Mimo točke brez povratka že po manj kot 2 stopinjah segrevanja!

0

Medtem ko podnebne spremembe še naprej segrevajo planet, bi se ledene plošče in oceanski tokovi lahko destabilizirali, kar bi povzročilo vpliv podnebnega domino efekta, ki bi vplival na 40 % svetovnega prebivalstva, kažejo nove raziskave.

Te učinke je bilo mogoče opaziti pri precej nižjih temperaturah, kot so menili doslej.

Znanstveniki so izvedli 3 milijone računalniških simulacij podnebnih modelov in ugotovili, da skoraj tretjina rezultatov povzročila katastrofalne učinke, tudi če so bile temperature pod 2 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo, zgornjo mejo, določeno s pariškim sporazumom.

Domino efekt bi lahko amazonski pragozd spremenil v savano

Podnebne točke preloma so podnebne meje brez povratka. Po poročanju Medvladnega odbora ZN za podnebne spremembe (IPCC) bodo po prehodu resne, pospešene spremembe podnebnih sistemov, ki podpirajo življenje na Zemlji, postale nepopravljive. Nekatere od teh prelomnih točk, kot je propad ledene plošče zahodne Antarktike, bi že lahko prečkali.

Da bi računalniško simulirali zemeljsko podnebje, so raziskovalci ustvarili poenostavljen model, ki se je osredotočil na to, kako medsebojno delujejo domine v svetovnih podnebnih sistemih. Nekatere od teh domin so bile stvari, kot so ledene plošče, morski tokovi ali vremenski vzorci, kot je El Nino, model pa je v bistvu simuliral, kako jih prevrniti. Na primer s taljenjem večjih ledenih plošč ali upočasnitvijo atlantskega toka, ki pomaga hladiti evropsko podnebje. Model je simuliral več kot 3 milijone možnih scenarijev, v katerih so domine bolj ali manj močno medsebojno sodelovale.

Nova študija je pokazala, da so propadajoče ledene plošče, tiste na Zahodni Antarktiki in Grenlandiji, še posebej verjetno izhodišče za prevrnitev kaskad. V enem od scenarijev je hladna, ledeniška talina sprožila upočasnitev atlantskega toka in nato – z vplivom na južno nihanje El-Niña – povzročila znatno zmanjšanje padavin v amazonskem deževnem gozdu, ki bi ga lahko večji del preoblikoval v savano.

V drugem scenariju bi znatno taljenje grenlandske ledene plošče sprostilo sladko vodo v ocean in upočasnilo tokove Atlantskega oceana, ki prenašajo toploto iz tropov na severni pol. Ta trenutna upočasnitev bi nato ogrela Južni ocean in destabilizirala ledene plošče Antarktike, kar bi nato v ocean poslalo talino in na koncu pripeljalo do večjega dviga morske gladine. Ta dvig morske gladine pa bi povzročil še večje taljenje grenlandske ledene plošče.

V nevarnosti 40 % svetovnega prebivalstva

In v številnih simuliranih prihodnosti so podnebne spremembe najbolj prizadele obalne regije, kjer je leta 2017 po navedbah Združenih narodov živelo 2,4 milijarde ljudi ali 40 % svetovnega prebivalstva.

»Spreminjamo verjetnosti in ne v našo korist – tveganje se očitno povečuje, bolj ko ogrevamo naš planet,« je dejal soavtor Jonathan Donges, fizik z nemškega inštituta za raziskave podnebnih vplivov (PIK) v Potsdamu. »Znatno naraste med 1 in 3 °C. Če izpustov toplogrednih plinov in posledičnih podnebnih sprememb ni mogoče ustaviti, bi zgornjo mejo tega segrevanja najverjetneje prestopili do konca tega stoletja. S še višjimi temperaturami, je treba pričakovati še več prelomnih kaskad z dolgoročnimi uničujočimi učinki.«

In morda smo že na dobri poti do nekaterih tistih prelomnih točk

Maja je ločena študija, objavljena v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, pokazala, da je grenlandska ledena plošča, druga največja na svetu, na robu pospešenega taljenja. Glede na študijo iz avgusta 2020 je ledena plošča leta 2019 izgubila 532 metričnih gigaton ledu. Nadaljnja študija, objavljena istega meseca, je poročala, da je ledena plošča morda že prešla točko brez povratka.

Raziskovalci pravijo, da lahko njihove raziskave v resnici podcenjujejo, kako blizu je zemeljsko podnebje tem prelomnim točkam, in da je drastično, hitro zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida nujno, da se jim izognemo.

»Naša analiza je konzervativna v smislu, da več interakcij in elementov prevračanja še ni upoštevano,« je povedala soavtorica študije Ricarda Winkelmann, profesorica klimatskih analiz.

Ema Mlakar Debenec: Velike dogodivščine male Lili

0

Ema Mlakar Debenec je ena tistih oseb, ki je čas med epidemijo izkoristila za izzive, ki jim prej ni namenjala veliko časa. Lili – to sem jaz je prva knjiga v zbirki Velike dogodivščine male Lili, ki je izšla pri založbi Chiara. Z avtorico smo se pogovarjali o idejah za malo Lili, pisanju knjige, prihodnosti zbirke in kako študentka izda svojo knjigo?

Vse se začne z idejo. Kako se je rodila tvoja ideja za malo Lili?

Ideja se je pojavila nepričakovano, med večernim pogovorom s prijateljico, v času karantene. Ta čas sem želela kar se da izkoristiti, predvsem za tiste stvari, ki se jim do takrat nisem uspela posvetiti in ko mi je prijateljica rekla (malo v hecu, malo zares), naj napišem knjigo, sem celo noč premišljevala le o tem in naslednje dopoldne že pričela s pisanjem.

Je bila knjiga prva ideja?

S prijateljico, ki mi je dala idejo za knjigo, sva se najprej pogovarjali o tem, česa vse ne bi zmogli početi oziroma kaj nama ne gre dobro, v čem nisva uspešni. Jaz recimo nikoli ne bi znala šivati otroških oblačil ali pa nahrbtničkov, tudi pri ustvarjanju umetnih nohtov bi šlo vse narobe. In Špela je takoj za tem omenila, da mi gre pisanje dobro in naj se preizkusim v tem.

Bi nam lahko nekaj malega povedala o tej punci Lili?

Tale moja Lili je prava hecka. V njeni družbi ni nikoli dolgčas! Rada je aktivna, je radovedna, živahna in zgovorna. Prijatelji vedo, da se nanjo lahko zanesejo, ko bodo potrebovali pomoč in tako kot za druge, se zna postaviti tudi zase, kljub temu, da je za glavo manjša od ostalih. Je pa tudi zelo trmasta, tako da hoče vsakemu izzivu in skrivnosti priti do dna.

Moje ime je Lili in všeč mi je, da me drugi kličejo tako. Sovražim, ko mi babica pravi princesa Lilijana, ker sem precej daleč od obojega. Kje pa ste še videli princeso, ki ima kratke temno rjave lase, ostrižene na gobico? Točno tako – nikjer! Mama pravi, da je taka frizura bolj priročna, če si živahen otrok, kot sem jaz. Ne vem točno, kaj naj bi to pomenilo, vem samo, da s tako frizuro še za pusta ne morem biti princeska ali kraljična. Zato sem po navadi preoblečena v zajca ali pingvina. Odvisno od tega, kateri kostum si izbere moj brat Anže. Jaz dobim tistega, ki ostane. Zaradi take frizure me večkrat zamenjajo za fanta.

Velike dogodivščine male Lili
Velike dogodivščine male Lili

Ciljna publika knjige so verjetno otroci. Se v njej skriva tudi kaj za nekoliko starejše bralce?

To so zagotovo otroci, stari nekje med petim in dvanajstim letom starosti. Knjiga je namenjena njim in upam, da bodo v Lili našli prijateljico ter se k branju radi zatekli, ko potrebujejo pobeg v svet domišljije. So pa ciljna publika tudi njihovi starši (pa dedki in babice, tete in strici, sestre in brati, …) in menim, da lahko s pomočjo knjige z otroki preživijo lepe, kvalitetne družinske trenutke.

Na spletni strani je zapisano: »prva v zbirki«… Lahko pričakujemo več dogodivščin?

Tako je. Že pred začetkom pisanja prve knjige, sem se odločila, da si želim izdati zbirko in pri tej želji tudi ostajam. Škoda bi bilo, če bi otroci Lili sprejeli, potem pa bi se po prvem delu od nje že poslovili. Mislim, da jim Lili lahko da še veliko, je pa seveda vse odvisno od uspeha prve knjige.

Če ja, katere dogodivščine bi bile tiste, ki bi izpolnile tudi želje mlade avtorice?

Hmm, zagotovo kakšne morske dogodivščine, morda v povezavi s poletnimi tabori….

Lili in Emi lahko sledite na spletni strani Velike dogodivščine male Lili.

Ema Mlakar Debenec je čas med epidemijo izkoristila za pisanje otroške knjige
Ema Mlakar Debenec je čas med epidemijo izkoristila za pisanje otroške knjige

Kako je videti proces izdajanja otroške knjige?

Ta proces vzame kar nekaj časa, a mislim, da nam je skupaj z založbo Chiara in ilustratorko Jano Fak, to dokaj hitro uspelo. Ni mi žal, da sem se odločila knjigo izdati preko založbe, saj so mi pomagali z ogromno strokovnimi nasveti in smo tako dobili kvaliteten izdelek. Prepustili so mi tudi možnost izbire ilustratorke in takoj sem vedela, da je Janin slog pravi za mojo Lili. Če na kratko opišem, kako so se stvari dogajale.. 

Najprej sem napisala nekaj zgodbic (novembra) in po mailu kontaktirala založbe. Imela sem veliko srečo in nekaj mi jih je odgovorilo. Izbrala sem založbo Chiara, s katero smo se nato dogovorili o pogodbi. Zgodbice je prebrala urednica in podala svoje mnenje, ki je bilo še kako dobrodošlo. Knjiga je šla nato v lekturo, izbrala sem ilustratorko, s katero sem se lahko sama dogovorila o številu ilustracij in vsebini. Pri založbi so med tem poskrbeli za postavitev teksta in ilustracij, za cip kodo in podobne tehnične stvari, o katerih vem bolj malo. Knjiga je šla v tisk, naredili smo promocijski načrt in konec aprila je knjiga izšla. 

Kako študentka športne fakultete izda knjigo?

Ha ha ha, to naredi medtem, ko čaka na popravke magistrske naloge 😀. Knjigo sem napisala še preden sem decembra magistrirala. Super se je bilo malce odklopiti od pisanja magistrskega dela. Zagotovo pa tega ne bi zmogla tekom študija, kjer vsaj pri meni do zadnjega leta študija ni bilo časa skoraj za nič drugega poleg treningov in študija. Opustila sem celo branje, ki sem ga v gimnazijskih časih oboževala in to je bil morda celo povod za moje pisanje.

Velik del otroške knjige so tudi ilustracije. Kako poteka ta del ustvarjanja?

Kot sem že omenila, mi je založba dovolila izbrati ilustratorko. Kar preko skupine na Facebooku sem našla veliko število ilustratorjev in Janin slog mi je takoj padel v oči. Sploh nisem več pregledovala del drugih ilustratorjev, ker sem točno vedela, da želim, da ustvari Lili. Midve sva se dogovarjali, kar se tiče vsebine ilustracij in postavitve v tekst.

Določila sem, kaj naj bi ilustracija predstavljala (poskušala sem biti čim bolj natančna), kasneje pa še kakšne dimenzije naj bo (podolgovata, široka, visoka, za eno stran, za polovico …). Jana je nato pripravila skice, ki sem jih lahko pokomentirala in mislim, da je zelo hitro uspela narisati točno to, kar sem sama imela v mislih. Ustvarila je takšne like, kot sem si jih predstavljala, neverjetno. Kasneje je potem skice dokončala v barvne ilustracije in res odlično popestrijo knjigo.  

Ema Mlakar Debenec med podpisovanjem knjig
Ema Mlakar Debenec med podpisovanjem knjig

Knjigo lahko spremljamo tudi na IG, FB in spletni strani. Od kod odločitev za družbena omrežja?

Že na začetku so mi povedali, da se knjiga sama od sebe ne prodaja, ne glede na vsebino in da bo potrebno veliko energije usmeriti v promocijo. In res delam na tem, tako jaz, kot založba. Nisem avtor, ki čaka na čudež. Zato sem se odločila najprej za spletno stran, ki jo je izdelal Groga Tancek. Tam lahko pridobite osnovne informacije o knjigi, lahko si preberete celo prvo poglavje in spoznate glavno junakinjo knjige. Pridobite lahko tudi informacije o meni, o mojih začetkih pisanja, pa o ilustratorki in založbi.

Škoda bi bilo, da tega ne bi predstavila. Glede na to, kako popularna je trenutno promocija preko družbenih omrežij, se mi je zdelo logično, da ima tudi Lili svoj Facebook in Instagram profil. Tam lahko redno spremljate, kaj se dogaja s knjigo, kje vse se Lili potepa, kdo vse piše o njej, ipd. Veliko staršev že ima profile, zato jih novica o izdaji knjige morda najhitreje in najlažje doseže prav tako.  

Katere vrste piva poznamo?

Klasifikacija piv je izjemno težka naloga, saj vsaka vrsta nima točno določenih mej, ali pa so te zabrisane. Tako lahko v osnovi pivo delimo na piva spodnjega in zgornjega vrenja. Pivo je sestavljeno iz vode, slada, hmelja in kvasa. Vsaka pivovarna pa ima še nekaj skrivnih sestavin in različnih verzij varjenja, ki vsakemu pivu dajejo poseben značaj.

LAGER – ležak

Najbolj poznana in najbolj razširjena skupina piv, saj podjetja z množično proizvodnjo proizvajajo vsaj eno vrsto lagerja. Slovensko ime »ležak« je vzeto iz nemškega pomena besede lager, ki pomeni shramba. Temu primerno pa je tudi varjenje lagerjev. Vari se jih s kvasovkami, ki fermentirajo pri nižjih temperaturah (10°C in manj) in pri dnu fermentacijske posode. Da pa je okus še boljši, se priporoča shramba piva v hladnem prostoru, kjer bo pivo odležalo nekaj časa. Sam okus je odvisen od stila.

Svetli lager

Najbolj obširna skupina, ki zajema vsako vrsto lagerjev (ameriški, japonski ali evropejski).

Temni Lager

Še preden so pivovarne lahko varile svetle lagerje, so obstajali le temni, ki so se obdržali še do danes. Zelo amatersko bi jim lahko rekli le temno pivo.

Pilsner

Ime je dobilo po izvornem mestu Plzen in kmalu postalo slavno po vsej Evropi. Takrat iz lokalnih sestavin, zdaj pa razširjeno povsod.

Bock

Močan, temen lager nemškega izvora. Obstaja veliko podvrst, ki so postale že tako pomembne, da jih lahko uvrščamo v svoj razred. To so Doppelbock, Eisbock in Maibock.

ALE

Z večtisočletno zgodovino so piva v skupini ALE močno prisotna v zgodovini ljudstev. Varjena so z uporabo kvasovk, ki fermentirajo pri višjih temperaturah (15°C in več) in pri vrhu fermentacijske posode, kar pomeni tudi hitrejši proces fermentacije. Po nekaj letih zatišja so se predvsem v tem stoletju vrnili z velikim valom novih kraft pivovarn. Temu primerna je tudi težavnost kvalifikacije, saj se je po stilu angleških pivnic tudi po svetu razširil trend raznolikosti. Vsaka pivovarna ima svoj stil. Okus je odvisen od stila.

Rjavi ALE

Nastali so kot bolj sladka verzija blažjih alov v Angliji. To pa pomeni težko kvalifikacijo, saj ima vsaka pivnica na Otoku svojo vrsto piva.

Pale ALE – IPA

Pale ale in njegov predhodnik IPA sta najbolj poznani ALE vrsti piv. Z visoko vsebnostjo hmelja pride visoka stopnja alkohola in grenkobe.

Močni ALE

Poznan tudi kot ječmenovo vino. Pri varjenju se ne uporablja hmelja in ima visoko vsebnost alkohola.

Belgijski ALE

Sem se uvrščajo piva s karakteristikami belgijskih piv. Barva piv sega vse od zlate do temno jantarne in rdeče-rjave. Najbolj znana sta Leffe Blonde in La Trappe Blond.

Pšenično pivo

Nastane z visoko fermentacijo in spada med najbolj osvežilne. Kljub imenu ni narejeno le iz pšenice, temveč tudi iz drugih žit. Najbolj znana sta Erdinger in Paulaner.

Porter

Z uporabo črnega slada je dobljena klasična temnorjava barva. Ime je vrsta dobila po nosačih pristanišč v Londonu. Najbolj znan je London Porter.

Stout

Vrsta temnega piva, ki v sebi skriva več različic. Največkrat z višjim odstotkom alkohola. Najbolj znan je Guinness.

POSEBNA PIVA

Sem spadajo predvsem piva, ki jih težko spravimo v katero izmed ostalih kategorij. To so sadna piva, piva brez glutena, radlerji, rženo pivo, pivo z začimbami in podobno.

Kako glasujem na referendumu za vodo, če me 11. 7. ne bo doma?

0

V nedeljo, 11. julija, bo potekal referendum glede zakona o vodah.

napis referendum za pitno vodo
Vir: iniciativa Za pitno vodo

Vprašanje na referendumu bo, ali se strinjaš s spremembami, ki jih želijo vključiti v zakon. O spornem členu, ki bi po novem veljal in ki po mnenju raznih organizacij dopušča prevelike posege na vodnih in priobalnih zemljiščih smo že pisali.

Za to, da bo rezultat referenduma veljave, nas bo moralo glasovati vsaj 340.007 (tj. 20 odstotkov prebivalstva). Vsak glas je pomemben.

Vsi polnoletni državljani in državljanke lahko oddajo svoj glas na svojem volišču v kraju stalnega prebivališča 11. 7. med 7. in 19. uro. Kako glasuješ, če te na ta dan ne bo v Sloveniji?

Predčasno glasovanje

Možno bo predčasno glasovanje, in sicer na volišču na sedežu tiste volilne komisije, na območju katere si vpisan v volilni imenik. Predhodna najava ni potrebna.

Predčasno glasovanje bo potekalo 6. 7. (torek), 7. 7. (sreda) in 8. 7. (četrtek) med 7. in 19. uro.

bohinjsko jezero
Bohinjsko jezero

Glasovanje po pošti ali na konzulatu

Če te niti na zgoraj omenjene datume ne bo v Sloveniji, lahko glasuješ tudi iz tujine, in sicer na dva načina; po pošti ali osebno na diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije.

To moraš sporočiti do do petka, 25. junija! Obvestilo lahko pošlješ prek portala e-uprava, v katerem tudi označiš način glasovanja.

Vlogo lahko oddaš z digitalnim potrdilom ali brez potrdila.

Dve možnosti glasovanja:

  1. Po pošti: vpisati moraš naslov v tujini, na katerega naj ti pošljejo volilno gradivo. Prejeto izpolniš in do 11. 7. pošlješ nazaj na naslov, ki bo izpisan na povratni ovojnici med gradivom. Pošlješ lahko tudi na naslov diplomatsko-konzularnega predstavništva Republike Slovenije.
  2. Osebno na diplomatskem-konzularnem predstavništvu: tam postopek glasovanja poteka enako kot na volišču v Sloveniji. Potrebuješ torej osebni dokument. Glasovati moraš 11. 7. med 9. in 17. uro po lokalnem času.

    reka Soča in ljudje v kajakih
    Soča

Ostale alternative

Če imaš drugačne omejitve, zaradi katerih 11. 7. ne moreš na volišče, preveri še ostale možnosti glasovanja:

  • Glasovanje na domu (rok za prijavo: 7. julij)
  • Glasovanje v Sloveniji za tiste, ki imajo stalno prebivališče v tujini (rok za prijavo: 7. julij)
  • Glasovanje po pošti za invalide ter prebivajoče v bolnišnicah, socialnovarstvenih zavodih za institucionalno varstvo, priporu in zavodih za prestajanje kazni (rok za prijavo: 30. junij)
  • Glasovanje na referendumsko nedeljo izven okraja stalnega prebivališča (rok za prijavo: 7. julij)

Za vse lahko oddaš vlogo z digitalnim potrdilom ali brez potrdila.

Svetovni dan krvodajalcev 2021

Daruj kri in ohrani bitje sveta, je slogan letošnjega svetovnega dneva krvodajalcev, ki poteka vsako leto 14. junija, da bi ljudi po vsem svetu ozavestili o potrebi po varni krvi in krvnih proizvodih za transfuzijo ter o ključnem prispevku prostovoljnih darovalcev krvi za nacionalne zdravstvene sisteme. Ta dan ponuja tudi priložnost za poziv vladam in nacionalnim zdravstvenim organom, naj zagotovijo ustrezna sredstva in vzpostavijo sisteme in infrastrukturo za povečanje zbiranja krvi od prostovoljnih darovalcev krvi. En utrip srca in življenje se lahko spremeni. Nekaterim tako, da potrebujejo kri.

Krvodajalstvo se ne obnese, kadar je pridobitno motivirano. To kažejo izkušnje tistih držav, ki so uvedle plačilo za darovano kri. Velja prav nasprotno. Krvodajalstvo deluje, ko se ljudje za darovanje krvi odločijo zato, da bi storili nekaj dobrega.

V Sloveniji je vse od prve krvodajalske akcije leta 1953 prostovoljno, neplačano in anonimno. Anonimno seveda ne pomeni, da krvodajalci skrivajo svojo identiteto, pač pa, da prejemniki darovane krvi ne vejo, kdo je daroval kri, ki so jo prejeli; enako kot krvodajalci ne izvejo, kdo je prejemnik krvi, ki so jo darovali. Darovanje krvi ni dejanje med dvema posameznikoma, temveč je dejanje solidarnosti – medsebojne pomoči v skupnosti. Prostovoljno pomeni, da ni mogoče od nikogar zahtevati ali pričakovati, da daruje svojo kri. Krvodajalci so samo tisti, ki se za to odločijo sami, po lastnem premisleku, brez vsakršnih pritiskov. Neplačano pa pač pomeni, da krvodajalec za darovano kri ne prejme nikakršnega plačila, ne v denarju ne v kakem drugem materialnem nadomestilu.

Krvodajalstvo je vrednota, ki se pri nas prenaša iz generacije na generacijo. Od prve krvodajalske akcije do danes so krvodajalci kri darovali več kot 6.144.608- krat. Nekako tako kot da bi vsak prebivalec Slovenije trikrat daroval kri.  Pandemija covida – 19 krvodajalstva ni zaobšla. Prilagoditve zaradi nadzorovanja širjenja covida-19 niso zaustavile tega najbolj množičnega izražanja solidarnosti državljanov.

Rdeči križ Slovenije, Zavod RS za transfuzijsko medicino in družba Petrol d.d. že enajsto leto sodelujemo v skupnem projektu spodbujanja krvodajalstva v Sloveniji. Letos poteka pod sloganom »Velika družina srčnih ljudi«. Krvodajalci darujejo svoje dragoceno darilo in ga z veseljem delijo. Prejemnikom omogočajo zdravljenje in življenje, zato je dajanje krvi posebno in spoštovanja vredno. Povsod po svetu krvodajalci posameznikom in skupnostim omogočajo dostop do kakovostne in varne krvi ter krvnih pripravkov. V običajnih in izrednih razmerah. Če ni krvodajalcev, ni krvi!

V svojem in v imenu Rdečega križa Slovenije se iskreno zahvaljujem vsem krvodajalcem,  predanim prostovoljcem in številnim organizatorjem krvodajalstva, ki se kljub izrednim razmeram še naprej odzivate na povabila k darovanju krvi. Hvala za vašo iskreno predanost, humanost in navdihujočo solidarnost. Zahvaljujem se tudi vsem medijem, podjetjem in številnim anonimnim podpornikom krvodajalstva, ki na različne načine prispevate k  promociji ali organizaciji krvodajalskih akcij. Hvala tudi strokovnjakom in celotnemu zdravstvenemu osebju na Zavodu RS za transfuzijsko medicino, Centru za transfuzijsko medicino Maribor in Centru za transfuzijsko medicino Celje in ostalih transfuzijskih centrih za uspešno in tvorno sodelovanje ter vso podporo pri realizaciji nacionalnega programa. Čeprav si bomo zadnji dve leti  zapomnili zaradi pojava in širjenja novega koronavirusa, si ga bomo tudi po tem, da so izredne razmere še bolj potrdile potrebo po sodelovanju in medsebojni pomoči. Prebivalci Slovenije smo upravičeno ponosni na krvodajalce, ki imajo darovanje v krvi in so pravi junaki sodobnega časa, zaradi katerih življenje teče dalje.

Darujem kri, darujete lahko tudi vi!

Trenirke niso samo za telovadbo

Če vprašaš svojega očeta (ali še huje, dedka), kdaj nosi trenirke, ti bo rekel, da samo kadar je doma. Za njihove generacije je bilo naravnost nespodobno oditi iz hiše v trenirki. V službo si moral priti v »ta lepih hlačah«, za doma je bilo pa vse dobro. Današnja moda se s tem ne strinja in pravi – trenirke lahko nosiš vsak dan in povsod.

Za aktivne

Seveda jih največ moških nosi med telovadbo, zato je pomembno, da so narejene iz materiala, ki diha. Klasika je seveda bombaž, ki koži pusti dihati, pa še mehek je na otip. Ni važno, kako intenzivna je tvoja vadba, bombažne trenirke bodo ostale v enaki obliki in v njih se boš potil manj kot pa v hlačah iz umetnih materialov.

Moški nosi sivo trenirko

Za vsakdan

Trenirke pa niso primerne samo za vadbo, saj jih vse pogosteje nosimo kar vsak dan. Še posebej zadnjem letu, ko smo bili večinoma doma, smo se navadili na udobje trenirk. Se spomniš, kako težko se je bilo spraviti v kavbojke po enem letu življenja v trenirkah?! Na srečo lahko izbereš trenirke, ki so udobne, hkrati pa še lepe na pogled. Danes te nihče ne pogleda postrani, ko na predavanja prideš oblečen bolj sproščeno.

Najbolj raznovrsten kos oblačila

Trenirke so brez dvoma najboljše oblačilo na svetu. Lahko nosiš bolj sproščene, ki so primerne za vadbo in poležavanje, ali pa bolj elegantne, za katere na prvi pogled niti ne veš, ali so trenirke ali ne. Take so najboljše za vsakdan ali za kako bolj fino študentsko službo. Zakaj bi se moral tlačiti v neudobne kavbojke, če so ti na voljo trenirke, v katerih si lahko sproščen?

Moški nosi sivo trenirko

Široka izbira za vsak okus

Ne glede na to, kakšne trenirke rad nosiš, spletna trgovina Pravi moški ima prave zate. Izbiraš lahko med kroji z manšetami – patenti ali pa brez manšet in v različnih barvah. Na voljo so različni kroji, za šport in vsakodnevno nošenje, pa tudi baggy trenirke za bolj ležerni hip-hop stil oblačenja. Kaj še čakaš, preveri, kakšne trenirke imajo v trgovini Pravi moški in izberi pravo zase!

Sončni orbiter posnel svoj prvi video izbruh na soncu

0

Vesoljsko plovilo, ki preučuje sonce, je prvič posnelo izbruh sonca, preden se je njegovo znanstveno poslanstvo sploh uradno začelo.

Solar Orbiter, misija, ki jo skupaj vodita Evropska vesoljska agencija (ESA) in NASA, se je začela februarja 2020, prvič pa se je približal soncu februarja letos. Znanstveniki še vedno preučujejo podatke, preden vesoljska ladja začne formalno znanstveno delo novembra. Toda v podatki iz februarskega bližnjega srečanja so že zasledili nekaj posebnega: dva izbruha koronske mase, ki se zgodita, ko sonce izpljune velike količine svojega ozračja v vesolje.

First Ever Video of Two Solar Eruptions Captured by Solar Orbiter Probe

Vesoljsko plovilo je sliko zajelo na nasprotni strani naše zvezde

Ta lokacija je pomenila, da je Solar Orbiter lahko videl dele sonca, ki jih znanstveniki na Zemlji ne vidijo popolnoma, vendar je pomenilo tudi, da je bilo pošiljanje podatkov domov počasen postopek in znanstveniki še vedno brskajo po tem, kar je videlo vesoljsko plovilo.

Raziskovalci so v podatkih že našli nekaj izbruhov koronalne mase, ko je bila sonda bolj oddaljena od sonca. Potem pa so znanstveniki opazili, da so trije instrumenti Solar Orbiterja kmalu po neposrednem približevanju opazili dva večja izbruha koronalne mase.

To je prvi tak dogodek, ki ga je zaznal instrument SoloHI

Ta instrument je podatke zbiral le po naključju, ko je SoloHI opazoval le z enim od svojih štirih detektorjev in po sporadičnih podatkih, po izjavi NASA, le 15 % tako pogosto, kot bo podatke zbiral med glavno misijo.

Instrumenti so lahko zajeli še posebej osupljive poglede na enega od izbruhov koronalne mase 12. in 13. februarja. Vsak od treh instrumentov na Solar Orbiterju se osredotoča na drugo regijo, zato se njihovi pogledi raztezajo od vidne površine sonca pa vse do več kot 20-krat večje širine samega sonca, v skladu z ESA.

Zaenkrat imajo znanstveniki omejene zmogljivosti za spremljanje in napovedovanje vesoljskega vremena. Od tod tudi močno zanimanje za misije, kot je Solar Orbiter, ki bi morale izboljšati razumevanje raziskovalcev o tem, kako sonce deluje. Edinstven prispevek Solarnega Orbiterja k tej nalogi bo njegova poševna orbita, ki bo znanstvenikom omogočila, da prvič posnamejo sončeve pole.

Partis je nazaj!

1

Po tem, ko je 10. marca ugasnil najbolj priljubljeni slovenski »torrent« portal, je nastal kaos. Ta je trajal natančno tri mesece in tri dni, saj so ustvarjalci na svojem Facebook profilu že oznanili, da je Partis nazaj. Čeprav še ni v želeni podobi, pa je to velik korak naprej, ravno v času, ko se je odprla večina kinematografov.

Partis je nazaj, a v grobi obliki

10. marca je v Franciji zagorel največji podatkovni center v Evropi, ki je povzročil padec več spletnih strani. Med stranmi, ki niso bile dostopne, je bila tudi naša, a smo k sreči imeli »rezervo«. Le te pa ni imel Partis, ki je slovensko nalagalsko družbo spravil v obdobje brez filmov in iskanje novih »torrent« strani. Vse o požaru podatkovnega centra in posledicah si lahko prebereš v našem prispevku Požar največjega podatkovnega centra v Evropi povzročil padec več spletnih strani.

K sreči je to obdobje minilo po treh mesecih in treh dneh, saj so danes na Facebook profilu Partisa objavili prijetno novico o vrnitvi.

Skupaj smo eno!

Zahvaljujemo se vsem uporabnikom, nalagalcem in osebju za podporo v teh težkih časih. Brez vas nam ne bi uspelo ohraniti naše mreže.

Trenutna različica je samo začasna, tako, da lahko dostopate do vsebin., ki že obstajajo v Partis mreži.

Trenutno potekajo zadnja testiranja socialnih delov (forum, klepet, profili,…)

Portal še vedno ni v poznani obliki, predstavlja pa lep začetek. Ustvarjalci so že pred tedni, da je bila to zanje prava brca v rit. Portal bo posodobljen in bo omogočal lažjo uporabo. Trenutna različica je zgolj začasna, dostopaš pa lahko do tistih vsebin, ki so na Partisu že obstajale.

Znana nova dekanja Filozofske fakultete UL

0

Na Filozofski fakulteti UL so 10. junija potekale volitve nove dekanje za mandatno obdobje 2021-2025. Nova dekanja Filozofske fakultete bo od 1. oktobra 2021 prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar. 

30. 9. 2021 bo potekel mandat trenutnemu dekanu fakultete, prof. dr. Romanu Kuharju. Kandidatki za novo dekanjo Filozofske fakultete sta bili dve: prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar na predlog prof. dr. Andreje Žele z Oddelka za slovenistiko in doc. dr. Silvane Orel Kos z Oddelka za prevajalstvo, in prof. dr. Špela Virant na predlog Oddelkov za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko, klasično filologijo, primerjalno in splošno jezikoslovje ter umetnostno zgodovino. Prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar je prejela 71 % glasov. 

»Filozofsko fakulteto vidimo kot institucijo, ki mora biti zgled za vrednote humanizma in
spoštovanja človekovih pravic, ki sta ji vodilo enakost možnosti in solidarnost med zaposlenimi in študenti. Delovati želimo povezovalno, ne izključevalno, saj s preseganjem razlik med oddelki in povezavami med programi lahko dosežemo še večjo prepoznavnost v slovenskem in mednarodnem prostoru ter zagotovimo primerno izobraževanje za prihodnje rodove,« je v svojem programu zapisala novoizvoljena dekanja in dodala, da humanistika in družboslovje v družbi nista dovolj prepoznana, a vendar tako zaposlene in zaposleni kot študentke in študentje s svojim nastopanjem v javnosti, z znanstvenimi in strokovnimi objavami in prevodi soustvarjajo slovensko družbeno življenje.

Volitve so potekale po spletni aplikaciji, tisti brez ustrezne tehnične opreme so lahko glasovali tudi na fakulteti.

Najboljše šminke: Kako izbrati pravo barvo šminke zase?

Katere so najboljše šminke zate?

Oceni barvo in ton svoje kože

Svetlejši toni Srednji toni Temnejši toni Temni toni
svetlo roza, koralna, breskova, svetlo rdeča šminka bordo, vijolična, rdeča šminka temno roza, svetlo rdeča šminka šminke odtenkov rjave in vijolične

Velikost ustnic

Če so tvoje ustnice manjše, jih lahko s šminko navidezno povečaš, kar dosežeš s svetlejšimi odtenki in svetlečimi šminkami. Nasprotno pa temnejši odtenki in šminke z matt efektom ustnice pomanjšajo.

Za kakšno priložnost gre in kakšen imidž želiš prikazati

Ne glede na tvoje fizikalne značilnosti, je izbira šminke velikokrat bolj odvisna od situacije.

Kožne in roza barve So nevtralne in primerne za vsakdanji izgled, za v službo ali šolo, saj s takimi barvami ne izstopaš. Najbolje je poseči po barvi, ki je dva do tri odtenke temnejša od tvoje naravne barve ustnic.

Roza in koralna Na ustnicah delujeta zelo sveži in zabavni, zato sta primerni za preprost in igriv izgled. Roza je na splošno tudi najbolj ženstvena.

Rdeča Drzna in izstopajoča barva, ki poživi tudi preprost izgled. Primerna za večerne zabave in za takrat, ko želiš pustiti vtis.

Temnejše rdeče, vijolična in bordo Dramatičen in hladnejši vtis, barve primerne tako za zabavo (manj vpadljive kot rdeče) kot vsakdan (bolj opazne kot nevtralni odtenki).

Za bolj ekstravaganten izgled pa si daj duška tudi z modrimi, zelenimi ali črnimi odtenki.

»Outfit«

Naj se tvoja šminka ujema s celotnim videzom. Pri tem upoštevaj ostala ličila, oblačila in nakit. V razpredelnici preveri, kako se določeni odtenki šminke podajo k barvam tvojega »outfita«.

Rdeča Rumena Modra ali zelena Bela, bež Črna
najboljše nevtralne barve

temnejši odtenki (intenzivno)

rdeča (drzno)

roza (sveže)

nevtralna barva (sofisticirano)

rdeča (seksi)

 

najboljše koralne ali nevtralne barve

rdeča ali oranžna (kontrast)

rjavkaste barve

bordo in rdeči odtenki (kontrast)

praktično vse barve, na tebi je, kakšen vtis želiš pustiti

 

Kako nanesti šminko?

Če imaš suhe ustnice, jih namaži z dobro kremo ali balzamom in malo počakaj.

Naredi linijo za obliko, ki jo želiš. Tako boš pri nanašanju šminke tudi bolj natančna.

Če želiš polno barvo, nanesi šminko na obe ustnici. Za manj intenziven izgled pa jo nanesi le na spodnjo ustnico in jo razmaži. Če je je še vedno preveč, med ustnici stisni robček, ki bo obrisal odvečno barvo.