Zaradi hitrega in stresnega načina življenja ljudje vedno bolj posegamo po raznih tehnikah sproščanja. Joga in meditacija sta samo dve izmed poplave tehnik sproščanja, ki obljubljajo sprostitev telesa in duha. Če si poskusil res že vse, pa nič ne deluje, je morda čas, da poskusiš z objemanjem krav.
Objemanje krav je oblika self care, ki obljublja sprostitev. Nova tehnika prihaja iz Nizozemske, kjer se imenuje »koe knuffelen«, kar v nizozemščini dejansko pomeni »objemanje krav«. Sproščujoča praksa je bazirana na zdravilnih učinkih, ki jih občutimo, če objemamo in se crtamo z živaljo.
To storitev na Nizozemskem ponujajo na raznih kmetijah, kjer se lahko turisti, ki bi se radi sprostili, naročijo na voden ogled kmetije. Seanse sproščanja se najprej začnejo z ogledom kmetije, nato pa si obiskovalci izberejo kravo, s katero se želijo crtati, in z njo preživijo nekaj ur. Krave so perfektne živali za sproščanje ob njih, saj imajo višjo telesno temperaturo kot ljudje in počasnejši srčni utrip, kar je za človeka zelo terapevtsko.
Cow hugging in Friesland, The Netherlands | Eurovision 2020 travel
Božanje in objemanje krav v telesu sprošča oksitocin, česar posledica je znižanje ravni stresa. Prav tako pa z božanjem krave koristiš kravi sami. Študija iz leta 2007, objavljena v zborniku Applied Animal Behaviour Science namreč pravi, da božanje na krave deluje blagodejno in jih zelo sprošča.
Medtem ko se spopadamo z naraščanjem stresa in tesnobe zaradi osamljenosti, finančnih težav ali neprestanega spreminjanja življenjskih navad, postaja spanje pomembni dejavnik kakovostnega življenja. Nedavna študija, ki jo je za Huawei izvedla vodilna agencija na področju raziskav trga Ipsos, je pokazala, da veliko Evropejcev ni zadovoljnih s kakovostjo svojega spanca in je prepričanih, da trpijo za motnjami spanja.
Stres in negotovost
Raziskava narejena na reprezentativnem vzorcu državljanov 11 evropskih držav dokazuje, da so bili zadnji meseci zaradi spremenjenih življenjskih navad za ljudi stresni in so v mnogih pogledi vplivali na njihova življenja. To se kaže v občutnem znižanju stopnje zaupanje, saj je kazalnik iz 47,2 % junija 2019 v istem mesecu letošnjega leta zdrsnil na 37,2 %.
Negotovost se odraža tudi ponoči
Veliko dejavnikov vpliva na dolžino in kakovost spanca, stres je le eden izmed njih. Med 9 % (Avstrija in Litva) in 24 % (Bolgarija) državljanov je izjavilo, da niso zadovoljni s trenutno kakovostjo svojega življenja. Evropejce skrbita finančni položaj, zaskrbljenost se giblje med 28 % (Avstrija) in 45 % (Grčija) in kakovost spanja. Da slabše spanje vpliva na raven stresa namreč meni med 17 % (Litva) in 30 % (Madžarska) vprašanih. Najmanjši delež vprašanih, ki so zadnje mesece opazili povečanje ravni stresa, ima Finska (43 %), največ pa Grčija (65 %), kjer se s povečanjem spopada dve tretjini prebivalstva.
S katerimi motnjami spanja se soočate?
Najmanjši delež vprašanih z motnjami spanja je v Litvi (29 %), največ pa na Finskem in v Turčiji (44 %). Avstrijci (60 %) so poudarili, da težje zaspijo, če se predramijo, medtem ko se kar 64 % Romunov zjutraj počuti utrujeno. Drugje so stopnje nekoliko nižje, vendar v nobeni državi ne padejo pod 38 %. Nasploh težje zaspi 36 % Grkov in kar 62 % Fincev, splošno utrujenost čez dan kot posledico slabšega spanja pa čuti 42 Grkov in kar 64 % Turkov. Druge težave, med katere sodijo tudi nočne more, niso tako pogoste.
Hrvaški psiholog dr. sc. Igor Mikloušić je opozoril, da lahko negotovost glede družbenih posledic pandemije koronavirusa v povezavi z gospodarstvom, izobraževanjem, zaposlenostjo in vsakodnevnim življenjem povzroči frustracije in celo vrsto drugih negativnih čustev. Opozoril je tudi na pomen spanja na dobro počutje.
»Spanje je ključno za ohranjanje fizičnega zdravja in duševnega počutja. Kakovosten spanec pomaga telesu in predvsem možganom, da si opomorejo in pripravijo na naslednji dan. Pomanjkanje spanja je zaradi tega eno večjih težav današnjega sveta. Povečuje tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja, težav s prekomerno telesno teže in lahko resno poslabša duševno stanje. Slabo vpliva na sposobnost reševanja problemov in sprejemanja odločitev. Za opravljanje nalog potrebujemo več časa in naredimo več napak. Pomanjkanje spanca otežuje nadzor čustev, vedenja in zmanjšuje sposobnost obvladovanja stresa. Poleg dolžine je pomembna tudi kakovost spanja. Organizem ima namreč notranjo uro, ki uravnava cikel spanje in budnosti in določa čas, kdaj bi morali zaspati in kdaj se zbuditi, da bi telo spanec kar najbolje izkoristilo,« pravi dr. Mikloušić.
dr. sc. Igor Mikloušić
Se lahko s težavami spopadete sami?
Na voljo imate vrsto načinov za obvladovanje spanja. Vprašani so kot najbolj priljubljene izpostavili zdravo prehrano, izogibanje pitja alkohola in kave pred spanjem in več gibanja. So pa zanimive razlike med državami. Zdravo prehrano omenja le 56 % Bolgarov z motnjami spanja, medtem ko je ta pomembna za 87 % Avstrijcev in Srbov. Samo 65 % Grkov prisega na več gibanja, to pa je priljubljen način sproščanja Litovcev (83 %). Kar zadeva uporabo sodobnih tehnologij, med katere sodijo tudi aplikacije za sproščanje, so te najbolj priljubljene pri Poljakih in Grkih (30 %).
Igor Mikloušić poudarja pomen prepletanja spanja in stresa. Stres vpliva na kakovost spanja, kakovosti spanec pa pomaga obvladovati stres. Na srečo si lahko pomagamo.
»Za začetek se moramo izogibati uživanju kave, alkohola in kajenju cigaret. Priporočljiva ni niti intenzivna telesna dejavnost, saj prav tako lahko vpliva na kakovost spanja. Če je le mogoče, se tudi za vikend držimo ustaljenega urnika, da bo notranja ura optimalno delovala. Izogibajmo se zaslonom pametnega telefona, računalnika ali televizorja ter poskrbimo za spanje v temi in tišini. Svetloba uravnava notranjo telesno uro, vpliva na cikle spanja in budnosti. Pretirana izpostavljenost vpliva na izločanje hormona melanina, znanega tudi kot hormon spanja, ki telesu sporoča, da še ni čas za počitek. Priporočljivo je še spremljati, kdaj gremo spat, kdaj se zbudimo in kako se počutimo, da najdemo najboljši mogoč urnik,« zaključuje Igor Mikloušić.
Delež tistih, ki so popolnoma prepričani, da lahko nove aplikacije ali naprave izboljšajo kakovost njihovega življenja, ostaja precej omejen med 3 % (Madžari) in 8 % (Grčija in Turčija). Podobni deleži popolnoma prepričanih so opazni tudi pri vprašanjih, ali lahko nove aplikacije izboljšajo kakovost življenja (5-11 %), izboljšajo kakovost spanja (1-8 %) in zmanjšajo raven stresa (3-9 %). Več pa je zmernih navdušencev nad novimi tehnologijami, Finci in Turki so pred bolj dvomljivimi Avstrijci in Madžari, kar brez dvomov kaže, da se bodo morali izdelovalci naprav in razvijalci aplikaciji dokazati v teh nalogah.
Pametna ura Huawei Watch GT 2 pomaga dvigniti kakovost spanja
Huaweiu je z uro Watch GT 2 Pro uspelo bistveno izboljšati zmogljivosti spremljanja zdravja. Spremljanje srčnega utripa je natančnejše po zaslugi nove tehnologije Huawei TruSeen 4.0+ in izpopolnjenega tipala. Ura Huawei Watch GT 2 Pro je sposobna stalnega spremljanja srčnega utripa med tekom, plavanjem ali ukvarjanjem z drugimi športi, opozarja v primeru previsokega utripa in med drugim prikazuje podatke o vnosu kisika in času okrevanja. Kadar jo uporabite za nadziranje zdravja, podpira stalno 24-urno beleženje, spremljanje utripa med mirovanjem, strokovno spremlja kakovost spanja, meri raven stresa in zaznava raven kisika v krvi (SpO2).
Hiter tempo sodobnega življenja zahteva, da si vzamete dovolj časa za počitek. Skrb za spanje bi zato morala biti prednostna naloga, pri tem pa vam lahko z nasveti za izboljšanje spanja pomaga pametna ura Huawei Watch GT 2 Pro in vanjo vgrajena tehnologija TruSleep 2.0. Ura pa vam bo pomagala tudi zjutraj, saj vas na podlagi naprednega sledenja spanja in funkcije budilke nežno prebudi, da novi dan začnete z nasmehom.
Huawei je hkrati s pametno uro Watch GT 2 Pro predstavil tudi model Huawei Watch Fit. Tudi ta ima vgrajeno tehnologijo sledenja spanje in zdravja, odlikujejo pa jo majhne mere in teža. Pametna ura Huawei Watch GT 2 Pro je na voljo v športno nočno črni in klasični meglično sivi za priporočeno maloprodajno ceno 329 €. Huawei Watch Fit pa po priporočeni maloprodajni ceni 119 € s paščkom v grafitno črni, sakura rožnati ali barvi zelene mete.
Vsako leto se morska ledena odeja v Arktičnem oceanu sredi septembra zmanjša na najnižjo točko. Letos meri le 3,74 milijona kvadratnih kilometrov. To je druga najnižja vrednost v 42 letih, od začetka satelitskih meritev. Danes led pokriva le 50 % površine, ki jo je konec poletja pokrival pred 40 leti.
Kot je pokazal Medvladni odbor za podnebne spremembe, so ravni ogljikovega dioksida v ozračju višje kot kadar koli v zgodovini človeštva. Nazadnje so koncentracije CO2 v ozračju dosegle današnjo raven – približno 412 delcev na milijon – pred 3 milijoni let, v času pliocenske epohe.
Najmanjši obseg ledu v 42. letih merjenja.
Geoznanstveniki, ki preučujejo razvoj zemeljskega podnebja in kako ustvarja pogoje za življenje, vidijo spreminjajoče se razmere na Arktiki kot pokazatelj, kako bi lahko podnebne spremembe spremenile planet. Če se bodo globalne emisije toplogrednih plinov še naprej povečevale, bi lahko Zemljo vrnili v pliocenske razmere z višjo morsko gladino, spremenjenimi vremenskimi vzorci in spremenjenimi razmerami tako v naravnem svetu, kot v človeški družbi.
Kako je izgledala Pliocenska arktika
Fosilni cvetni prah, ohranjen v teh jedrih, kaže, da se je pliocenska Arktika zelo razlikovala od trenutnega stanja.
Danes je Arktika brez drevesna pokrajina z redko vegetacijo tundre, kot so trave, šaši in nekaj cvetočih rastlin. V nasprotju s tem so ruska sedimentna jedra vsebovala cvetni prah dreves, kot so macesen, smreka in jelka. To kaže, da so borealni gozdovi, ki se danes končajo na stotine kilometrov bolj južno in zahodno v Rusiji in v polarnem krogu na Aljaski, nekoč segali vse do Arktičnega oceana po večjem delu Arktične Rusije in Severne Amerike.
Siberian heat wave, forest fires could have global consequences
Ker je bila Arktika v pliocenu veliko toplejša, ledeni pokrov Grenlandije ni obstajal. Majhni ledeniki ob gorski gorski vzhodni obali so bili med redkimi kraji s celoletnim ledom na Arktiki. Pliocenska zemlja je imela led le na enem koncu – na Antarktiki – in ta led je bil manj obsežen in bolj dovzeten za taljenje.
Ker so bili oceani toplejši in na severni polobli ni bilo velikih ledenih plošč, so bile gladine morja po vsem svetu višje za 9 do 15 metrov. Obalne črte so bile daleč v notranjost od svojih trenutnih lokacij. Današnja obalna mesta bi bila vsa pod vodo.
Zakaj je imel Pliocen tako visoko vsebnost CO2?
Kako so koncentracije CO2 med pliocenom dosegle ravni, podobne današnjim? Ljudje se na Zemlji ne bodo pojavili vsaj še milijon let, uporaba fosilnih goriv pa je še novejša. Odgovor je, da nekateri naravni procesi, ki so se na Zemlji dogajali skozi njeno zgodovino, sproščajo CO2 v ozračje, drugi pa ga porabljajo. Glavni sistem, ki ohranja ravnovesje te dinamike in nadzoruje zemeljsko podnebje, je naravni globalni termostat, ki ga uravnavajo kamnine, ki kemično reagirajo s CO2 in ga izvlečejo iz ozračja.
V tleh se nekatere kamnine v reakcijah, ki porabljajo CO2, nenehno razgrajujejo v nove materiale. Te reakcije se pospešijo, ko so temperature in padavine višje. Natančneje, podnebne razmere, ki se pojavijo, ko se koncentracije toplogrednih plinov v ozračju povečajo.
Toda naš globalni termostat ima vgrajen nadzor
Ko se CO2 in temperature povečajo in se vremenski vplivi kamnin pospešijo, potegnejo več CO2 iz ozračja. Če začne CO2 padati, se temperature ohladijo in vremenske razmere v kamninah se upočasnijo in izvlečejo manj CO2.
Reakcije vremenskih vplivov na kamnine lahko delujejo tudi hitreje, kadar zemlja vsebuje veliko na novo izpostavljenih mineralnih površin. Primeri vključujejo območja z veliko erozijo ali obdobja, ko so zemeljski tektonski procesi potiskali zemljo navzgor in ustvarjali velike gorske verige s strmimi pobočji.
Poletni vročinski valovi spreminjajo severno Sibirijo, odtajajo permafrost in ustvarjajo pogoje za obsežne požare.
Kamninski termostat deluje geološko počasi. Na primer, na koncu dobe dinozavrov pred približno 65 milijoni leti znanstveniki ocenjujejo, da so bile ravni CO2 v atmosferi med 2000 in 4000 delcev na milijon. Trajalo je več kot 50 milijonov let, da so jih v pliocenu naravno zmanjšali na približno 400 delcev na milijon.
Ker so se naravne spremembe ravni CO2 dogajale zelo počasi, so bili tudi ciklični premiki v zemeljskem klimatskem sistemu zelo počasni. Ekosistemi so se morali milijone let prilagajati, prilagajati in počasi odzivati na spreminjajoče se podnebje.
Nas čaka Pliocenu podobna prihodnost?
Danes človekove dejavnosti preplavijo naravne procese, ki CO2 izvlečejo iz ozračja. Ob zori industrijske dobe leta 1750 je atmosferski CO2 znašal približno 280 delcev na milijon. Ljudje so potrebovali le 200 let, da so popolnoma preusmerili pot, ki se je začela pred 50 milijoni let, in vrnili planet na ravni CO2 izpred več milijonov let.
Večina tega premika se je zgodila po drugi svetovni vojni. Letna povečanja za 2-3 deleže na milijon so zdaj pogosta. In v odgovor se Zemlja hitro segreva. Od približno leta 1880 se je planet ogrel za 1 stopinjo Celzija. Veliko hitreje kot katera koli epizoda segrevanja v zadnjih 65 milijonih let Zemljine zgodovine.
Na Arktiki so izgube odsevnega snega in ledene odeje to segrevanje okrepile do +5 C. Kot rezultat se poletna pokritost ledenega ledu z Arktiko zmanjšuje. Znanstveniki opozarjajo, da bo Arktika poleti v naslednjih dveh desetletjih popolnoma brez ledu.
Nujno moramo zmanjšati Zemeljski termostat
To ni edini dokaz drastičnega segrevanja Arktike. Znanstveniki so zabeležili ekstremne poletne stopnje taljenja na grenlandskem ledenem pokrovu. V začetku avgusta se je zadnja ledena polica Kanade na ozemlju Nunavut zrušila v morje. Deli Sibirske arktike in Svalbarda, skupine norveških otokov v Arktičnem oceanu, so to poletje dosegli rekordno visoke temperature.
Obalna mesta, regije s kmetijskimi pridelki in oskrba z vodo za številne skupnosti bodo popolnoma drugačne, če se ta planet vrne v pliocenski svet. Ta prihodnost zaenkrat še ni zapisana. A če se ji hočemo izogniti, so urgentno potrebni veliki koraki za zmanjšanje porabe fosilnih goriv za znižanje zemeljskega termostata.
Knjižni snobi, ki za pravo knjigo štejejo zgolj tako s trdo platnico, vihajo nosove nad priljubljenostjo avdio oziroma zvočnih knjig. To pa že ni pravo branje! Res je precej drugačno, vendar je končni izid enak – uživamo v literaturi in zgodbah, ki jih ta ponuja. In na koncu je to vse, kar šteje. Da uživamo v zgodbah in si širimo obzorja.
Zvočne knjige so v porastu, kar je logično, glede na to, da nam vedno primanjkuje časa. Zelo enostavno je vtakniti slušalke v ušesa in poslušati knjigo, medtem ko smo na avtobusu, pospravljamo ali hodimo. Glede obvladovanja časa so tako odlična izbira. Tudi niso samo za lenobe, ker jih največ poslušajo ravno knjižni molji.
Imajo pa tudi druge prednosti. Za tiste, ki poslušamo zvočne knjige v tujem jeziku, nam te pravzaprav pomagajo pri učenju in razumevanju jezika. Za dislektike so super izbira, ker jim branje povzroča težave. Da ne omenjamo slepih in slabovidnih.
Zvočne knjige pa pomagajo tudi pri ohranjanju koncentracije in izboljšanju spomina. Poslušati moramo res pozorno, da lahko sledimo zgodbi. Na začetku je to mogoče malo težje, ampak se lahko hitro navadimo. Prav tako pomagajo izboljšati razpoloženje in tako pozitivno vplivajo na duševno zdravje.
S katerimi zvočnimi knjigami naj začnem?
K. Rowling: zbirka Harry Potter – Stephen Fry, ki bere knjige, je fantastičen, ob glasu gospe Weasley in hišnega vilinca Trapetsa se boš začel na glas smejati.
Seanan McGuire: zbirka Wayward Children – gre za moderne pravljice, ki so tudi precej kratke, tako da eno knjigo lahko praktično poslušaš v enem dnevu.
Janice Hadlow: The Other Bennet Sister – za oboževalce Prevzetnosti in pristranosti je tole obvezno branje – govori namreč o pozabljeni sestri Mary.
Tara Westover: Educated – resnična zgodba o odraščanju v družini, ki se je pripravljala na konec sveta.
Anna-Marie Crowhurst: The Illumination of Ursula Flight – feminističen zgodovinski roman, ki ti bo popestril deževne jesenske večere.
Ponudba slovenskih knjig
Tudi v Sloveniji imamo na voljo izposojo zvočnih knjig na aplikaciji Audibook. Če nisi dovolj spreten v angleščini, ti tako priporočamo uporabo te aplikacije. Če bi pa rad izboljšal svoje znanje angleškega jezika, je dobro začeti z otroškimi knjigami, da se navadiš jezika in pridobiš besedni zaklad.
Zaradi specifične narave študentskega dela, zanj ne veljajo vse določbe ZDR-1, veljajo pa določbe o prepovedi diskriminacije, enaki obravnavi glede na spol, določbe o delovnem času, odmorih in počitkih, ter določbe o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti. Tem osebam se namreč ne sme nalagati del, ki presegajo njihovo telesno in psihološko sposobnost oz. del pri katerih so izpostavljeni tveganjem za varnost, zdravje in razvoj.
Tako delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden, delovni dan pa lahko traja največ 10 ur. V kolikor je pri delodajalcu delovni čas neenakomerno razporejen, pa veljajo omejitve, ki so predpisane za takšno obliko razporeditve, tj. največ 56 ur na teden.
Delodajalec mora dijaku in študentu v kolikor dela za polni delovni čas zagotoviti pravico do plačanega odmora v trajanju 30 minut. V primeru krajšega delovnega časa (vendar ne krajšega od štirih ur) pa se dolžina odmora določa sorazmerno s časom, ki ga preživi na delu. Delodajalec mora študentu zagotoviti tudi pravico do dnevnega počitka, ki mora trajati najmanj 12 ur, v primeru neenakomerne razporeditve delovnega časa pa 11 ur. V obdobju dela sedmih zaporednih dni pa ima študent pravico do 24-urnega neprekinjenega počitka.
Po drugi strani pa delodajalca ne zavezujejo pravila o nadomestilu za bolniško odsotnost, plačanem dopustu in regresu, določbe o odpovednem roku (ne glede na to ali pogodbo odpove delodajalec ali študent) in povračilu stroškov prevoza ter malice. Povračilo teh stroškov je mogoče le takrat, ko študent in delodajalec skleneta izrecen dogovor. Pri tem se povrnitev stroškov izvede hkrati s plačilom za opravljeno delo in tako postane tudi predmet obdavčitve. Enak dogovor je mogoč tudi v primeru dodatka za delo v posebnih pogojih, saj študentom ne pripada dodatek za nadurno delo, nočno delo in delo ob nedeljah in prostih dneh.
Delodajalci morajo zagotavljati varnost in zdravje vsem delavcem
Študentsko delo se lahko opravlja samo na podlagi napotnice, ki mora biti potrjena pred začetkom dela. Ta ureja razmerje precej skopo, zato je delodajalcem dopuščeno, da določena vprašanja z dijakom in študentom uredijo sami. Pri tem jih omejuje zgolj minimalni zakonski okvir. Če inšpektorat ugotovi, da je študent delal brez napotnice, bo takšno delo smatrano za delo na črno.
Nekaj izzivov je v preteklosti sicer že povzročila dilema ali morajo dijaki in študenti opraviti preventivni zdravniški pregled. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) delodajalcem nalaga, da morajo zagotavljati varnost in zdravje vsem delavcem, ki so vključeni v delovni proces delodajalca, ne glede na to ali gre za delovno razmerje ali za drugo civilno razmerje, kot je študentsko delo. Zdravstveno sposobnost študenta lahko tako delodajalec ugotovi z ustreznim zdravniškim potrdilom. V primeru, da bo študent opravljal enostavno delo in bo izpostavljen zgolj običajnim splošnim tveganjem, bo zadostovalo potrdilo, ki ga je študent pridobil na podlagi opravljenega sistematičnega pregleda. Če študent tega potrdila nima, ga je potrebno napotiti na predhodni zdravstveni pregled.
V teh dneh je v vinogradih vinske kleti Zlati grič, neposredno nad jedrom mesta cvetja in vina – Slovenskih Konjic, nadvse živahno. Na njihovem približno 75 ha velikem vinogradniškem posestvu je namreč, tako kot že 800 let zapovrstjo, v teku trgatev. Poleg tega, da je živahno, pa je tudi zelo veselo. Njihova vina so namreč pred kratkim na dveh najprestižnejših tekmovanjih vinarjev na svetu prejela kar šest vrhunskih priznanj.
Tako so na londonskem Decanter World Wine Awards slavili njihovi izvrstni Modri pinot 2016, Rose 2019 in Konjiška penina.
Največ točk, kar 93, in s tem srebrno priznanje, je od ocenjevalcev prejela Konjiška penina. Pet mesecev zorjena žlahtna kapljica je srca vrhunskih vin vajenih sodnikov najverjetneje osvojila s svojo izjemno svežo, bogato, večplastno sadno aromo ter z obstojnimi, iskrečimi se in nagajivimi mehurčki. Z bronastim priznanjem in 87 točkami se je okitil njihov Rose 2019, točko manj in prav tako bron pa je prejel še Modri pinot 2016. Nad prvim boste zagotovo navdušeni vsi ljubitelji svežih in sadnih vin z intenzivnimi aromami, drugi pa je pisan na kožo vsem tistim oboževalcem rdečih vin, ki prisegate na globoko rdeča, rubinasta vina bogatih in polnih sadnih okusov.
Vina iz vinske kleti Zlati grič pa so slavila tudi na nam bližjem Dunaju, na največjem uradno priznanem vinskem tekmovanju na svetu, awc vienna. Tamkajšnjo žirijo so prepričali Modri pinot 2016, Sivi pinot 2019 ter Rose letnik 2019.
Vsa tri vina so mednarodni ocenjevalci na Dunaju nagradili s srebrnim priznanjem. Modri pinot 2016 in Rose 2019 sta tako poleg bronastih priznanj z Decanterja prejela še vsak po eno srebrno odličje na awc vienna. Poleg svežega Roseja in po jagodah in malinah dišečega rubinastega Modrega pinoja je mednarodne strokovnjake navdušil še globoko rumenkasti Sivi pinot 2019, stisnjen iz ročno prebranih jagod, ki ga odlikuje odprt, saden, na mešanico domačega jabolka in eksotičnega manga spominjajoč vonj.
Vsa nagrajena vina lahko kupite v trgovini vinogradniškega posestva Zlati grič v Škalcah ter v njihovi spletni trgovini.
Danes, desetega oktobra, obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja, o katerem še vedno premalo govorimo. Letos pa je ta, v luči novega virusa, še toliko bolj pomemben.
Meseci izolacije in določeni ukrepi, ki jih imamo še danes, duševno zdravje otežujejo. Mladi se srečujemo s študijem od doma, kar nas še bolj oddaljuje od bližnjih in lahko vodi v osamljenost.
Poslanstvo svetovnega dneva duševnega zdravja je destigmatizacija duševnih bolezni in spodbujanje pogovora o le teh. Vsako leto ta dan zaznamuje določena rdeča nit, lansko leto je bila ta na primer preventiva samomorov, letos pa je tema duševno zdravje za vse.
Predsednica Svetovne federacije za duševno zdravje je v nagovoru ob letošnjem dnevu zapisala: »Duševno zdravje je človeška pravica – čas je, da je duševno zdravje dostopno vsem. Kakovostna in dostopna osnovna zdravstvena oskrba je temelj za univerzalno zdravstveno pokritost in je nujno potrebna, ko se svet spopada s trenutno zdravstveno krizo. Zato moramo duševno zdravje realizirati za vse – kogarkoli, kjerkoli.«
To vsekakor velja tudi za Slovenijo, ki določene vidike duševnega zdravja še vedno drži pod ključem samoplačništva. Možnosti za duševno zdravljenje bi morale biti enake ostalim oblikam zdravljenja in tako dostopne vsem.
Te je kdaj zanimalo, kako izgleda mumija? Kaj se dejansko skriva v stari egipčanski krsti, stari 2500 let? Arheologi so ta teden odprli 2500 let star egipčanski sarkofag, ki je bil do sedaj še nedotaknjen. Kaj so odkrili?
Arheologi so začetek leta v Saqqari, južno od Kaira, našli 59 krst, v katerih so bile pokopane mumije. V sarkofagu, ki so ga arheologi odprli, je bil pokopan egipčanski župnik, ki je bil odet v posebno blago, opremljeno z dekoracijami obraza preminulega. Poslikave na kosu blaga so arheologom dale znamenje, da krsta prihaja iz časa poznega antičnega Egipta.
The mummy tomb, which has been sealed for 2500 years, has been opened for the first time. pic.twitter.com/KWGT95girv
Sarkofagi naj bi bili v odličnem stanju, zato je to odkritje še toliko pomembnejše za raziskovalce v Egiptu. Mostafa Waziri je dejal, da je to odkritje dar tega stoletja, ki bo še mnogo let zaposloval arheologe v Egiptu in po svetu.
2020 in odpiranje krst mumij … kaj še prihaja?
Čeprav gre za pomembno odkritje, so mnogi v strahu, kaj bi lahko odpiranje starodavnih krst leta 2020 prineslo. Širi se namreč vraža, da odpiranje krst ali sarkofagov prinaša nesrečo. V zvezi z mumijami in krstami obstaja tudi mit, ki se je razširil z odkritjem Tutankamonove grobnice leta 1922; mit govori o uroku, ki te doleti, če odpreš krsto, kjer počiva mumija.
Mumije in njihova večna bivališča bodo razstavljeni v muzeju v Gizi.
Letošnja prva številka revije Študent se posveča trenutnim razmeram po svetu. Koronavirusu pač ne moremo ubežati, zato smo se posvetili položaju študentov med epidemijo. Kako varno priti na faks in kako preživeti noč čarovnic z maskami (in ne tistimi zabavnimi)?
V študijskem delu smo predstavili razlike med pisanjem zapiskov na roko in na računalnik, ti predlagali, kako se lahko preživljaš kot študent in podali nekaj nasvetov, kako se lažje znajti v novem okolju. Prehod iz srednje šole na fakulteto je naporen že v običajnih časih, kaj šele letos. Zato ni nič čudnega, da potrebuješ nekaj dodatnih nasvetov o prilagajanju na novo okolje.
Za vse tiste, ki ste letos izgubili status ali dopolnili 26. leto, smo pripravili vodič po tem, kaj vse moraš urediti. Zdravstveno zavarovanje, dopolnilno zdravstveno zavarovanje, socialna podpora, čaka te kup birokracije. Vendar se vse da urediti, če se dobro pripraviš in narediš načrt, da slučajno ne ostaneš brez kakega nujno potrebnega papirja.
Bliža se Noč čarovnic, zato smo ti pripravili prav poseben članek o tem, v koga se lahko preoblečeš, da bo obvezna maska del tvojega kostuma. Spregovorili smo tudi o prednostih gledališča (ni treba vedno iti samo v kino) in predstavili zgodovino poslikavanja sten. Bliža se čas martinovanja, zato smo ti pripravili kratek, ampak bogat vodič po vinih.
Ker je kljub koroni treba poskrbeti za svoje zdravje, smo predstavili nekaj oblik vadbe, ki jih lahko opravljaš doma. Določeno rekreacijo lahko varno opravljaš tudi zunaj, če si le dovolj pazljiv in skrbiš za medsebojno razdaljo. Pripravili smo ti tudi seznam obveznih stvari, ki jih moraš prinesti s seboj, ko se preseliš od doma. Domača lekarna je letos še pomembnejša kot v preteklih letih!
Korona je spremenila tudi način plačevanja in vse več ljudi uporablja svoje bančne kredite. Pa veš, da lahko plačuješ tudi z mobilno denarnico? Za vse tiste, ki ne vedo veliko o tem, smo pripravili mini vodič, da jo lahko začneš uporabljati kar takoj!
Oktobrska številka revije Študent je že brezplačno na stojalih fakultet po vsej Sloveniji. Če slučajno študiraš od doma, jo lahko tudi natisneš na avtomatih Printbox, prelistaš na issuu.com/revija.student ali shraniš pdf. V komentarjih nam povej, kakšna se ti je zdela letošnja prva številka. 😃
Letošnja sezona gripe bo drugačna od vseh prejšnjih. Občutek nemoči in situacija, ki se že nekaj mesecev spreminja iz dneva v dan, puščata posledice na naši duševni stabilnosti. V naslednjih tednih bomo morali razmišljati trezno in nikakor ne brezglavo ter na dogodke reagirati razumno. Vsi smo v tem.
Nauči se ločiti korono od navadne gripe, da ne boš paničen, če te slučajno doleti.
Cepi se!
Prva stvar, ki jo lahko storiš, je, da se cepiš proti gripi. Cepivo za covid-19 je trenutno še v povojih, medtem ko je vsakomur dostopno samoplačniško cepljenje proti sezonski gripi. O možnostih cepljenja povprašaj svojega osebnega zdravnika. Precepljenost proti gripi v Sloveniji je žal med najnižjimi v Evropski uniji.
Prepoznaj navaden prehlad
Gripo od prehlada ločiš po tem, da se počutiš res slabo. Zaradi gripe se počutiš kot bi te povozil tovornjak. Prehlad ima sicer moteče simptome, ki pa še zdaleč niso tako hudi. Pri prehladu imaš večinoma težave z respiratornim sistemom, gripo pa navadno spremljajo vročina, bolečine v mišicah ter glavoboli.
Prehladu in gripi so skupni: izcedek iz nosu, boleče grlo, kašljanje in kihanje ter zamašen nos.
Redkeje se gripi pridruži pljučnica, kar dodatno zakomplicira potek bolezni in na seznam simptomov doda oteženo in hitro dihanje.
Covid-19 ni navadna gripa
… vendar so simptomi zelo podobni.
Najpogostejši simptomi covid-19: vročina, ki jo lahko spremlja mrzlica, suh kašelj in močna utrujenost.
Najboljši pokazatelj koronavirusne bolezni je nenadna izguba vonja, ki ni posledica zamašenega nosu. Oboleli poročajo, da niso bili zmožni zaznati niti močnih vonjev, kot je vonj kave in čebule. Ta simptom se pojavi pri slabih 90 % obolelih.
Drugi simptomi, ki kažejo na koronavirusno bolezen, vendar se redkeje pojavljajo, so:
boleče grlo, izcedek iz nosu,
zaprtje, bruhanje, diareja,
bolečine v trebuhu,
občutek pomanjkanja zraka.
Če se pojavijo hude težave pri dihanju, modrikaste ustnice in obraz, zmedenost in omedlevica, je potrebno takoj poiskati medicinsko pomoč!
Če sumiš na okužbo s koronavirusom
… opozori vse ljudi, s katerimi si bil v stiku. Simptomi covida-19 se pokažejo 2 do 14 dni po okužbi, virus pa lahko širiš že dva dni pred tem. V primeru suma na okužbo bodi odgovoren in poskrbi za samoizolacijo.
