporabnikom pa omogoča urejanje fotografij ptic in jim ponuja nasvete glede primerne hrane za posamezne vrste ptic.

Bird Buddy (Kickstarter video)

Raketni motorji prihodnosti

Janko Šali
-
0

Raketni motorji. Kakšni so in kakšni še bodo.

Zadnjih deset let je bilo v znamenju povečanega zanimanja za kolonizacijo vesolja. Poleg državnih služb kot je ameriška NASA, so se začela pojavljati zasebna podjetja, ki vidijo potencialne zaslužke izven Zemlje. The final frontier je postalo vesolje. SpaceX, Blue Origin, Honyan in še mnogo drugih vlagajo ogromno denarja v raziskave tehnologij, ki bodo zapuščanje naše atmosfere in potovanje po kozmosu naredile cenejše, varnejše in pogostejše. Danes si oglejmo nekaj raketnih motorjev, njihove dobre in slabe plati ter uporabo v prihodnosti.

Kemični – s takšnim je letel že Armstrong

Delimo jih na motorje s trdim gorivom (solid-fuel) in tekočim gorivom (liquid-fuel). V zgorevalno komoro se dovaja gorivo in oksidator. Reagirata in ustvarita zelo stisnjen in vroč plin, ki uhaja iz šobe na dnu ter potiska raketo naprej. Kot gorivo se večinoma uporabljata tekoči vodik ali aluminijev prah, oksidator je kisik. Trenutno je to najbolj uporabljen tip motorja, hkrati pa tudi edini, ki je sposoben raketo ponesti izven Zemljinega privlaka. Slabi plati sta velika poraba goriva in nevarnost nesreč. Ta motor je tudi doživel največ raziskav in izboljšav, kot naprimer sistem faznega izgorevanja, ki poveča moč motorja in zmanjša porabo goriva. Podjetje SpaceX je pred kratkim eksperimentiralo z metanom kot gorivom. Ravno zaradi napredkov v izdelavi teh motorjev, jim je uspelo uspešno izstreliti raketo s pogonom na metan. To so v 60-ih že poskušali Rusi in ameriška vlada na prelomu tisočletja, vendar jim takrat ni uspelo.

Elektronski ali ionski– je kdo igral OGame?

Čeprav morda veliko ljudi še ni slišalo za ta tip motorja, se jih že nekaj časa uporablja pri uravnavanju smeri in obračanju vesoljskih plovil. V komori se nahaja kakšen težak, po možnosti žlahtni (slabo reaktiven) plin, kot je ksenon. Atome nato električno nabijemo in z elektromagneti usmerjamo proti izpušni šobi. Tok delcev prenese kinetično energijo na raketo in jo poganja naprej. Ti motorji so počasni a hkrati zelo varčni. Poleg tega jih večinoma poganjamo s sončnimi celicami. Idealni tekač na dolge proge, ne premore pa dovolj moči, da bi dvignil raketo z obličja Zemlje. Med drugimi ga ravnokar uporablja misija Bepi-Colombo, ki potuje proti Merkurju, NASA pa namerava ta motor uporabiti za postojanko Lunar Gateway, ki bo krožila okoli Lune.

Ionski raketni motor
Ionski raketni motor v NASA laboratoriju

Solarna jadra – kot na morju ampak v vesolju. #vesoljskiturizem

Pravzaprav to ni motor. Kot pove že ime, deluje kot jadro, v katerega se upre veter in s seboj povleče ladjo. Le da se v vesolju v jadro upro fotoni. Ker tam ni atmosfere, ki blokira nekatere najbolj energijsko nabite fotone, niti upora, ki zavira gibanje na zemlji, lahko premikamo vesoljska plovila le s svetlobo. Vendar jadra je težko in drago izdelati pa še zelo velika morajo biti. Večja kot so, večja je tudi nevarnost, da se v njih zaleti kakšna izmed milijard vesoljskih smeti.

Japonsko plovilo IKAROS je na tak način obletelo Venero. Nadaljnji razvoj solarnih jader poskuša povečati hitrost potovanja z njimi. Predlagajo laserje.

Solarno jadro IKAROS
Solarno jadro IKAROS

Fizijsko-termalni ali jedrski – več kot dvakrat večja hitrost

To so resnični motorji prihodnosti. Ameriška agencija DARPA (Defense Advanced Research Projects Agency) je podpisala pogodbo s tremi izmed prej omenjenih privatnih podjetij Blue Origin, Lockheed Martin in General Atomics, da razvijejo takšen motor. Jedrski pogon se že zdaj uporablja v zloglasnih jedrskih podmornicah, v vesoljski tehnologiji pa je nekaj novega. Težava je, kako narediti takšen motor dovolj majhen in lahek, da ga bo smiselno vgraditi v raketo.

Pri jedrski fiziji ali razpadu se sproščajo ogromne količine energije (beri toplote), ki bo uporabljena, da gorivo v raketnem motorju segreje in pod pritiskom pošilja skozi šobo na zadnji strani. To bo poganjalo raketo naprej po enakem principu kot pri kemičnih raketnih motorjih. Poenostavljeno rečeno, vlogo kemijske reakcije med oksidatorjem in gorivom prevzame jedrska reakcija. Prevzame pa tudi nevarnost, ki jo predstavljajo kemični motorji. Ob neuspelem izstrelu, kjer pride do eksplozije, bi bila ta zaradi prisotnosti radioaktivnih elementov še toliko hujša.

Znanstveniki predvidevajo, da ta motor še vedno ne bo mogel rakete izstreliti v vesolje. V medplanetarnem prostoru pa jo bo lahko poganjal veliko hitreje, kot to zmorejo kemični motorji. Predvidevajo, da bo pot iz Zemlje do Marsa skrajšal s sedmih mesecev na zgolj tri.

 

Viri:

A New Era of Spaceflight? Exciting Advances in Rocket Propulsion

1...9991.0001.001...2.158Stran 1.000 od 2.158