Anksioznost, stres in depresija med pandemijo ter vloga socialne podpore

Univerza Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana
-
0

1. Uvod

Izbruh koronavirusa (COVID-19) lanskega leta ter njegove globoke gospodarske posledice so ustvarile obširen travmatičen dogodek, ki je močno vplival na duševno počutje številnih populacij. Obsežne posledice pandemije bodo verjetno spremenile tirnice zdravstva, izobraževalnih sistemov in gospodarstva, kar lahko prispeva k negativnim izidom na področju duševnega zdravja (Mosanya, 2020). COVID-19 in posledična svetovna pandemija sta prav tako ustvarila sovražno okolje za psihološko dobrobit, škodljivi učinki virusa na duševno zdravje pa se bodo verjetno nadaljevali še nekaj časa. Obstoječe raziskave že kažejo, da je trenutna pandemija povročila visoko stopnjo anskioznosti, depresije in akuten stres med ljudmi, kot posledica virusa ter njegove ekonomske in psihološke implikacije. Pri tem pa velja omeniti, da je kriza, kot posledica COVID-19, na nekatere posameznike vplivala drugače kot na druge  (McCleskey in Gruda, 2021). V takih časih, ko ne le virus, temveč še dodatno “razsajajo” tudi anskioznost, depresija in stres, je potrebno omeniti vlogo socialne podpore, ki jo lahko nudimo svojim bližnjim. V pričujočem članku bom poskusila osvetliti kaj so anksioznost, depresija in stres ter kako nanje vpliva socialna podpora, ki smo jo lahko deležni od svojih bližnjih.

2. Anksioznost

Anskioznost je normalen del življenja v sodobni družbi ter se lahko pojavi v različnih oblikah in različno silovito. Po intenzivnosti sega od blagega nelagodja do povsem razvitega napada panike, ki ga spremljajo razbijanje srca, zmedenost, in velik strah. Anksioznost, ki ni povezana s stvarnimi okoliščinami in se pojavi kot strela iz jasnega, se imenuje prosto lebdeča anksioznost oz. generalizirana ankisozna motnja, v hujših primerih pa lahko vodi v (spontan) panični napad (Bourne, 2014). Če se anksioznost pojavi samo kot odziv na določeno situacijo, je to situacijska anksioznost. Ta se od vsakdanjega strahu razlikuje po tem, da je navadno prenapihnjena ali nerealna. V to kategorijo spada na primer; čezmerna bojazen pred vožnjo po avtocesti, obisk zdravnika ipd. Situacijska anksioznost postane fobična, ko se tej situaciji začnemo aktivno izogibati; se ne vozimo več po avtocesti, ne obiskujemo zdravnika. Fobična anksioznost je torej situacijska anksioznost, ki vključuje vztrajno izogibanje določenim situacijam. Pogost sprožitelj anksioznosti je že zgolj razmišljanje o kaki situaciji. Torej, če nas je strah, kaj se bo zgodilo, ko ali če se bomo soočili s katero od svojih fobičnih situacij, takrat doživljamo anticipatorno anksioznost. Blažjo obliko te anksioznosti je težko razlikovati od normalne zaskrbljenosti, lahko pa se zgodi, da taka anksioznost postane tako močna, da jo imenujemo anticipatorna panika. Tukaj je pomembno poudariti razliko med spontano anksioznostjo in anticipatorno anksioznostjo. Spontana anksioznost navadno udari nenadno, zelo naglo doseže vrhunec in nato počasi upade. Vrhunec doseže po približno petih minutah, temu sledi postopno zamiranje, ki lahko traja uro ali več. Anticipatorna ankisoznost pa se kopiči počasi, kot odziv na soočanje z ogrožujočo situacijo, ali samo razmišljanje o njej ter nato hitro izgine (Bourne, 2014).

3. Depresija

Depresija je zelo pogosta kronična bolezen v večini družb po vsem svetu, ki lahko poslabša normalno delovanje posameznika, povzroči depresivne misli in negativno vpliva na kakovost življenja. Depresija je pogosta motnja duševnega zdravja, ki lahko vpliva tako na duševno kot na fizično zdravje. Glavni simptomi depresije so pomanjkanje zanimanja za običajne življenjske dejavnosti, nespečnost, nezmožnost uživanja življenja in lahko tudi samomorilne misli. Eden najbolj zaskrbljujočih delov je, da imajo posamezniki s hudo depresijo 30-krat več možnosti za samomor. Je pogosta psihiatrična motnja, pri kateri ima regulacija čustev pomembno vlogo. Poleg zmanjašnega izkustva pozitivnih čustev, je pogosta izkustev negativnih čustev ključna značilnost depresije (Grey idr. 2020).

V trenutnih razmerah po svetu, so posamezniki, ki so bili primorani biti v samoizolaciji, imeli v primerjavi s tistimi, ki niso bili, znatno višjo stopnjo depresije, razdražjivosti in osamljenosti. Grey idr. (2020) navajajo, da je tveganje za povišanje ravni simptomov bilo za 63% nižje pri posameznikih, ki so poročali o višji ravni socialne podpore, kot v primerjavi s tistimi, ki so imeli nizko zaznano socialno podporo. Podobno so imeli posamezniki s socialno podporo za 52% manjše tveganje za slabšo kakovost spanca (tudi nespečnost), kot v primerjavi s tistimi, ki so imeli nizko socialno podporo oziroma je niso imeli. Ugotovljeno je bilo, da je socialna podpora posameznika pomembno povezana z zmanjševanjem tveganja za depresijo ter učinkovito izboljšuje slabo kakovost spanca.

Raziskava Shih idr. (2020) je pokazala, da je bila socialna podpora močno povezana z depresijo. Posamezniki, ki jim je primanjkovala socialna podpora, so imeli večjo verjetnost depresije. Ugotovljeno je bilo tudi, da je pomemben dejavnik pri preprečevanju simptomov depresije. Literatura nakazuje, da ima socialna podopora ključno vlogo (tj. učinek blaženja stresa) tako za vzorce prebivalstva s simptomi depresije, kot na posameznike s simpotmi klinične depresije. Kadar so posamezniki pod stresom, lahko zaznana socialna podpora stres zmanjša ali jim pomaga prilagoditi odziv na čustvens stres, da ublaži simptome depresije ter velja za pomemben zaščitni dejavnik pred depresijo. Poročali so, da je nizka socialna podpora povezana z nastopom in ponovitvijo depresije, tudi, če ni očitnih stresnih dogodkov v življenju posameznika (Shih idr., 2020).

4. Stres

Stres je čustveni, psihološki, telesni in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi na potencialno škodljiv ali ogrožujoč dejavnik – stresor (Starc, 2008). Ko dejanski ali namišljeni stresor zamaje naše notranje ravnovesje, govorimo o prvi od treh faz stresa. Gre za alarmno fazo, v kateri se instinktivno odzovemo na grožnjo ter se avtomatično odzovemo z evolucijsko pogojeno reakcijo boja ali bega. Ob pospešenem izločanju stresnih hormonov adrenalina in kortizola, se pojavijo številni intenzivni telesni simptomi, kot je pospešeno bitje srca in pospešeno dihanje, potenje, boleče mišice, glavobol. Če z odzivom uspešno premagamo vir stresa ali le-ta izgine, se v drugi fazi, ki je faza odpora oziroma prilagodtive, telo poskuša pomiriti in povrniti nazaj v stanje biokemične uravnovešenosti. Kadar pa se izpostavljenost stresorjem nadaljuje, bo telo začasne alarmne spremembe zamenjalo s prilagoditvami. Tako se ustalijo nekatere telesne reakcije, kot je na primer zakrčenost mišic tudi po tem, ko stresorja ni več. V primeru, da traja takšno stanje več kot dva meseca, lahko pride do tretje faze stresa, ki se imenuje izčrpanost. Telo zaradi konstantne povišane vzburjenosti in napetosti porabi zaloge energije, se utrudi in izgubi prožnost. V takem primeru lahko pride tudi do psihosomatskih motenj. Gre za motnje v delovanju posameznih organov ali organskih sistemov, ki nastajajo predvsem zaradi manj funkcionalne psihične organizacije oziroma manj uspešnega obrambnega sistema. Posledično se nakopičena duševna tesnoba razbremenjuje prek ostalih telesnih organov. K psihosomatskim motnjam spadajo rane na želodcu, sladkorne bolezni, težave s kardiovaskularnem sistemom, povečanje dovzetnosti za prehlade zaradi zmanjšane odpornosti in druge. Razvijejo pa se lahko tudi duševne motnje kot sta anksioznost in depresija (Starc, 2007).

Stres je naravna telesna reakcija na izziv ali zahtevo, kljub temu pa dolgotrajni stres lahko zmanjša akademsko uspešnost in povzroči neprilagojena vedenja. Poleg tega, posledice stresa škodujejo kakovosti življenja. Percepcija stresa izhaja iz nepredvidljivosti in zaznavanje pomanjkanja nadzora, ravno ta zaznava pomanjkanja nadzora pa je lahko funkcija neželenih dogodkov. To pomeni, da se stres lahko okrepi med nepričakovanimi in dramatičnimi zunanjimi dogodki, kot je pandemija, zaradi pomanjkanja nadzora in osameljenosti, v povezavi s socialno izolacijo (Mosanya, 2020).

5. Vloga socialne podpore

Ne glede na to, ali je vir podpore čustveni, instrumentalni ali informativni, se socialna podpora obravnava kot večdimenzionalni koncept, ki ima velik vpliv na fizično in duševno zdravje.

Socialna podpora zmanjšuje učinek neželenih dogodkov ter zmanjšuje stres in simptome depresije. Stres se stopnjuje s pomanjkanjem socialne podpore, izolacija in osamljenosti. Osamljenost odraža zaznane pomanjkljivosti v količini, kakovosti ali vrsti odnosov z drugimi, kar lahko privede do negativnih čustev, to pa lahko vpliva na duševno in fizično zdravje posameznika. Če je socialna izolacija naložena da daljše obdobje, kot v primeru COVID-19 pandemije, lahko osamljenost povzroči posameznikovo odcepitev od čustev, čustveno bolečino in oslabljene kognitivne sposobnosti, kar lahko nadalje škoduje človekovi uspešnosti, zmogljivosti in zdravju.

V študiji Grey idr. (2020) navajajo, da ima zaznana socialna podpora pomembne zaviralne pojave na anksioznost, depresijo, osamljenost, razdražljivost in slabo kakovost spanca. Posebej zanimivo je razmerje med socialno podporo in depresijo, saj je slednja med trenutno pandemijo morda najpogosteje ocenjen indeks duševnega zdravstvenega stanja. Rezultati študije kažejo, da je bilo tveganje za depresijo kar 63% manjše kot pri tistih, ki imajo nizko zaznano socialno podporo. Ima blažilni učinek v trenutkih, ko se posamezniki spoprijemajo s stresnimi dogodki. Pisci študije so ugotovili, da so bili simptomi depresije pomembno in zaviralno povezani z zaznano oceno socialne podpore, katere so bili posamezniki deležni s strani družine, prijeteljev ter drugimi pomembnimi osebami v njihovem življenju. Ta rezultat kaže, da so imeli udeleženci raziskave z višjo oceno socialne podpore, nižjo stopjo depresije.Ta rezultat se ujema z ugotovitvami ostalih študij, ki kažejo, da je socialna podpora pomemben dejavnik, ki vpliva na simptome posameznikov, ki trpijo za depresijo (Shih idr., 2020).

6. Zaključek

Živimo v nepredvidljivih in tesnobnih časih, kar lahko zelo vpliva na počutje vseh nas. Kot kažejo številne raziskave, so anksioznost, stres in depresija v drastičnem porastu, prav tako pa tudi konzumacija alkhola zloraba kanabisa ter podobnih drog. Marsikoga lahko slabo duševno počutje pripravi do tega, da se distancira od svojih bližnjih in zapre vase. Če pa temu ni tako, druženja, ki so omejena večinoma le na splet, celotno situacijo le otežujejo. Zaradi tega je pomembno, da se zavedamo, kako pomembno je biti tukaj za svoje bližnje in jim nuditi potrebno oporo. Prav tako je pomembno, da s svojimi bližnjimi poskušamo govoriti čim več o svojem doživljanju, čustvih in občutkih oziroma, da prisluhnemo svojim bližnjim, ko se nam odprejo in zaupajo razne zagate, občuke in doživljanja. Seveda pa je socialna podpora nekaj, kar je pomembno ves čas in ne samo v času pandemije. Je pa res, da se v takih časih njen pomen še bolj izrazito pokaže.

Avtorica: Astja Podržaj, študentka magistrskega študija Psihoterapevtske znanosti na SFU Ljubljana

7. Viri

Bourne, J. E. (2014). Anksioznost in fobije: priročnik za samopomoč. Modrijan.

Grey, I., Arora, T., Thomas, J., Saneh, A., Tohme, P. in Abi-Habib, R. (2020). The role of

perceived social support on depression and sleep during the COVID-19 pandemic. Psychiatry Research, 293, 1 – 6. https://doi.org/10.1016/j.psychres.2020.113452

McCleskey, J. in Gruda, D. (2021). Risk-taking, resilience, and state anxiety during the

COVID-19 pandemic: A coming of (old) age story. Personality and Individual Differences, 170, 110485. https://doi.org/10.1016/j.paid.2020.110485

Mosanya, M. (2020). Buffering Academic Stress during the COVID-19 Pandemic Related

Social Isolation: Grit and Growth Mindset as Protective Factors against the Impact of Loneliness. International Journal of Applied Positive Psychology, 1–16. https://doi.org/10.1007/s41042-020-00043-7

Shih, T.-Y., Cheng, S.-L., Chang, S.-H. in Sun, H.-F. (2020). Perceived social support and

depression symptoms in patients with major depressive disorder in Taiwan: An association study. Archives of Psychiatric Nursing, 34(5), 384–390. https://doi.org/10.1016/j.apnu.2020.06.004

Starc, R. (2007). Stres in bolezni: od stresa do debelosti, zvišanih maščob, arterijske

hipertenzije, depresije, srčnega infarkta, kapi in predzgodnje smrti. Sirius AP.

Starc, R. (2008). Bolezni zaradi stresa. 1, Od utrujenosti, pešanja spomina,

razpoloženjskih motenj, glavobola, nespečnosti, razjede dvanajsternika in astme do rakavih obolenj. Sirius AP.

V ZDA bi z bankovcev za 20 dolarjev umaknili sužnjelastniškega predsednika

Mija Ivančič
-
0

V ZDA si že vse od vlade nekdanjega predsednika Baracka Obame prizadeva z bankovca za 20 dolarjev umakniti predsednika Andrewa Jacksona, ki je bil znan lastnik sužnjev. Menjava bi se morala zgoditi že lani, vendar je vlada Predsednika Trumpa to ustavila. Po predlogu bi morala Jacksonovo mesto zasesti aktivistka in borka proti suženjstvu Harriet Tubman, kar je Trump v svojem slogu označil kot »čisto politično korektnost, ki je nepotrebna«. Po več kot štirih letih prizadevanja za menjavo Jacksona na bankovcu za dvajset dolarjev, obstaja možnost, da se bo to končno uresničilo.ameriški bankovci

Andrew Jackson si je upodobitev na bankovcu za dvajset dolarjev prislužil zaradi uspešnega vodenja druge vojne proti Veliki Britaniji. Po drugi strani pa je bil Jackson poleg tega, da je bil lastnik sužnjev odgovoren tudi za smrt več tisoč ameriških Indijancev. 

Harriet Tumban je suženjstva rešila vsaj 70 ljudi, sama se je suženjstva osvobodila leta 1849 ter je bila znana kot borka za volilno pravico žensk.

Harriet Tubman: Fearless Freedom Fighter who Liberated Hundreds of Slaves | Biography

Upodobitev ženske na bankovcu bi bila definitivno prelomnica za Američane. Doslej namreč na ameriških bankovcih še ni bilo žensk, razen za zelo kratek čas. Od leta 1891 do leta 1896 je bila na papirju za en srebrn dolar upodobljena prva dama Martha Washington, indijanska princesa Pocahontas pa si je na bankovcu za 20 dolarjev prislužila mesto v skupinski upodobitvi, ki je bila v veljavi od leta 1865 do leta 1869.

Arhetip je zgodba o Noetu, ki si jo vedno želel prebrati

Žiga Kastelic
-
0

Arhetip je strip Ralfa Königa in je po pravilu drugi del trilogije. Ker pa v današnji družbi pravil ni, je bil Arhetip prvi strip, ki sem ga prebral. Risoroman nemškega kralja stripov na svoj način pove zgodbo o velikem potopu in njegovem junaku Noetu. V opisu knjige je zapisana beseda »spada v vsako gospodinjstvo« in kot nekdo, ki je strip prebral dvakrat v istem dnevu, najprej sebi in nato družini, lahko na to tudi odgovorim. Kako enkraten vpogled v delček Biblije je torej Arhetip?

Arhetip, drugi del biblijske trilogije se lahko bere zase

Noe, glavni – pravzaprav naslovni – junak Arhetipa (2009), drugega dela Königove svetopisemske trilogije, teži in teži. Siten, homofoben, zoprn in moralistično vzvišen tako dolgo živcira v božje uho z naštevanjem sprijenosti v Sodomi in Gomori (kamor pa zvesto odjezdi na svojem oslu vsak vikend, da kar se da osebno razišče in preuči lokalne nečednosti), da ga ima vrhovna avtoriteta počasi dovolj, pa mu obljubi, kar hoče: vesoljni potop. Noe je naravnost vzhičen, celo izdelati barko mu ni problem in jo zunaj in znotraj natreti s smolo – kaj se pa zamudi! Če bo to pomagalo izkoreniniti razvrat in ničpridje, nič lažjega! Nekoliko več težav mu povzroča zbiranje parčkov živali na kup … a Božjega smisla za humor vendarle ne gre podcenjevati.

Prebral sem že veliko stripov, a vsi so bili tisti klasični. Saj veš, Miki Miška, Batman, Superman, Watchman, Walking Dead in podobno. Moja najljubša stripovska serija je Arkham Asylum, ki ima izjemno prepoznaven stil in tematike, ki morda niso vsakdanje. Na neki čuden način je zelo podobna Arhetipu. Popolnoma drug stil, a vseeno bi neki norček lahko povlekel nekaj vzporednic.

Arhetip: Ralf König, prevedla Anja Golob, založba VigeVageKnjige, 142 strani.

Če smo bili do zdaj navajeni zreti v lik Noeta, ki je pokončen, ponosen, mogočen starec, lahko na to kar pozabimo. Naslovnica prikaže Noeta kot vaškega pijančka na kupu živali, ki jih v potopu spravi na svojo ladjo. In kaj je boljše kot naslovnica, ki nam da takoj vedeti, kaj pričakovati od knjige? No, vsebina knjige, ki je še boljša od naslovnice, a do tam še pridemo.

Ena izmed najbolj smešnih zgodb vseh časov

Prva četrtina knjige govori o začetku Raja, Adamu in Evi ter bogu in hudiču. Na izjemno zabaven način, v prevodu Anje Z. Golob, zaživijo rime in besede, ki si jih izmenjujejo liki v zgodbi. Humor v Arhetipu bo nasmejal vsakega, ki se zna nasmejati vsakdanjim rečem in v sebi ve, da je to le šala. In teh je v stripu ogromno ter tako ni hudič, da ne bi bralec našel vsaj nečesa, kar bi ga nasmejalo. Naslednji del knjige pa govori o Noetu in njegovem velikem potopu. Vsebine ne bom izdajal, ker bi povedal »punch-line« šale in s tem ne bi stripu napravil ničesar dobrega.

Arhetip je sicer drugi del trilogije, a se brez težav bere kot samostojna zgodba. To pravzaprav tudi je, njen navdih pa poznamo že vsi. Ralf König si je sposodil zgodbo iz Biblije in jo v čudovitem stilu vzel za svojo. Med branjem sem se večkrat glasno zasmejal in imel na obrazu ves čas velik nasmešek. Od zdaj naprej bo vedno, ko bo govora o Noetu, Adamu ali Evi, nekje nad mojo glavo oblaček, v katerem bo zapisan del Arhetipa. Tako dober je strip.

Recenzijo nam je omogočila založba VigeVageKnjige.

NBA tekma v Sloveniji?

Žiga Kastelic
-
0

Liga NBA je s strani slovenskih navijačev v zadnjih letih postala veliko bolj gledana. Velik razlog za to sta Goran Dragić in Luka Dončić. In ko se je na marketinški konferenci Sporto pred dnevi pojavil Mark Cuban, lastnik Dallas Mavericksov, pa so se začela ugibanja. Omenil je gostovanje Dallasa v Sloveniji in med navijači je završalo. Bi lahko liga NBA v prihodnje dovolila obisk v Sloveniji v sklopu NBA Global Games?

Mark Cuban pravi, da je možno

V pogovoru z Boštjanom Nachbarjem je Mark Cuban omenil, da je bila v načrtu tekma z Lukovim bivšim klubom, Realom iz Madrida. »Preden je vse skupaj presekala pandemija, je bila v načrtih tekma z Realom iz Madrida. Ko se stvari normalizirajo, želimo to izpeljati. Povedal sem Luki, da ko odigramo tekmo z Madridom, lahko načrtujemo tudi tekmo v Sloveniji. Jasno bo precej težje, ker je vaša država manjša, ampak vse je stvar dogovora z našo ligo,« je povedal. Nachbar pa je pametno prilival olje z dejstvi, da bi bil to največji športni dogodek v zadnjih letih in da imamo novo dvorano, primerno za tako gostovanje.

V sklopu Global Games se liga NBA odloči, da bo peščico tekem odigrala izven meja ZDA. Največkrat je to Mexico City, kar je predaleč od nas. Nekaj dni več kot eno leto nazaj sta v Parizu zaigrali moštvi Milwaukee Bucks in Charlotte Hornets. Leto poprej v Londonu New York Knicks in Washington Wizards, leta 2018 pa je bil v Londonu pravi derbi med Boston Celticsi in Philadelphia 76ersi.

Gostovanje lige NBA v naši bližini

Ob gostovanju v Sloveniji zaradi zvezdništva Luke Dončića, se enako govori o gostovanju v Grčiji, Srbiji in Kamerunu. Razlogi pa Giannis Antetokounmpo, Nikola Jokić in Joel Embiid. Že več let se govori o gostovanju ekipe Brooklyn Nets (nekoč New Jersey Nets) v Beogradu kot spomin na Dražena Petrovića.

Kje bi potekala tekma v Sloveniji?

Četudi se tekma rednega dela sezone ne bi odigrala v Sloveniji, pa bi lahko prišli na pripravljalno tekmo, kar bi bilo za navijače pravzaprav vseeno. Le kako bi Dallas dobil še več navijačev v Sloveniji kot z obiskom? Vprašanje za ligo NBA pa je, ali ima Slovenija dovolj veliko dvorano? Poglejmo si primer ali dva.

Dvorana Stožice bi bila najbolj verjetno prizorišče tekme NBA
Dvorana Stožice bi bila najbolj verjetno prizorišče tekme NBA

Ko se odigra tekma v londonski O2 Areni, je tam povprečno 19 tisoč ljudi. V Parizu je bilo prostora za 15 tisoč ljudi, kar 150 tisoč pa jih je pokazalo interes iz celotne Evrope. Obe dvorani v Mehiki pa sprejmeta najmanj 20 tisoč obiskovalcev. Kako bi to lahko rešila naša Slovenija. Stadion Stožice ima prostora za 16 tisoč obiskovalcev, dvorana Stožice pa za 12.500 obiskovalcev. V primeru lepega vremena bi lahko tekmo postavili kar na stadion in dobili še nekaj tisoč sedežev. Take ideje uporablja že hokejska liga NHL, ki prireja zunanje tekme, ki povprečno sprejmejo 60 tisoč ljudi.

Lukovi oboževalci, navijači Dallasa in drugi oboževalci košarke nasploh bomo veseli, če bi liga NBA privolila v igranje na slovenskih tleh. S tem bi navdihnili mnoge mlade igralce in nas še bolj utrdili na košarkarskem zemljevidu.

Kiti pomagajo proti globalnemu segrevanju

Tilen Kemperle
-
0

Največje živali na svetu dobro odnašajo ogljikov dioksid iz ozračja (sploh semenski kiti). Njihova telesa predstavljajo ogromne zaloge ogljika in njihova prisotnost v oceanu oblikuje ekosisteme okoli njih. Iz globin oceana pa ta ogromna bitja pomagajo tudi pri določanju temperature planeta.

»Na kopnem ljudje neposredno vplivajo na ogljik, shranjen v kopenskih ekosistemih, s sečnjo in gorenjem gozdov in travišč,« piše v znanstvenem prispevku iz leta 2010. »V oceanu naj bi bil ogljikov krog brez neposrednih človeških vplivov.« Toda ta predpostavka zanemarja vpliv kitolova.

Kitolov

Ljudje so ubijali kite predvsem zaradi olja. Prvi zapisi segajo v leto 1000. Od takrat je bilo ubitih že več kot deset milijonov kitov. Strokovnjaki menijo, da je njihova populacija upadla za nekje med 66 in 90 odstotki.

Ko kiti poginejo, potonejo na dno oceana. Ves ogljik, ki je shranjen v njihovih ogromnih telesih, se prenese iz površinskih voda v globoko morje, kjer ostane stoletja ali več.

V študiji iz leta 2010 so znanstveniki ugotovili, da bi pred industrijskim kitolovom (brez semenskih kitov) potonilo na dno oceana med 190 000 in 1,9 milijona ton ogljika na leto. To je enako, kot če bi vzeli med 40 000 in 410 000 avtomobilov vsako leto s ceste. Ko pa trupu kita preprečijo, da bi potonil na morsko dno, se ogljik sprosti v ozračje.

Andrew Pershing, morski znanstvenik z univerze v Mainu in avtor te študije, ocenjuje, da je kitolov v 20. stoletju v ozračje dodal približno 70 milijonov ton ogljikovega dioksida. »To je veliko, toda v enem letu to stori 15 milijonov avtomobilov. ZDA imajo trenutno 236 milijonov avtomobilov,« pravi.

Kitovi iztrebki so pomembni za podnebje

Iztrebki, ki jih proizvajajo ti sesalci, so presenetljivo pomembni tudi za podnebje. Kiti se hranijo v globokem oceanu, nato pa se vrnejo na površje, da zadihajo in odvajajo iztrebke. Njihove fekalije, bogate z železom, ustvarjajo popolne pogoje za rast fitoplanktona. Ta bitja so sicer lahko mikroskopska, toda fitoplankton ima skupaj velik vpliv na atmosfero planeta, saj zajame približno 40 % vsega proizvedenega CO2 – štirikratno količino, ki jo zajame amazonski deževni gozd.

Tudi ko so populacije kitov upadale, so začele orke loviti manjše morse sesalce, na primer morske vidre. Vider je bilo tako vedno manj, kar je privedlo do širjenja morskih ježkov, ki pa so odganjali alge okoli severnega Atlantika – s poudarjenim učinkom na sekvestracijo morskega ogljika.

Leta 2019 je Mednarodni denarni sklad (IMF) objavil poročilo, v katerem so razvidne prednosti vrnitve kitov nazaj v oceane. Ta študija je pokazala, da ko seštejete vrednost ogljika, ki ga je v času njegovega življenja odvzel kit skupaj z drugimi koristmi, kot sta boljši ribolov in ekoturizem, je povprečno velik kit vreden več kot 2 milijona dolarjev. Študija ugotavlja, da mora zaščita kitov zdaj postati glavna prednostna naloga v svetovnih prizadevanjih za boj proti podnebnim spremembam.

kit (gif)

Ocena knjige: Androidi čutijo v barvah

Žiga Kastelic
-
0

Androidi čutijo v barvah je knjiga slovenskega pisatelja Jake Tomca. Knjigo bi najlažje opisali kot slovenski vstop v znanstvenofantastični žanr robotike. Po knjigah 720 utripov srca, Zgodba o Davidu Locku in Pokanje mehurčkov (vse so nujno branje) se avtor predstavi tudi v žanru, ki ga je na noge postavil Isaac Asimov. Ali se knjigi uspe distancirati od Asimovih? Je Tomcu spet uspelo? Ali je knjiga dobra in zakaj je to knjiga z najlepšo naslovnico vseh časov?

Roboti in Asimov, Androidi in Tomc …

Leto 2048. Robbie je eden od 40.000 androidov, ki so čez noč izgubili svobodo. Vzrok? Nekdo od njih je ubil človeka. Bizarno, saj se morajo ravnati po zakoniku, ki to onemogoča. Začnejo se mučna zaslišanja, podkrepljena z zastraševanjem. Ali res lahko celotno vrsto zaprejo v taborišča zaradi enega incidenta? Jih sploh nameravajo izpustiti ali je vse skupaj del večjega načrta, katerega cilj je, da bi se androidov dokončno znebili?

Isaac Asimov je v svoji knjigi Jaz, robot postavil tri zakone robotike. Večina del, ki se ukvarja z distopično prihodnostjo, ki ji vladajo roboti, jih uporabi za svoje. Trije zakoni robotike so:

  • Robot človeka ne sme poškodovati oziroma mu škodovati s svojim nedelovanjem.
  • Robot mora ubogati ukaze, razen če so v nasprotju s prvim zakonom.
  • Robot mora zaščititi sebe, razen če je to v nasprotju s prvima zakonoma.

Androidi čutijo v barvah: Jaka Tomc, založba Proksima, 264 strani.

Čeprav so se zakoni tudi popravljali in ponekod tudi spreminjali, so v osnovi vseeno ostali enaki. In s previdnostjo med branjem sem pričakoval, kako jih bo v Androidih uporabil avtor. Lahko bi rekel, da sem bil celo zelo zadovoljen, ko jih je dejansko navedel in s tem takoj zatrl enega od mojih dveh »dvomov«. Prvi se je kot rečeno dotikal robotov in sorodnih del v tem žanru. Jaka Tomc je tu pametno zavil v ulico, kjer lahko njegovo knjigo gledamo kot enega izmed vstopov v univerzum. Če to ni bil njegov namen, pa se lahko pretvarjamo, da je tako in smo še bolj zadovoljni. Drugi dvom pa je bil dolžina knjige v povezavi z zgodbo. Androidi čutijo v barvah ima le 264 strani, kar pa je obenem dobro in slabo. Slabo zato, ker si želimo še in dobro, ker med branjem ni padca tempa ali dolgočasnosti.

In prav pri dolžini knjigi je fantastično to, koliko odličnih stvari je Tomc stisnil v kratek obseg. Kratko in sladko. Raziskujemo svet, ki nam ga razkriva, obenem pa se v podanih situacijah sprašujemo o svojih odločitvah, če bi se sami znašli v njih. Bi naredili tako ali drugače? Se strinjamo s tem ali ne? Od prvega zapleta do končnega razpleta smo ujeti v dogajanje, ki je ogledalo dogajanja naše družbe. Takih ogledal najdemo v knjigi kar nekaj, na nas pa je, ali jih bomo opazili ali ne.

Kar se tiče same zgodbe, je dolžini primerna. Začne se hitro, dogaja se hitro, konča pa se malo bolj počasi, da lahko vse to zaužijemo. Dober bralec bo knjigo prebral v enem branju ali enem dnevu. In tako je prav, ker tako lahko pade v svet, kjer med ljudmi živijo roboti. Slika sedanjosti s prikazom prihodnosti na ramenih napak preteklosti. Fantastično. Brez dvoma pa si želimo, da bi bila zgodba še bolj razpotegnjena in nekatere ideje še bolj raziskane, a v življenju pač ne dobimo vsega, kar si želimo ?.

Androidi čutijo v barvah je ne le odlično branje in slovenski pionirček v svetu robotske fantastike, temveč ima tudi najlepšo naslovnico vseh časov. Za tiste, ki so vizualni tip človeka, bo ta knjiga ob vsakem obisku knjigarn/knjižnic padla v oči. Poleg tega je obvezno čtivo slo-ZF žanra in podpora slovenskemu avtorju, ki je znova navdušil.

Recenzijo nam je omogočila založba Proksima.

Je vlada ogrozila vpis na fakultete?

Mija Ivančič
-
0

Je vpis na fakultete ogrožen? Vlada na včerajšnji seji ni dala soglasja k objavi razpisa v novem študijskem letu, čeprav je bila to v preteklih letih zgolj formalnost. Kaj se dogaja z vpisom na fakultete?

Janez Janša naj bi se vzdržal soglasja, saj pravi, da je treba najprej ugotovili, kakšne bodo potrebe na trgu delovne sile. Meni, da je treba nato temu prilagoditi število vpisnih mest na fakultete. Kaj bo to pomenilo za dijake, ki se letos želijo vpisati na fakultete, še ni znano. Dejstvo pa je, da to pomeni poseg v avtonomijo univerze.

predavalnicaNa dogodek so se že odzvali tudi v ŠOS, kjer je predsednik Študentske organizacije Slovenije Klemen Peran dogajanje komentiral tako: »Predsednika vlade, Vlado RS in ministrico za izobraževanje pozivam, naj se ne igrajo s prihodnostjo trenutnih generacij. Za nami je najtežje obdobje v izobraževanju, ki ga je doživela Slovenija. Pred nami pa so izzivi zagotovitve kakovostnega in čim manj stresnega izobraževanja trenutnim in bodočim generacijam dijakov in študentov.«

Prav tako se je strogo odzvalo društvo Alternativna akademija pod vodstvom profesorja dr. Darka Štrajna. V pismu so zapisali, da je »pri tem prišlo do grobega političnega posega v avtonomijo univerze« ter da »vlada sodeluje pri najbolj brutalni in samovoljni demontaži države z aktom posega v delovanje javnega izobraževanja.«

univerza v Lj logoOdzval se je tudi rektor Univerze v Ljubljani dr. Igor Papič, ki je delovanje predsednika vlade strogo obsodil ter na novinarski konferenci dejal: »Tega ne razumem. Če je karkoli narobe v obstoječem sistemu, se lahko pogovarjamo. Rad pa bi izpostavil, da ne gre za nas, za univerze, ampak za celo generacijo dijakinj in dijakov, ki zdaj ne vedo kaj bo z njihovim vpisom. Gre za zapleten rokovnik, ki opredeljuje postopek vpisa, in ne za neke želje univerz. Dijakinje in dijaki so že tako v negotovosti, še vedno se šolajo od doma, njihova matura je ogrožena. Zakaj počnemo to mladim?! Prosim, bodimo razumni!«

Vse, kar moraš vedeti, da bo izpitno obdobje v času korone enostavnejše!

Tjaša Božič
-
0
Vse, kar moraš vedeti, da bo izpitno obdobje v času korone enostavnejše!

Izpiti so tukaj! No, v bistvu smo prav danes točno na polovici zimskega izpitnega obdobja. Nekateri so z najtežjimi izpiti že opravili, druge ti še čakajo. In verjetno se ne motim, če poudarim, da je učenje zadnji mesec skoraj zagotovo sestavni del dneva vsakega študenta. V tem obdobju se pogosto srečujemo z živčnostjo, ne spanjem in izčrpanostjo, na drugi strani pa neizmernim veseljem, ko so izpiti eden za drugim, opravljeni z odliko. Ja, vse to zahteva veliko truda, volje, motivacije ter tudi prave organizacije časa.

Verjamem, da se velika večina izmed vas srečuje z vprašanji: »Kako naj se sploh zberem?« ali pa »Koliko izpitov naj si pustim«?

No, na ti dve vprašaji in še mnogo drugih, so v današnjem podcastu odgovarjali trije študentje višjih letnikov Filozofske fakultete in Fakultete za družbene vede.

Mija, Žiga in Tina so v pogovoru podali ogromno svojih izkušenj in nasvetov, katerih bi bilo dobro, da se v čim večji meri držimo in si z njimi olajšamo to, za študente vsekakor naporno obdobje.

Kaj je poleg učenja še zelo pomembno?

Vsi trije so poudarili, da so prav tako kot učenje pomembni tudi dobro izkoriščeni odmori. V te je najboljše vključiti sprehod na svežem zraku, jogo ali pa workout.

Najpomembnejše je, da sami pri sebi ugotovimo, kaj je tisto, kar nam je najbolj všeč, in kdaj smo najbolj produktivni. Vendar ne smemo pozabiti na dovoljšno količino počitka, vode in pa motivacije, ki je še večja, če jo začinimo s ščepcem dobre volje.

Med svojim produktivnim odmorom prisluhni našemu klepetu in v njem najdi motivacijo in nasvete, ki ti bodo pomagali do uspešnega zaključka izpitov. Vsekakor pa ne pozabi slediti svojim sanjam. SREČNO!

? Prijetno poslušanje in z besedo na dan v komentarjih! Tvoje mnenje, želje in ideje za bodoče avdio oddaje so zlata vredne! #gold #gold #gold #hvala

Ideje, predloge ali želje po sodelovanju v naših avdio oddajah lahko posreduješ tudi na: marketing@nevtron.eu.

Tjaša Šuštar: moja zgodba hvaležnosti za Teologijo

Teološka fakulteta, Univerza v Ljubljani
-
0
Tjaša Šuštar: moja zgodba hvaležnosti za Teologijo

Sem Tjaša Šuštar, mag. Zakonskih in družinskih študijev s končanim izpopolnjevanjem iz zakonske in družinske terapije. Diplomirala sem na dvopredmetnem programu Teologija in španščina, med katerim sem se udeležila tudi enoletne Erasmus izmenjave v Španiji.

Izkušnja študija v tujini in tujem jeziku, nova obzorja, ki se odprejo ob stiku z drugimi kulturami, mednarodna prijateljstva, ki spremenijo tvoj pogled na svet, in izzivi, pred katere si postavljen in ki te močno izoblikujejo, so izkušnja, ki jo vedno rada priporočam študentom. Malo manj pa bi jo verjetno priporočila moja babica, ki se je sprva bala, da bom zaradi kakšnega fanta ostala v Španiji, na koncu pa je morala sprejeti, da sem se zaljubila in leta kasneje poročila s Čilencem ter si oblikovala dom v Santiagu de Chile, kjer živim že 5 let.

V Čilu sem se po enoletnem uspešnem procesu priznavanja izobrazbe zaposlila kot svetovalna delavka v šoli s socialno ogroženimi otroki, kasneje pa sem se podala na samostojno terapevtsko pot ter se izobrazila tudi za porodno in poporodno dulo (spremljevalko), ter pričela spremljati (bodoče) mamice in očke pri enem najbolj svetih trenutkov: pričakovanju in rojstvu novega bitjeca. Danes izvajam individualne, partnerske in družinske terapije na obeh kontinentih, tudi za Slovenijo v online obliki, ter vodim različne delavnice in predavanja za ženske in starše.

Hand of a professional family psychotherapist writing notes in front of a couple with a child in a blurred background during a consultation
Foto: KatarzynaBialasiewicz iz iStock

Na svoj študij na Teološki fakulteti, UL, kjer sem preživela skupno 8 let (dodiplomski, magistrski študij in izpopolnjevanje) imam res lepe spomine. Oseben odnos s profesorji, tematike, ki so se dotikale globin, praktične vaje in študijska praksa (med magisterijem iz ZDŠ), izkušnje dela s skupinami ter delo na sebi mi je omogočilo, da sem že v času svojega študija lahko svoje znanje in veščine prenesla v prakso. Kot prostovoljka sem delala na različnih področjih: na poletnih taborih za gluhe in naglušne otroke, v varni hiši za ženske in otroke, v kriznem centru za mlade, na zaupnem telefonu za ljudi v stiski, ter kot katehistinja in animatorka na duhovnih vajah. Izkušnje, pridobljene pri tem delu, so me gradile tako osebno kot profesionalno, ter me hkrati napolnjevale z novim zagonom za študij, saj sem lahko preverila, da to, kar študiram, resnično »deluje«.

Svojega magistrskega študija Zakonskih in družinskih študijev na TEOF se velikokrat spominjam z nasmehom na obrazu, saj sta bili to dve izmed najlepših let v mojem življenju. Vsako jutro sem komaj čakala, da vstanem in se odpravim na faks ter odkrijem nove »skrivnosti« človeške psihe, duhovnosti in življenja v odnosih. Z manjšo skupinico sošolcev, s katerimi sem skupaj rasla in delila globoke procese, ki so se med študijem odpirali, smo bili tako željni znanja, da smo celo odmore izkoristili za prakticiranje tega, kar smo se naučili na predavanjih. Študentska kosila so se spremenila v večurne pogovore o odnosih, možganih, travmi in osebni rasti. Večkrat pa je postal tudi odmor za kavico v bližnji Stiški čajnici priložnost, da smo kakšen miren kotiček in nekaj stolov izkoristili za vajo terapevtskih intervenc preko igre vlog.

Danes sem izjemno hvaležna za možnost študija nečesa, kar me je tako zelo veselilo, in za vso podporo staršev ter moža, ki me je za časa specialističnega študija potrpežljivo čakal na drugem koncu sveta. To mi je namreč omogočilo priti do poklica, ki me izjemno izpolnjuje in s katerim čutim, da lahko na najboljši način svoje darove podarjam svetu.

Teološka fakulteta
Teološka fakulteta Foto: on teof

Dvižna miza ti bo izboljšala življenje

Habitech
-
0

Učenje, delo, hrana, branje in še marsikaj. Vse to počnemo zmeraj dlje in bolj obsežno s tem pa pridejo nekatere težave. Slabša drža, manj gibanja, pridobivanje kilogramov in poslabšanje zdravja. In kot ima vsaka naloga pravilno rešitev, jo imamo tudi rešitev za te štiri težave. Rešitev se imenuje dvižna miza, mi pa ti bomo predstavili prednosti mize, za katero lahko sediš ali stojiš. In teh je več kot pri navadni mizi, tako da se pripni in pripravi na adrenalinsko potovanje po Študentovih nasvetih za zdravo življenje.

Prekomerno sedenje škodi zdravju in povečuje »šlaufke«

Ali si vedel, da pri stanju pokurimo več kalorij kot pri sedenju? Res je, a to si verjetno vedel. Nisi pa vedel, da so opravili štiriletno študijo, kjer so osebe, ki so namesto sedele za mizo preprosto stale, in izgubile povprečno 10 kilogramov. Preprosta odločitev, da boš med učenjem ali delom stal, ti lahko požge kar tisoč kalorij v enem tednu. To je prvi korak k boljšemu življenju, a k temu se še vrnemo. Zdaj si poglejmo pozitivne vidike dvižne mize.

Zniža se sladkor v krvi

Dolgotrajno sedenje za mizo je psihično utrujajoče in velikokrat posežemo po razvedrilu, ki je največkrat kar prigrizek. Z meritvami bi opazili hiter vzpon sladkorja v krvi po tem, ko smo nekaj pojedli ali popili. Študije pa so pokazale, da je bil ta vzpon kar 43 % višji pri tistih, ki so ob tem sedeli, kot pri stoječih osebah. In z nižjim sladkorjem v krvi je tudi veliko manj možnosti za razvoj sladkorne bolezni, ki pa si je ne želimo. Rešitev? Dvižna miza.

Manj bolečin v hrbtu

Prekomerno sedenje je največji vzrok za bolečine v hrbtu. Sodelujoči pri mnogih raziskavah so zabeležili kar 35-odstotno olajšanje bolečin v hrbtu, po tem, ko so se odločili za stanje med opravljanjem dela. To je bilo po enem tednu. Po štirih tednih pa so se njihove bolečine zmanjšale za več kot polovico. Vrnitev v sedeči položaj za dva tedna je te težave in bolečine vrnil. Stanje med učenjem, delom, branjem in drugim te bo obranilo pred bolečinami v hrbtu. Rešitev? Dvižna miza.

Manj bolečin v hrbtu, ki se pojavijo pri sedenju za mizo
Manj bolečin v hrbtu, ki se pojavijo pri sedenju za mizo

Več veselja in energije

Res je, da nam že samo učenje in delo povzročata visoke količine stresa, a velik razlog za to je tudi sedenje. Popolnoma neaktivno sedenje, ki pa ga lahko kaj hitro zamenjamo z aktivnim stanjem za mizo. Kar 87 % sodelujočih pri raziskavi je povedalo, da ima zaradi stanja med delom več energije in želje po uspehu. Si lahko predstavljaš, koliko energije bi lahko imel po večurnem učenju? Rešitev je preprosta. Dvižna miza.

Višja produktivnost

Več energije in višja produktivnost se največkrat držita tesno za roke. Enačba je preprosta. Če imaš malo energije ne boš produktiven in obratno, če imaš več energije boš bolj produktiven. Ne le, da boš med stanjem bolj energičen in vesel, tudi bolj produktiven boš. Predstavljaj si, da bi med peturnim učenjem v stoje opravil toliko učenja kot med sedemurnim učenjem v sede? No, rešitev zdaj že poznava, kaj ne? Imenuje se dvižna miza.

P. S.
Stanje za mizo podaljšuje življenje

Raziskave so dokazale, da stanje za pisalno ali delovno mizo vsaj tri ure na dan, za dve leti podaljša tvoje življenje. Kdo si tega ne bi želel.

Dvižna miza Habitech
Dvižna miza Habitech

Dvižna miza Habitech

Rešitev ti ni ponujena na pladnju, temveč na dvižni mizi, ki jo lahko naročiš pri mojstrih, ki se ukvarjajo s prodajo le teh. Habitech pisalne mize bodo okrepile tvoje telo, povečale produktivnost, skurile odvečne kalorike in se znebile bolečin v hrbtu.

1...1.0641.0651.066...2.159Stran 1.065 od 2.159