Vedno več pozivov k bojkotu svetovnega prvenstva v Katarju

Že od vsega začetka, ko je Fifa (mednarodna nogometna federacija) oznanila, da bo nogometno svetovno prvenstvo 2022 v Katarju, so na udaru kritik. Bližnjevzhodna država ne slovi kot leglo nogometa, čeprav od tam prihajata lastnika Manchester Citya in Paris Saint-Germaina. Organizacija nogometnega svetovnega prvenstva je tudi na udaru zaradi obtožb zoper korupcije, kršenja osnovnih človekovih pravic delavcev in poletnega termina prvenstva pod žgočim katarskim soncem. Takratnji predsednik Fife, Sepp Blatter, je dva meseca po objavi gostitelja priznal, da je šlo za skrivno dogovarjanje s Katarjem.

Britanski šaljivec, Simon Brodkin, je takratnemu šefu Fife na eni izmed novinarskih konferenc celo vrgel denar.

Predenj je Katar uradno izvedel, da bo gostil prvenstvo, je v Katarju živelo in delalo 1,8 milijona ljudi. Danes ta država šteje približno 2,8 milijona ljudi. Ti delavci so v sodobni obliki suženjstva. Katar je opozoril, da so opravili delovne reforme, vključno s končanjem izkoriščevalskega sistema kafala, kjer delavci brez soglasja delodajalcev ne morejo zamenjati službe in obljubo o večjih spremebah v prihodnosti.

Vendar država s svojo infrastukturo nikakor ni bila pripravljena na organizacijo enega največjih športnih dogodkov na svetu. Pri gradnji nove infrastrukture za svetovno prvenstvo v Katarju je do zdaj po podatkih Guardiana umrlo 6500 migrantov iz Indije, Nepala, Bangladeša in Šrilanke.

Delavci delajo v nemogočih razmerah
vir: Quora

Bo Danska bojkotirala prvenstvo?

Danski parlament pa je decembra prejel peticijo, da bi državna nogometna reprezentanca bojkotirala prihajajoče svetovno prvenstvo. Razlogi so bili slabe razmere na področju človekovih pravic in korupcija Fife. Peticija navaja, da pobudniki ne verjamejo, da bi demokratični državi, kot je Danska, ki si prizadeva izpolnjevati globalne človekove pravice, lahko koristilo, če bodo nekateri najpomembnejši športni igralci v državi sodelovali v zaključku tekmovanja v državi, kakršna je Katar.

Če do 8. junija peticija dobi 50.000 podpisov, bo po danski zakonodaji o udeležbi na prvenstvu moral razpravljati parlament.

Banka, ki sponzorira opremo za treninge danske ekipe, Arbejdernes Landsbank, pravi, da ne želi biti povezana s turnirjem.

Poslanec Karsen Honge je za The Independent zatrdil, da bi ne glede na peticijo omogočil, da se dansko stališče vidi in sliši v Katarju. Če tudi ne bo bojkota, bo parlamentarna razprava maksimalno pritisnila na Katar, da izboljša človekove pravice in pravice delavcev.

Tudi norveški klubi pozvali k bojkotu

Norvežani pa so te dni množično proti svetovnemu prvenstvu v Katarju, čeprav imajo najboljšo ekipo zadnjih let. Glavna razloga za bojkot sta, podobno kot na Danskem, kršenje človekovih pravic tujih delavcev in številni sumi korupcije pri dodeljevanju vloge gostitelju Katarju.

Halland
Bomo na prvenstvu videli norveškega čudežnega dečka?
vir: FB

Tudi Rosenborg, najuspešnejši norveški klub s 26 naslovi ligaškega prvaka, se je pridružil pozivu k bojkotu. Pred tem so k bojkotu pozvali še klubi Tromso, Odds Ballklub, Strømsgodset, Viking in Brann.

Nekdanji norveški reprezentant in zdaj čan uprave kluba Tromso, Tom Hogli, je za The Athletic povedal: »Videli smo že veliko poročil o dogajanju v Katarju in ne vidimo nobenih izboljšav, ki bi izhajale iz dialoga in kritik. Popolnoma se strinjamo glede strategije dialoga, pritiskov in sestankov, vendar mislimo, da moramo nekje potegniti črto v imenu nogometa, športa, ki ga imamo vsi radi. Menimo, da bi morali turnir, ki ga imamo v lasti (kot del Fife) in za katerega se dogovarjamo, izvesti na boljši način kot ga izvajamo danes.«

Oglasila se je tudi Fifa

Fifa je za The Independent dejala, da bojkot ne bi bil pravi pristop ali pa da bi imel koristen namen za reševanje kakršnih koli vprašanj o človekovih pravicah v Katarju. Menijo, da sta sodelovanje in dialog najboljši način za spodbujanje razumevanja univerzalnih vrednot človekovih pravic.

Zdajšnji predsednik Fife, Gianni Infantino, je v petek zagovarjal svoje delo s Savdsko Arabijo in zavrnil pozive Norveške k bojkotu svetovnega prvenstva v Katarju 2022 v zvezi s človekovimi pravicami.

»Sem predsednik Fife in kot tak moram pogledati nogomet in kaj lahko nogomet naredi in kakšno vlogo lahko igra nogomet v družbi,« je v petek odgovoril Infantino na vprašanje o očitkih in izpostavil razvoj ženskega nogometa na Bližnjem vzhodu, ki je bil še pred nekaj leti nekaj nepredstavljivega.

Gianni Infantino
Gianni Infantino
vir: Fifa

Infantino pravi, da bojkot vsekakor ni pravi pristop do česar koli in da so bile od leta 2014 na osmih stadionih, ki jih bo Katar uporabil za enomesečni turnir, tri smrtne žrtve delavcev in 34 smrtnih primerov ljudi, ki so delali na prizoriščih svetovnega prvenstva. »Tudi ena smrtna žrtev je tragična in to priznamo.«

Po njegovih besedah je nogomet pomagal pospešiti napredek, povezan s plačami, zmožnostjo zamenjave službe in delovnimi pogoji za migrantsko delo v Katarju. »Naše stališče v Fifi je bilo in bo tudi vedno bilo, sodelovanje in dialog, ki sta edina in najboljša pot naprej za uresničitev sprememb.«

Če pa tudi se prvenstvo bo izvedlo, se bosta tako Fifa, kot Katar morala pripraviti na proteste zaradi pravic LGBT skupnosti v Katarju in glede okoljskih katarskih problemov.

Tina Šutej evropska podprvakinja

0

Na dvoranskem evropskem prvenstvu v atletiki ima Slovenija medaljo! Tina Šutej je v skoku ob palici osvojila srebro. Preskočila je 4,70 metra in izenačila svoj najboljši izid sezone. Zmagala je Švicarka Angelica Moser s 4,75 metra. Drugi včerajšnji finalist, Luka Janežič, je v teku na 400 metrov zasedel šesto mesto (47,22). Zmagal je Španec Oscar Husillos (46,22).

Prva velika medalja po petnajstih letih

»Izjemno sem vesela. To je moja prva članska medalja, na veliki tekmi sem nazadnje stala na odru za zmagovalke leta 2006, ko sem na mladinskem svetovnem prvenstvu osvojila srebrno medaljo,« je prejemnica srebra povedala po tekmi. Šutejeva je po dosežku iz mladinskih let nastopala na evropskih in svetovnih prvenstvih, tudi na olimpijskih igrah.

Atletsko reprezentanco je na evropskem prvenstvu nekoliko pretresla tudi novica o pozitivnem primeru v ekipi, kar je pod vprašaj postavilo nastope nekaterih atletov in atletinj. »Bilo je zelo težko danes, saj zjutraj zaradi pozitivnega primera za koronavirus v naši ekipi nisem vedela, če bom lahko sploh nastopila. Potem sem okrog poldneva vendarle dobila bolj spodbudne novice. Tudi tekma ni bila najlažja, a sem se zbrala in osvojila tisto, kar sem napovedala, odličje. Težko bi bilo bolje. No ja, le zlato, ampak tudi srebro je zame tokrat izvrstno,« je po tekmi povedala Šutejeva, ki ima izpolnjeno tudi normo za olimpijske igre letos v Tokiu, kjer se bo prav tako lahko borila za medaljo.

Tudi Janežič je bil s svojim dosežkom zadovoljen, njegov največji cilj je bil prav finale teka na 400 metrov. »Na EP sem prišel, da si dvignem samozavest. Lani ni bilo velikih tekmovanj, na prvem letošnjem pa sem dokazal, da sem med šestimi najboljšimi v Evropi. Prišel sem v finale in izpolnil cilj,« je povedal.

V finalu še Neja Filipič

Danes na nastope čakata še dve slovenski atletinji. Neja Filipič se je že prebila v finale troskoka, Maja Mihalinec zaenkrat v polfinale teka na šestdeset metrov. Držimo pesti za še kakšno medaljo.

 

Kupujete nov telefon, a ne želite zapraviti preveč?

0

Dober nakup pomeni, da ste za svoj denar dobili kar največ. Natanko to je največja odlika pametnega telefona Huawei P smart 2021, saj vam za prijazno ceno nudi zmogljivosti in funkcije, s katerimi boste nadvse zadovoljni.

Morda ne potrebujete zmogljivosti najboljših ali pa niste pripravljeni odšteti malega bogastva za telefon. A to ne pomeni, da ne morete imeti pametnega telefona, ki bo v vseh pogledih zadostil večini vaših želja. Med kupce cenovno dostopnejših modelov sodijo mladi, ki si dražjih telefonov ne morejo privoščiti, a obenem zahtevajo veliko. Gladko delovanje mobilnih iger in, kar je še posebej pomembno, odlično mobilno fotografijo. Cenovno dostopnejši modeli so nadvse primerni tudi za otrokov prvi telefon. Veliko staršev se namreč sooča z dilemo, ali naj potomcu kupijo nov telefon ali predajo starega, katerega baterija je verjetno že proti koncu življenjske dobe. Ker je vzdržljivost baterije pomembna za uporabniško izkušnjo, dileme v resnici ni. Izbrati pa morate pametno, kajti v razredu cenovno dostopnih pametnih telefonov se za vaš izbor poteguje pestra četica modelov.

Videz je pomemben

Razen z »denarnico« kupujemo tudi z očmi. Naj bo naprava še tako dobra, če je grda, nam pogled uhaja proti lepši. Sodobni pametni telefoni nižjega srednjega razreda so opremljeni z zasloni skoraj brez robov, medtem ko so plastična ohišja, prevlečena s svetlečo plastjo, da so videti lepa kot steklena. Oprijem je prijeten, oblikovanje pa všečno. Lahko bi dejali, kaj sploh še ostane najboljšim? Videz je namreč v vseh pogledih natanko takšen, kot ga pričakujemo od svojega naslednjega pametnega telefona.

Skoraj 17-centimetrski zaslon polne visoke razločljivosti pametnega telefona Huawei P smart 2021 nudi nadvse prijetno izkušnjo gledanja, ko s filtriranjem modre svetlobe poskrbi za zdravje in udobje oči. Medtem prijetno zaobljeni robovi in kakovostno izvedeni stiki med deli ohišja zagotovijo dober oprijem, hitro in natančno tipalo v bočni tipki pa preprosto odklepanje naprave. Videz in ergonomija stopata z roko v roki proti cilju ponuditi najboljšo možno napravo za kar se da prijazno ceno.

Dovolj moči za prijetno uporabo

Brezpredmetno bi bilo razpravljati o videzu, če naprava ne bi zadostila želja in zahtev, ko gre za gladko delovanje raznovrstnih mobilnih aplikacij. Tozadevno se cenovno dostopni pametni telefoni sicer ne morejo enakovredno kosati z modeli z najboljšimi mobilnimi procesorji, a vendarle zagotavljajo celovito izkušnjo uporabe in vsaj zadovoljivo delovanje večine, če ne celo vseh aplikacij. Opaziti je namreč, da sodobni telefoni te kategorije delujejo mnogo bolje kot pred dvema in več leti. Še vedno pa so med njimi razlike. V prvi vrsti v procesorju, kamerah in kapaciteti baterije, to pa so pomembni dejavniki izbora. Ko gre za velikost pomnilnika, se za manj od 128 GB raje ne odločite.

Procesor Kirin 710A pametnega telefona Huawei P smart 2021 bo zadostil zahtevam po gladkem poganjanju mobilnih iger in hkrati poskrbel še za odlično obdelavo podatkov tipal kamer. Zadaj jih ima namreč telefon štiri. Glavna se ponaša z 48-milijonskim tipalom sposobnim združiti štiri slikovne pike v eno za večjo svetlobno občutljivost. Širokokotna kamera ima 8-milijonsko, kameri za bližinsko fotografijo in za globinske podatke pa 2-milijonsko tipalo. Da bo fotografiranje preprosto v vseh pogojih, je podprto z algoritmi umetne inteligence, ki se še posebej dobro izkažejo v nočnih razmerah. Vsestranskost tega pametnega telefona zaokrožuje baterija kapacitete 5000 mAh in hitro polnjenje z močjo 22,5 W.

Preprosto do aplikacij

Na Huawei P smart 2021 je nameščena Huaweieva uradna platforma za distribucijo aplikacij AppGallery. Tretja največja in najhitreje rastoča trgovina je prava zakladnica možnost, saj ponuja 18 vsebinskih kategorij, ki pokrivajo vse potrebe uporabnikov. Od zabave prek izobraževanja do orodji za poslovno uporabo. Prav tako je že nameščen iskalnik Petal Search, tretji način za iskanje in prenos želenih aplikacij na naprave s Huaweievimi mobilnimi storitvami (HMS) poleg trgovine AppGallery in orodja PhoneClone. Ustvarjen v partnerstvu z vodilnimi svetovnimi in evropskimi ponudniki iskanja, vključno s Qwantom in Yandexom, ustreza najvišjim standardom inovativnega, raznolikega in varnega iskanja.

Osamljeni nevtrino, ki je dolgo vesoljsko pot končal pod ledom Antarktike

0

Znanstveniki so prvič doslej prejeli skrivnostno zapoznele signale iz dveh supermasivnih črnih lukenj, ki sta zajtrkovali zvezde v svoji bližini.

V prvem primeru je črna luknja, težka kar 30 milijonov naših sonc, ki se nahaja v galaksiji, oddaljeni približno 750 milijonov svetlobnih let, pogoltnila zvezdo, ki je prišla preblizu njenega roba. Svetlobo dogodka so opazili aprila 2019, toda šest mesecev kasneje je teleskop na Antarktiki zajel izredno visokoenergijski osamljeni delček. Nevtrino, ki je očitno ušel med opustošenjem.

Drugi incident je vključeval supermasivno črno luknjo s približno milijonkrat večjo maso sonca v približno 700 milijonih svetlobnih let oddaljeni galaksiji. Opazovalci so ga avgusta 2015 ujeli med požiranjem zvezde, nato zatišje, potem pa se je februarja 2016 pojavil nenaden izbruh radijskih valov, ki mu je sledil še en julija 2019.

Watch a Black Hole Eat a Nearby Star

Tidal disruption event (TDE)

Dogodek, kjer supermasivna črna luknja uniči zvezdo na koščke s svojim ogromnim gravitacijskim vlekom. V bistvu skrajna različica gravitacijskega vleka lune, ki ustvarja plimovanje na Zemlji. Takšni kozmični dogodki še vedno niso dobro razumljeni in ti dve novi ugotovitvi bi morali astronomom močno pomagati pri odkritju njihovega notranjega delovanja.

»Vsakič, ko zaznamo nov TDE, se lahko z njim vedno poveže nekaj vznemirljivega in nepričakovanega,« je dejala Jane Dai, ki študira visokoenergijsko astrofiziko na univerzi v Hongkongu.

Raziskovalci dogodke motenj plimovanja uvrščajo med prehodne pojave, saj se običajno v nekaj dneh pojavijo in nato spet izginejo. Kaj natančno ustvarja svetlobo v takih primerih, še vedno ni povsem jasno, je povedal Assaf Horesh, astronom na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu v Izraelu in soavtor dveh prispevkov o novih dogodkih.

Kaj se zgodi z zvezdo, ko jo črna luknja pomalica?

Ko supermasivna črna luknja raztrga svoj zvezdni obrok, zvezda postane špagetna. Spremeni se  v dolg tanek tok. Ta hudournik materiala se ovije okoli črne luknje in naj bi ustvaril curek energije, ki kroži kot voda, ki se spušča v odtok. Čeprav drugi modeli napovedujejo, da lahko nekdanje zvezde eksplodirajo navzven in reagirajo z okoliškimi plini in prahom ter ustvarijo svetleč sij.

Black hole
Črna luknja

Glede na ekstremno okolje, ki obkroža črno luknjo, nastane podobne okolje, kot ga lahko poustvarijo v Velikem hadronskem trkalniku v Ženevi v Švici. Nevtrini so drobne pikice, približno 500.000 krat lažje od elektrona, in ker so nevtralni (brez naboja), med letom skozi vesolje ne reagirajo na nič.

Eden izmed njih je končal na našem malem planetu

To je enemu nevtrinu omogočilo, da je potoval navzven od prvega TDE in se odpravil proti Zemlji, sčasoma pa se je pojavil v kvadratnem kilometru velikem instrumentu, znanem kot Nevtrinski observatorij IceCube, pokopan v antarktičnem ledu. Raziskovalci so označili zaznavanje z IC191001A in izračunali, da ima skoraj 1 kvadrilion elektrovoltov energije, zaradi česar je med najmočnejšimi nevtrini, ki jih je IceCube doslej videl, piše v enem od novih člankov, objavljenem 22. februarja v reviji Nature Astronomy.

Medtem ko so fiziki napovedovali, da nevtrini nastanejo ob motnjah v plimovanju, astronomi niso nikoli nevtrina povezali na določen TDE, zaradi česar je to sedaj tako spektakularno.

Zakaj je prišel šest mesecev po samem dogodku? Ne vemo.

Podobna skrivnost obkroža tudi drugo študijo, prav tako v Nature Astronomy. V tem primeru se je videla optična svetloba, takšna, kot jo zaznavajo naše oči. Videl se je odblesk iz črne luknje in potem izginila, kot je za tak dogodek značilno.

Raziskovalci so se odločili za nadaljnje študije z uporabo teleskopa Karl Jansky (VLA) v Novi Mehiki, ki zaznava radijske valove. Mesece niso videli ničesar, kar bi lahko prihajalo iz črne luknje, nato pa nenadoma, šest mesecev po začetnem dogodku, močan radijski signal. Še bolj čudno je, da so podatki VLA, zbrani skoraj štiri leta kasneje, pokazali še en nenavaden izbruh radijske energije.

»Nekdo si lahko izmisli zgodbo, zakaj smo nekaj videli šest mesecev kasneje,« je dejal Horesh. »Nikakor ne moremo razložiti, zakaj naj bi se razplamtelo, propadlo in nato spet razplamtelo. Res je zanimivo.«

Potrebni so novi modeli, ki bi lahko razložili te zapoznele signale

Ekipa ugiba, da del curka energije izstopa pod nenavadnim kotom in povzroči vzorec, ki je včasih viden, včasih pa ne. Druga možnost je, da zvezdni ostanki poganjajo udarne valove, ki se počasi premikajo skozi material, ki obdaja črno luknjo, ki pozneje proizvaja energijske emisije, čeprav tega v resnici nihče ne ve.

Toda glede na to, da se zdi, da ti incidenti zdaj trajajo dlje, kot se je sprva domnevalo, se Horesh veseli, da bo lahko zaznal več dogodkov, ki bi povzročili plimovanje in plimske razmere, kar bi lahko dalo vpogled v njihovo naravo.

Tudi Dai je navdušena nad možnostjo, za preučevanje skrivnosti TDE. »Ti dogodki so idealni laboratoriji za spoznavanje črnih lukenj,«  je dejala in raziskovalcem dala pomembne namige o tem, kako se material nabira okoli njih in proizvaja curke in sije.

Observatorij Vera C. Rubin v Čilu, ki naj bi začel z zbiranjem podatkov predvidoma letos, bi lahko teoretično videl na stotine novih TDE, je dodala. In tudi drugi prihajajoči vesoljski instrumenti iz Evrope in Kitajske bi morali veliko dodati k raziskovanju.

»Prihodnost raziskovanja tega področja je zelo svetla,« je še dejala.

Komentar: Dijaki plačujejo, politiki se opravičujejo

0

Pred nekaj dnevi smo bili priča zanimivemu dogodku. Peščica mariborskih dijakov, ki je protestirala za to, da naj jih končno že spustijo v šole, je bila kaznovana. Nekaj jih je dobilo poziv na sodišče, nekaj pa jih je dobilo konkretno kazen. Vse to so pokomentirali tudi Janez Janša, Tanja Fajon in Simona Kustec. Početje oziroma želja dijakov in izjave nekaterih politikov, ki so tudi sami kršili zakon, pa prikazujejo pravo kontra sinergijo, v kateri je naša Slovenija.

Zahteva po vrnitvi v šolo prinesla položnice

Dijaki, ki so sodelovali na shodu za vrnitev v šolske klopi, so pred dnevi prejeli pozive in kazni. Pet dijakov je prejelo plačilni nalog za globo v višini 400 evrov, štirje mladoletni dijaki pa so prejeli obdolžilne predloge. Vse to s strani mariborske policijske uprave. Razlog naj bi bil kršenje zakona o nalezljivih boleznih. Brez (prave) šole so že več mesecev in lahko bi rekli, da je že to dovolj visoka kazen. V Sloveniji se še ni zgodilo, da bi dijaki ali šolarji protestirali zato, da hočejo v šolo. Dejansko smo prišli že tako daleč.

Takoj, ko je to prišlo v javnost, smo videli odzive. Seveda so najbolj glasno odzvanjali glasovi politikov. Med prvimi je bil predsednik Slovenije Borut Pahor, ki sicer v skladu s svojimi pristojnostmi ne sme vplivati na odločitev, a želi, da se najde pravna podlaga za ustavitev postopka.

Sledili so ostri odzivi opozicije, med njimi prav poslancev Levice in SD-ja, ki sta pozivala k amnestiji dijakov. Potem pa so sledili čudoviti slovenski tviti. Najprej premier Janša, ki je poslanki Tanji Fajon glede amnestije odgovoril: »Prav je, da @strankaSD prevzemate odgovornost za ravnanja, ki ste jih povzročili s svojim javnim hujskanjem zoper preventivne ukrepe. Dijakom ste izjemno slab vzor. Zberite denar in plačajte globe.«

Nato pa je sledil odziv, ki se ga dijaki niso nadejali. Odziv ministrice za šolstvo Simone Kustec, ki je na konferenci povedala, da gre za mlade odrasle, za katere verjame, da razumejo in prevzemajo odgovornost za svoja dejanja. To naj bi bil po njeno prvi korak v svet odraslosti. Veliko verjetno je bilo takih izjav več, ampak za razliko od nekaterih poslancev, jaz nisem plačan za visenje na Twitterju.

Kar se izjav tiče, smo v vsej žalosti nanje že navajeni, a ne bi smelo biti tako. Spet se nam lahko porajajo besede »na mladih svet stoji.« In če nekateri stojijo tako, da jim uničujejo mladost, potem je to res. Če pa stoji tako, da se mladi učijo, živijo in pri tem celo uživajo, pa je vse že nekdaj odpovedalo. Premier in ministrica za šolstvo sta osebi, ki sta predstavnika ljudstva in mladih. Tega nista storila in to ni obtožba. Je le želja nekoga, ki živi v Sloveniji in vidi, kako se najlepša država na svetu pogreza, kar se tiče človeškosti politike. Je to res tisto, kar si želimo?

Opravičilo dijakov v stilu politikov?

Ne pozabimo niti tega, da so dijaki tisti, ki bodo naslednje leto prisostvovali na volitvah. Kaj hitro se lahko zgodi, da bodo krojili usodo slovenske politike in »prevzeli odgovornost za svoja dejanja.« Usodo tistih, ki se jim v parlamentu ni potrebno testirati za covid. Tistih, ki ne prevzemajo odgovornosti za svoja dejanja, tistih, ki delijo slovensko ljudstvo in ki se ne zavedajo resnosti svojih dejanj. Včasih bi vse te stvari videli še slepi, zdaj pa nekateri poslanci ne vidijo lastnega početja. Pomembno pa je, da njihovo početje vidijo dijaki in mladi. Pa naj bo dobro ali slabo.

Morda bi se pa morali dijaki le opravičiti slovenskemu narodu, ker so bili brez mask na dogodku v zaprtem prostoru, ali ker so pili prleško vodo in jedli sendviče za sto tisoč evrov. Ups, saj to so bili nekateri poslanci in ne komaj polnoletni dijaki. Šment, to bo pomota. Opravičilo je na mestu očitno le takrat, ko sam veš, da si nekaj zaje*al. Ti dijaki pa so storili ravno obratno. Šli so na ulice, imeli miren protest, ki ni ogrožal nikogar (ja, držali so razdaljo in imeli maske) in za dober namen. Hočejo v šolo in v naslednjih dneh bodo končno tudi šli. Končno. Upamo le, da ne tudi prepozno. Upamo, da jim bo šola pomagala, ker nekaterim več kot očitno ni.

Opravičilo dijakov

Pozor! Lebdeča ladja na obzorju!

0

David Morris je videl tanker in ga fotografiral. Fotografija ne bi bila nič nenavadnega, če ne bi ta orjaški tanker lebdel nad vodno gladino blizu Falmoutha v Cornwallu na angleškem morju.

Učinek je primer optične iluzije, znane kot superiorna fatamorgana. Na Arktiki so takšne iluzije dokaj pogosote, lahko pa se zgodijo tudi v zimskem času v Veliki Britaniji, če je prava atmosfera, čeprav se to zgodi zelo redko.

Iluzijo povzroči temperaturni obrat. Običajno temperatura zraka pada z naraščajočo nadmorsko višino, zato so vrhovi hladnejši od vznožja. Toda v temperaturnem obratu se topel zrak nahaja na vrhu hladnejšega zraka in naredi zmedo z našo vizualno zaznavo. Obrat v Cornwallu je povzročil hladen zrak, ki je ležal nad razmeroma hladnim morjem s toplejšim zrakom zgoraj.

Ker je hladen zrak gostejši od toplega, ima višji lomni količnik. V primeru lebdeče ladje to pomeni, da se svetlobni žarki, ki prihajajo z ladje, upognejo navzdol, ko prehajajo skozi hladnejši zrak, do opazovalcev na obali. Zaradi tega je ladja videti višje, kot je v resnici.

»Superiorne fatamorgane se pojavijo zaradi vremenskih razmer, znanih kot temperaturna inverzija, kjer hladen zrak leži blizu morja, nad njim pa je toplejši zrak,« je dejal David Braine, meteorolog BBC. »Ker je hladen zrak gostejši od toplega, usmerja svetlobo v oči opazovalca, ki stoji na tleh ali na obali, in spreminja videz oddaljenega predmeta.«

Dodal je: »Superiorne fatamorgane lahko ustvarijo nekaj različnih vrst fotografij – tu se zdi, da oddaljena ladja lebdi visoko nad svojim dejanskim položajem, včasih pa lahko postane viden tudi objekt pod obzorjem.«

Fatamorgane niso nekaj povsem neobičajnega

Fotografi po vsem svetu so posneli presenetljive podobe ladij, jaht in drugih plovil, ki očitno lebdijo v zraku, zahvaljujoč superiornim fatamorganam. Eden od možnih namigov, da je pogled fatamorgana, je pomanjkanje podrobnosti pod vodno črto plovila – na primer fatamorgana lebdeče jahte ni imela spodnjega trupa in kobilice.

Ta učinek dobro poznajo mornarji, ki se včasih lahko zanesejo na lom, da bi opazili ladje, ki so geometrijsko zunaj obzorja. Mornarji pravijo, da se takšne ladje kažejo nad obzorjem. Včasih poročajo tudi o vzpenjajočih se in nagibanih fatamorganah.

Bolj znane optične iluzije so slabše fatamorgane, ki povzročajo navidezne oaze v puščavi in ​​luže na vročih poletnih cestah. Te fatamorgane se zgodijo, ko hladnejši zrak na primer sedi na plasti vročega zraka, direktno nad cesto. Ko se sončna svetloba približa zraku blizu vroče površine, se upogne nazaj navzgor do očesa opazovalca, zaradi česar se zdi, da se nebo odraža na cesti.

Fatamorgana na cesti
Fatamorgana
vir: Pinterest

Slovenska atletska reprezentanca zaradi pozitivnega testa v izolaciji

0

Ta vikend v Torunu na Poljskem poteka dvoransko evropsko prvenstvo v atletiki, ki pa je za slovensko reprezentanco polno pretresov. Zaradi pozitivnega testa na novi koronavirus je bila nekaj časa v izolaciji celotna ekipa, brez nastopa je ostal Tilen Ovniček v teku na 60 metrov, Neja Filipič je po negativnem testu lahko nastopila.

Pozitiven test za fizioterapevta ekipe

V Torunu na Poljskem se je za slovensko atletsko reprezentanco dogajala prava drama. Na novi koronavirus je bil pozitiven fizioterapevt Khalid Nasif, ki pa je bil pred odhodom že cepljen, je pojasnil Nejc Jeraša, direktor Atletske zveze Slovenije. V izolacijo je morala zato vsa ekipa. Tilen Ovničekni mogel nastopiti v kvalifikacijah teka na 60 metrov, Neja Filipičpa je testiranje opravila pravočasno in ker je bil njen test negativen, je lahko nastopila v kvalifikacijah troskoka.

Prvo člansko tekmovanje s slabim koncem

Žal nam je predvsem za Tilna Ovnička, saj je bilo to zanj prvo veliko člansko tekmovanje, za katerega je trdo garal. Normo za evropsko prvenstvo (6,76 sec) je dosegel letos na državnem prvenstvu v Novem mestu, postal je tudi državni prvak. »Zadnji dve sezoni sem se pripravljal le za to, da bi končno nastopil na veliki članski tekmi. V Novem mestu mi je uspelo doseči normo, sedaj pa sem še bolje pripravljen, kot sem bil tedaj na DP. Želim si osebnega rekorda, to bo za polfinale mogoče še premalo, a pustimo se presenetiti,” je povedal pred odhodom na Poljsko. A v kvalifikacijah žal ni mogel teči.

Neja Filipič v finale

Neja Filipič
Neja Filipič je na srečo lahko nastopila v kvalifikacijah troskoka. Foto: Facebook AZS.

Kar stresno se je začelo evropsko prvenstvo za Nejo Filipič, ki zaradi izolacije ekipe ni vedela, ali bo na tekmovanju sploh lahko nastopila. Na kvalifikacije je prišla komaj pravočasno, mislila je že, da ji ne bo uspelo, a ji je kljub zapletom uspel odličen nastop, z osebnim rekordom 14,09 metra se je uvrstila v finale, ki bo v nedeljo.

Nesreča še za Marušo Mišmaš Zrimšek

Kandidatko za medaljo na evropskem prvenstvu, Marušo Mišmaš Zrimšek, pa je v napredovanje teka na 3000 metrovustavila  diskvalifikacija zaradi prestopa. Po odličnem teku (8:52,22), odtekla ga je s prvim rezultatom kvalifikacij, je bila naknadno diskvalificirana. Slovenska reprezentanca se je na sodniško odločitev pritožila, a je bila pritožba zavrnjena.

Maruša Mišmaš Zrimšek
Maruša Mišmaš Zrimšek je bila po nastopu na 3000 metrov naknadno diskvalificirana. Foto: Facebook AZS

»Hudo mi je, zelo dobro sem se počutila danes, bila sem zelo močna na tekmovališču, 8:51 sem tekla z lahkoto, imela sem še veliko v sebi, a tega sedaj ne bom mogla pokazati v finalu. Take stvari se sicer v dvoranah dokaj pogosto dogajajo, kljub vsemu pa se mi zdi to vseeno preveč kruto, a tako pravilo pač je v atletiki. Sedaj se bom spočila od vsega skupaj in že gledam proti olimpijskim igram v Tokiu,« je bila razočarana Mišmaš Zrimškova.

Prestop je naredila v boju s špansko tekmovalko, ta jo je med prerivanjem porinila, je povedala Mišmaševa: »S špansko tekmovalko sva se malo prerivali v boju za prostor, katera bo šla naprej po notranji strani. Potem pa me je malo porinila, izgubila sem ravnotežje v zavoju, kjer je tudi naklon na progi. Skušala sem se ujeti, počasi sem padala proti notranji strani tekmovališča. Na posnetku je videti, kot da sem se že ujela, ker sem prestopila pet korakov po dotiku. Zato vzroka za prestop niso želeli upoštevati, čeprav sem ravno zaradi dotika Španke izgubila ravnotežje.«

Klara Lukan, druga Slovenka na 3000 metrov, je tekla v prvi skupini in bila v njej deseta (9:06,82), ter skupno 18. Večji del teka je sicer narekovala ritem, 500 metrov pred ciljem pa ji je zmanjkalo energije za hitrejši zaključek, so zapisali na spletni strani Atletske zveze Slovenije.

V finale Luka Janežič, Lia Apostolovski blizu

Luka Janežič
Luka Janežič se je uspešno prebil v finale teka na 400 metrov. Foto: Facebook AZS.

Slovenski reprezentanci se je nasmehnilo vsaj malo sreče, in sicer v teku na 400 metrov, kjer je Luka Janežič kot drugi v svoji polfinalni skupini po hudem boju s tekmovalcem iz Poljske za las prišel v finale. »Nisem bil stoodstotno prepričan, če bom prišel v finale, ko smo prečkal ciljno črto. Presenečen sem bil, da je prišel Poljak tako blizu po prvi progi. Ampak se je izšlo, sem ga prehitel, je povedal Janežič. »Problem je, da zaradi poškodbe nisem treniral, kot bi moral, to se po dveh tekih v enem dnevu še bolj pozna. Vesel sem, ker sem dokazal, da sem še vedno med najboljšimi v Evropi in bom to skušal dokazati še v finalu,« je dodal.

Lia Apostolovski je v skoku v višino nastopila na svojem prvem članskem evropskem prvenstvu in se odlično izkazala. S preskočenimi 187 centimetri, preskočila je vse višine v prvem poskusu, je bila nekaj časa celo med vodilnimi atletinjami, a ji je za las ušel uspešen skok na 191 centimetrov, kar pa bi bil njen osebni rekord v dvorani. Končala je na odličnem 9. mestu, v finale jih je napredovalo prvih osem.

Z nastopi končala večina atletov, Tina Šutej tekmuje danes, Maja Mihalinec Zidar v nedeljo

S svojimi nastopi na evropskem dvoranskem prvenstvu so končali še Lovro Mesec Košir in Gregor Grahovac v teku na 400 metrov, Jan Luxa v troskoku, Jerneja Smonkar, Anita Horvat in Žan Rudolf v teku na 800 metrov.

Tina Šutej
Tina Šutej bo v skoku ob palici nastopila danes. Foto: Facebook AZS.

Tina Šutej bo v skoku ob palici nastopila danes, je tudi ena izmed kandidatk za medalje, po drugem testu na novi koronavirus je bila negativna, tako da njen nastop ni vprašljiv.

Maja Mihalinec Zidar bo v kvalifikacijah teka na 60 metrov nastopila v nedeljo. » Sezono sem dobro začela. Upala sem, da bom do EP še malo hitrejša. A sem to zimo veliko tekmovala in potovala in posledica je bila utrujenost, česar nisem pričakovala. Po zadnjih treningih sodeč se vračam in kaže, da sem pripravljena tako kot na začetku sezone. Sestaviti moram le še dober tek in upam, da bi bo to v Torunu uspelo,« je povedala pred odhodom na Poljsko.

Znani Slovenci zapeli Vitrancu za 60. rojstni dan

Za najboljše smučarje sveta bo 13. in 14. marca 2021 navijalo tudi rekordno število naših estradnikov. Športniki po duši si vrhunskih predstav žal ne bomo ogledati v živo, bo pa navijanje zato potekalo malo drugače, tudi v podporo mladim športnikom, ki so se znašli v stiski.

Lado Leskovar
Lado Leskovar (Foto: Žiga Maček)

Da je Pokal Vitranc v svetu upravičeno zapisan z velikimi črkami, se strinjajo tudi slovenski estradniki. Doživetja na belih strminah, kot jih poznamo danes, pa niso nekaj samoumevnega. Tako je bil Vitranc tudi za legendarnega pevca Lada Leskovarja, kot smučarja, vedno nekaj nedosegljivega. Čeprav je, kot pravi, vedno navijal in spremljal tekmovanja, pa tudi osebno spoznal genialno in lepo Tino Maze. »Sem pa sam kot tudi mnogi smučal brez prave opreme in užival v druženju in prekrasni naravi naše domovine.«

Nepozabni spomini na zimske radosti vežejo tudi pevca Vilija Resnika, ki ni energičen in poskočen le na odru, ampak se odlično znajde tudi v številnih športih. Med njimi je smučanje, ki ga spremlja že vse od malih nog. »Spomnim se, da sem ga že kot otrok oboževal. S prijatelji smo se z avtobusom vozili do smučišča in potem smučali od jutra do večera – tam smo bili, dokler niso zaprli proge in vmes so se nam že vse premočene cunje posušile,« se v smehu spominja.

omar naber
Omar Naber

Brezskrben nasmeh na obrazu spremlja tudi Omarja Naberja, ko pripoveduje o tem, kako smučanje in sankanje povezuje z otroštvom, na kar ima neverjetno lep spomin. »Kombinezoni, sneg, sonce, smučke, sanke, sendviči, in predvsem topel zimski čaj po aktivnosti. In potem skupaj s sošolci ogled Vitranca. Spomini, ki ne bodo zbledeli nikoli.«

Dejan Vunjak
Dejan Vunjak (Foto: Žiga Maček)

Lepe spomine na smučanje ima tudi vedno nasmejani pevec Dejan Vunjak, ki pravi, da smuča že od malih nog – tako malih pravzaprav, da se prvih spustov niti ne spomni več. S starši so hodili vsako leto za teden dni v Kranjsko Goro. Dejan obožuje zimske športe, kljub slabi izkušnji, ki ga je skoraj stala življenja. »V osnovni šoli sem se udeležil šole deskanja. Medtem, ko smo stali ob robu smučišča, je nekdo zelo močno priletel vame. Če ne bi imel čelade, ne vem, če bi preživel. Od takrat brez čelade ne grem na smuči.«

Boštjan Gorenc
Boštjan Gorenc

Za razliko od nekaterih, ki brez snežink ne morejo, pa sicer vsestranski Boštjan Gorenc – Pižama, slovenski podcaster, pisatelj, komik, igralec, raper in prevajalec iskreno prizna, da je na smučeh stal le dvakrat ali trikrat v življenju. »Tako je moj največji smučarski dosežek, da sem si izmislil naslov plošče Pesjanja za Pasji kartel, v katerem sta bila Matej Jovan in Jure Košir. V studiu sem igral pasjanso, pa je padla ideja.«

Ditka
Ditka (Foto: Dobran Laznik)

Tudi Ditka, kantavtorica in skladateljica ima zelo rada zimo, sneg in zimske športe. »Ljubezen do slednjih sem gotovo prevzela od moje mame Jelke, ki je v mlajših letih trenirala smučarski tek. Njen oče, moj dedek pa je v tem športu prejel nemalo priznanj ter se kar dvakrat udeležil olimpijskih iger. Tako, kot se s smučkami rada spustim po snežni strmini, si z veseljem ogledam tudi kakšno smučarsko tekmo, še posebej v živo, to mi je pravo doživetje.«

Uroš Kuzman
Uroš Kuzman (Foto: Marko Delbello Ocepek)

Uroš Kuzman, matematik, glasbenik in stand-up komik, je smučarje v Kranjski Gori spremljal že kot osnovnošolec. »V učilnici za geografijo smo imeli televizor. Enkrat smo si med odmorom naštimali prenos iz Kranjske Gore. Ko je v razred stopil učitelj, je bila na progi številka 12, Jure Košir pa je imel številko 13. Učitelj je privolil, da lahko pogledamo njegov nastop, vendar pa je nekaj sekund za tem tekmovalec s številko 12 padel. Tekmo so prekinili za skoraj pol ure! Tako, da smo na koncu imeli samo 15 minut pouka 🙂«

Ana Marie Mitič
Ana Marie Mitič (Foto: Mična)

Tako imenovana “smučarska dejavnost” slovenske voditeljice, improvizatorke, glasbenice, igralke, komičarke in lutkarke Ane Marie Mitič pa se je začela z zaljubljenostjo v vrhunskega slalomista Tomba la Bomba. »Dlje od biti navijačica sicer nisem prišla, močno pa računam na to, da bom skupaj z otrokom pričela s smučanjem, ko se bo tudi sam odločil postaviti na bele strmine. Glede na to, da imam prav smučarsko postavo, komaj čakam, da vsebine za epizode MamaMaria dopolnim še s tem zimskim športom!«

Pevec Luka Sešek pravi, da je pravi smučarski dogodek prvič doživel prav na Vitrancu, leta 2018, ko je nastopil z Leo Sirk. »Ogromno ljudi, najlepša kolisa, sonček, glasno navijanje, potem nastop v VIP šotoru, kjer smo si oder delili z zmagovalcem Marcelom Hirscherjem, prevoz do prizorišča z novimi Audiji… Noro. Snežena pravljica, ki je oživela. Čimprej spet!«

Samuel Lucas
Samuel Lucas

Da je Pokal Vitranc danes ena izmed največjih, najbolje organiziranih in najbolj obiskanih tradicionalnih športnih prireditev v Sloveniji ter osrednjem delu Evrope in, da smo lahko zelo ponosni, ker se prireditev dogaja prav pri nas že 60 let, se strinja tudi naš vsestranski glasbenik Samuel Lucas. Leta 2018 je na podelitvi tudi sam nastopil in vzdušje opisal kot fenomenalno in nepozabno. »Čeprav kot primorec nisem prav velik “fan” snega (raje imam morje), nastopil pa sem že na parih večjih smučarskih prireditvah: v Schladming-u leta 2013, kjer je naša izvrstna smučarska legenda Tina Maze osvojila po zlatu v superveleslalomu in srebru v veleslalomu osvojila še tretje odličje, s čimer je Mazejeva dokončno postala najuspešnejša slovenska smučarka vseh časov. Na začetku moje glasbene kariere leta 1992 sem nastopil tudi na after zabavi v Kitzbühel-u, kjer sem osebno spoznal meni še takrat ne prav znanega voznika Formule 1 Michael Schumecher-ja. Zelo rad sem nastopil po klubih na smučiščih, tako v Avstriji, Italiji kot doma … Ljudje, ki pridejo čez dan smučati, se v večernih urah znajo tudi zelo dobro zabavati.«

Za dobro zabavo, pa naj bo na smučišču ali pa odru, znajo poskrbeti tudi mladi Joker Out, ki letos praznujejo peto obletnico delovanja, a se nam zdi, da so že od nekdaj z nami. Svojo svežino in mladost so iz glasbe prenesli tudi v voščilo, ki so ga pripravili posebej za Vitranc, skupaj z znanimi Slovenkami in Slovenci. Ne spreglejte ga:

Vse najboljše, Pokal Vitranc! / 60. Pokal Vitranc

Pomoč mladim nadarjenim športnikom

Pokal Vitranc letos ne bo le športni dogodek. Zaživela je namreč družbeno odgovorna akcija #VITRANCcares, katere osnovni namen je s pomočjo novega programa Botrstvo v športu pomagati nadarjenim mladim športnikom iz socialno ogroženih okolij ter jim omogočiti boljše, bolj konkurenčne treninge in tekmovanja z vrstniki.

Ambasadorja letošnje dobrodelne akcije sta naša nekdanja izvrstna smučarja, nosilca medalj z velikih tekmovanj, ki sta vitranško strmino preizkusila tudi sama, Urška Hrovat in Jure Franko. Oba dobro vesta, kaj pomeni pomoč mladi smučarki ali smučarju, tako moralna kot materialna, zato sta z veseljem in zagonom prevzela ambasadorsko vlogo projekta #VITRANCcares.

Jure Franko, ki ga poznamo tudi po srebrni olimpijski medalji iz Sarajeva 1984, se spominja belih koncertov. “V našem času je celotna estrada stopila skupaj, gledalci in navijači smo večkrat napolnili Halo Tivoli, ljudje so kupovali vstopnice. To je bila izjemna podpora športu, ki so je na podoben način deležni mladi športniki skozi projekt Botrstvo v športu, podporo mladim športnikom smučarjem – v tem primeru z akcijo #VITRANCcares. To so stvari, ki ti že takrat pomenijo ogromno, ko se oziraš nazaj, pa lahko samo rečeš: Hvala za podporo ljudi, hvala za dobroto vsem, ki so nam dajali spodbudo – moralno ali finančno, vse je izjemno dobrodošlo.”

Jure Franko o projektu #VITRANCcares / 60. Pokal Vitranc

Urška Hrovat o Botrstvu v športu in pomoči mladim smučarkam in smučarjem meni: “Zdi se mi, da so takšni projekti pomembni predvsem zato, da lahko mlajšemu rodu pomagamo, da se lahko ukvarjajo s športom, ki jih zanima. Vemo, da je smučarija zelo drag šport, zato se mnogi mladi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za ta šport ne odločijo. Zelo lepa gesta predvsem s strani Pokala Vitranc, da v projektu sodelujejo z akcijo #VITRANCcares.”

Urška Hrovat o projektu #VITRANCcares / 60. Pokal Vitranc

Prvič na voljo virtualne dobrodelne vstopnice

Vstopnice #VITRANCcares si boste lahko zagotovili s poslanim SMS sporočilom in ključno besedo VITRANC5 na 1919. Celoten izkupiček od prodaje virtualnih vstopnic bo namenjen projektu Botrstvo v športu. Namen akcije je zagotavljanje pomoči mladim športnikom iz socialno ogroženih okolij, starim od 14 do 23 let, pri razvoju in uresničevanju športnih potencialov. Letos bomo tako lahko prav vsi dokazali, da naš športni duh sega vse do src tistih, ki nas ta trenutek najbolj potrebujejo.

Ob novozelandski obali našli morske pse, ki se svetijo v temi

0

Znanstveniki trdijo, da so našli tri vrste morskih psov, ki živijo v globinah morja ob novozelandski obali. Kaj je njihova posebnost? Svetijo se v temi. Eden izmed njih je znan kot največji znan vretenčar, ki se sveti v temi. Doseže lahko do 180 cm.

Te tri vrste so bile že poznane morskim biologom, so pa prvič zasledili pojav bioluminiscence. Čeprav veliko morskih živali oddaja svetlobo, je bil ta pojav prvič zabeležen pri večjih morskih psih. Znanstveniki menijo, da svetleči trebuhi morskih psov pomagajo pri tem, da se lažje skrijejo pred predatorji in drugimi grožnjami, ki se nahajajo pod njimi.

Bioluminiscenca naj bi bila dosežena preko tisoče celic v kožah morskih psov, ki proizvajajo svetlobo. Te tri vrste živijo na morskem dnu, od 200 do 1000 metrov globine, kar je tudi maksimalna globina, ki jo lahko doseže svetloba.

Gre za območje, kjer se ne morejo skriti, zato potrebujejo neke vrste kamuflažo. Znanstveniki so v študiji skušali pojasniti pomembnost bioluminiscence za morska bitja. »Pogosto je videna kot spektakularen, a redek dogodek v morju. Če pa upoštevamo velikost globin oceanov in pojave svetlečih organizmov, pravzaprav postaja vse očitnejše, da ustvarjanje svetlobe na oceanskem dnu igra pomembno vlogo pri strukturi največjega ekosistema našega planeta.«

Ekonomska fakulteta se ob 75-letnici predstavi nekoliko drugače

Ekonomska fakulteta praznuje 75-letnico obstoja. Za nas je to zelo vesel dan, pa bi zato namesto z znanimi podatki o kvaliteti šole (ki sodi med najboljših 1 % poslovno-ekonomskih šol na svetu), spregovorili o nekaterih zelo zanimivih podatkih.

Saj veste … kar spretno znamo zbirati podatke in jih analizirati z namenom, da postanemo boljši. Med njimi pa potem najdemo kar nekaj fascinantnih, ki kažejo tudi na to, kako človeška in unikatna je naša skupnost.

Pa začnimo.

  • Študij na Ekonomski fakulteti je v zadnjih 75 letih zaključilo več kot 51.000 študentov. To se nam zdi res lepa številka, ki pove, kako neverjetna količina znanja je bila predana v prakso!
  • V zadnjih 12 letih je pri nas študiralo 691 mednarodnih študentov. To pojasni, zakaj lahko na hodnikih EF v petih minutah slišiš vsaj pet tujih jezikov, od katerih vsaj enega ne prepoznaš. Kako zabavno je pa to!
  • Koliko študentov mislite, da smo imeli iz Trinidad in Tobaga? Veste kje je to?JSlovenijo sta dodobra spoznala zaenkrat dva.
  • Veliko naših študentov je izjemnih, izkoriščajo več kot 200 partnerstev, ki jih ima EF in tako študirajo v državah, o katerih lahko nekateri le sanjajo – Singapur, Peru, Tajvan …
  • Nekaj o popolnosti: med nami lahko najdemo tudi študenta, ki je na izpitih dobil kar 31 desetk.
  • Kako dobro smo pripravljeni na izpite? V zadnjih petih zaključenih študijskih letih so študenti evidentirali 528 izpitnih ocen, od tega je bilo 118.628 uspešno opravljenih izpitov (69 odstotkov).
  • Ker smo športnikom prijazna fakulteta, na prvi stopnji študira kar 42 študentov s statusom vrhunskega športnika,
  • In kaj bi radi študirali pri nas? Vse te pestrosti usmeritev ne moremo niti naštevati. Na prvi stopnji lahko izbirate med 12 usmeritvami, na drugi pa kar med 17 programi. Bi želeli študirati v angleščini? Lahko! Le za primer: 12 drugostopenjskih programov poteka tudi v angleškem jeziku.
  • Morda vam to ne pomeni kaj veliko, pa je v resnici zelo pomembno. Ekonomska fakulteta je poleg izobraževalne tudi raziskovalna ustanova. V zadnjih letih posebno pozornost posvečamo ciljem trajnostnega razvoja. Ne veste kateri so? Naj naštejemo prvih pet najbolj pogostih pri naših raziskovalcih: 1. dostojno delo in gospodarske rast, 2. industrija, inovacije in infrastruktura, 3. Odgovorna poraba in proizvodnja 4. Zdravje in dobro počutje, 5. Zmanjšanje neenakosti. Ahhh, ne moremo si pomagati, da ne bi zapisali še šestega: Trajnostna mesta in skupnosti.
  • V zadnjem času smo slišali izjave, da ekonomisti težko dobijo zaposlitev. Poglejmo raje podatke za EF: 87 odstotkov diplomantov najde zaposlitev takoj ali najkasneje v 6 mesecih po zaključku študija. In še: Delež diplomantov, ki delujejo na mednarodnih trgih, je 56 odstoten. Zdi se nam, da so naše številke kar spodbudne. ?
  • Na delo ne gremo le v velika podjetja: Člani naše akademske skupnosti so uspešni tudi kot ustanovitelji start-upov, v 2017/2018 so jih ustanovili več kot 30. Kreativnost in podjetnost sta še eni od naših vrednot.
  • Med sabo si pomagamo: 91 tutorjev in 4 koordinatorji so v študijskem letu 2019/2020 opravili 378 ur prostovoljnega dela. Če ima kdo težave, poskrbimo, da dobi pomoč.

Takšni smo danes. Kakšni pa želimo biti v prihodnosti? Vabimo vas na dogodek ob 75-letnici fakultete Pogled v kristalno kroglo. Prihodnost najlažje napovedujemo, če jo s svojim znanjem in sposobnostmi ustvarjamo sami.

Pridružite se nam v ponedeljek, 8. marca ob 15. uri, vabimo vas, da se na dogodek registrirate: http://raziskave.ef.uni-lj.si/a/1039