ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Znanstveniki so potrdili najdbo nove dinozavrske vrste v Avstraliji. Nova vrsta rastlinojeda spada med največje predstavnike izumrlih živali, saj je v dolžino meril kar trideset metrov. Živel naj bi v obdobju Krete nekje med 92 in 96 milijoni let nazaj, ko je bila Avstralija še močno del Antarktike. Ekipa paleontologov je vse svoje ugotovitve zapisala v raziskovalni študiji, ki je bila objavljena pred dnevi.

Takoj se je uvrstil med največje vseh časov

»Najdbe, kot je ta, so le vrh ledene gore,« je povedal paleontolog Scott Hocknull, ki opravlja delo kuratorja muzeja v Queenslandu. Prve kosti tega dinozavra so bile najdene že pred sedemnajstimi leti na kmetijskem posestvu blizu mesta Eromanga v zvezni državi Queensland. Ko sta pred leti Robyn Mackenzie in njen mož Stuart na svojem posestvu zbirala čredo krav, sta naletela na neke kosti. Vse od takrat je na delu lokalni naravoslovni muzej.

Vse najdene kosti so morale skozi dolgotrajen proces primerjave s preostalimi kostmi najdenimi v Queenslandu. S pomočjo nove 3-D tehnologije skeniranja kosti, so ugotovili, da takih v Avstraliji še niso našli. »Da smo se prepričali o najdbi nove vrste, smo morali te kosti primerjati z vsemi ostalimi, ki smo jih našli v Queenslandu in po svetu,« je dejal Hocknull.

Izmerili so, da je dinozaver v višino meril med 5 in 6,5 metri (višina ramen), v dolžino pa kar 30 metrov. To je enako kot košarkarsko igrišče, kar novega dinozavra uvršča med največje dinozavre, ki so bili kadarkoli najdeni. Poimenovali so ga Australotitan cooperensis. Uradno je tudi največji dinozaver, ki so ga našli v Avstraliji in pripada elitni skupini titanozavrov, za katere smo do zdaj mislili, da so živeli le na področju južne Amerike.

Najdene tudi druge kosti in sledi

Poleg kosti dinozavra Cooperja, kot so ga ljubkovalno poimenovali, pa so našli še veliko drugih kosti. Množica dinozavrskih kosti in kamnita plošča, za katero verjamejo, da je bila sprehajališče teh gromozanskih bitij, je izjemna najdba. Ker pa je bilo vedno nepisano pravilo, da je za vsakega velikega rastlinojeda bil okoli tudi velik mesojed, se to najdbo še čaka. »Našli smo nekaj manjših teropodov, ki pa niso mogli predstavljati grožnje našemu Australotitanu. To pomeni, da morajo nekje tukaj biti tudi večji mesojedi, le našli jih še nismo,« je optimistična ekipa paleontologov. Vse ugotovitve so zapisali v raziskovalni študiji.

S to najdbo si želijo privabiti nove turiste, ki jih zanimajo dinozavri in paleontologija. Prav Avstralija postaja v zadnjih letih vedno večje najdišče dinozavrskih kosti, saj v to vlagajo več denarja in sredstev, kot kadarkoli prej.

Genetsko ustvarjena bakterija je spremenila plastenke v vaniljevo aromo. To je prvi primer ustvarjanja koristne kemikalije iz odpadne plastike, piše The Guardian. Ponovna uporaba plastenk v bolj privlačne namene lahko proces reciklaže naredi veliko bolj privlačen in učinkovit. Trenutno plastika izgubi 95 % njene materialne vrednosti po enkratni uporabi. Spodbujanje boljšega zbiranja in uporabe tovrstnih odpadkov bi lahko bilo ključnega pomena pri zmanjševanju svetovne onesnaženosti s plastiko.

Napredek v razgradnji plastike

Raziskovalci so že razvili mutantske encime, ki razgradijo plastenke v osnovne delce. Znanstveniki pa so sedaj uporabili žuželke, ki te osnovne delce spreminja v vanilin. Vanilin se uporablja v prehranski in kozmetični industriji in je pomembna kemikalija, iz katere se proizvajajo farmacevtika, čistila in herbicidi. Svetovno povpraševanje narašča, v letu 2018 je znašalo kar 37 000 ton, kar močno presega zaloge naravnih vaniljevih strokov. Približno 85 % vanilina trenutno sintetizirajo iz kemikalij, ki nastanejo iz fosilnih goriv.

Iz odpadkov do uporabne surovine

Joanna Sadler iz Univerze v Edinburghu pravi: »To je prvi primer uporabe biološkega sistema za reciklažo plastičnih odpadkov v koristno industrijsko kemikalijo, kar prinaša vznemirljive posledice za krožno ekonomijo.«

Stephen Wallace, prav tako iz Univerze v Edingurhu dodaja: »Naše delo izziva dojemanje plastike kot problematičnega odpadka in pokaže, kako jo lahko uporabimo kot nov vir zelo kakovostnih izdelkov.«

Pereč problem plastike

Po svetu je vsako minuto prodanih približno milijon plastenk in od tega jih zgolj 14 % reciklirajo. Zaenkrat lahko plastenke reciklirajo samo v vlakna za oblačila ali preproge. Raziskava je bila objavljena v reviji Green Chemistry. Uporabila je bakterijo, ki je osnovne delce plastenk spremenila v vanilin. Znanstveniki so mikrobno tekočino cel dan segrevali na 37 stopinj Celzija. Gre za iste pogoje kot pri varjenju piva. Ta postopek je 79 % delcev spremenil v vanilin.

Znanstveniki bodo v prihodnje izboljšali bakterijo, da bi se lahko še večji delež spremenil v vanilin. Menijo, da jim to lahko uspe dokaj hitro, saj imajo na voljo robotiziran DNK objekt. Prav tako imajo v načrtu spremeniti še večje količine plastike v vanilin. Tudi druge koristne molekule bi lahko ustvarili, na primer takšne, ki se uporabljajo v parfumih.

Zmaga za znanost

Ellis Crawford iz Kraljevega društva kemikov pravi: »Gre za resnično zanimivo uporabo mikrobiologije pri izboljšanju trajnostnega razvoja. Uporaba mikrobov za spreminjanje plastičnih odpadkov, škodljivih za okolje, v pomembno surovino, je čudovit prikaz zelene kemije.«

Nedavna raziskava je razkrila, da so plastenke drugi največji plastični onesnaževalec v oceanih, takoj za plastičnimi vrečkami. V letu 2018 so znanstveniki po nesreči ustvarili mutantski encim, ki razkroji plastenke, nadaljnje delo pa je ustvarilo super-encim, ki razkraja plastenke še hitreje.