Kdo ne pozna kultne igrice Farm Ville? To je igrica, ki je Facebook povzdvignila na višjo raven in zaradi katere smo si v večini kot najstniki naredili Facebook profil. Sama seveda nisem izjema, še danes se velikokrat spomnim na mojo mini kmetijo in se vprašam, če je pšenica že prerasla kokošnjak. A vsega lepega je enkrat konec – in tako se Farm Ville po 11 letih poslavlja s Facebooka.
Farm Ville je nastala leta 2009 in požela takojšnji uspeh. Že po nekaj mesecih je imela več kot 10 milijonov dnevnih uporabnikov. A skozi leta se je ta številka še povečala – igrica je imela na vrhuncu celo 30 milijonov dnevnih uporabnikov.
Zaradi popularnosti se je Zynga odločila, da bo iz Facebookove igrice naredila mobilno aplikacijo. Nova verzija aplikacije, FarmVille_3_, bo na voljo kmalu.
Če pa igrico igraš preko Facebooka, ti priporočamo, da se od svojih živalic kmalu posloviš – za vedno. 31. decembra bo namreč Farm Ville zaprl svoja vrata in tako se bo za vedno končala še ena uspešna zgodba zlate dobe Facebooka.
Danes novo študijsko leto v Sloveniji začenja okoli 60 tisoč študentov, od tega je okoli 13 tisoč brucev, ki se vpisujejo prvič. Zaradi izrednih razmer bo študij letos potekal malo drugače, vendar univerze zagotavljajo, da študenti prvih letnikov ne bodo prikrajšani prvih srečanj.
Za novo študijsko leto je razpisanih 46 tisoč vpisnih mest za vpis v 1. letnik, pojavili so se pa tudi novi študijski programi na različnih univerzah.
Kaj je novega?
Nove programe je razpisala Univerza na Primorskem, ki letos prvič razpisuje nov univerzitetni študijski program Socialna pedagogika (UP PEF) ter tri nove doktorske študijske programe tretje stopnje: Preventiva za zdravje (UP FVZ), Računalništvo in informatika (UP FAMNIT) in Obnovljivi materiali za zdrava grajena okolja (UP FAMNIT).
Nov program pa je sprejela tudi Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu, ki prvič razpisuje magistrski študijski program druge stopnje Računalništvo in spletne tehnologije.
Najbolj zaželeni programi
Med študenti so v letošnjem letu najbolj popularni naslednji programi: dizajn, šport, psihologija, zdravstvo, socialna varnost, veterina, predšolska vzgoja, izobraževalne znanosti ter informacijske in komunikacijske tehnologije. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pa je zabeležilo manj interesa za področja poslovnih in upravnih ved, tehnike, proizvodne tehnologije, gradbeništva, kmetijstva ter gozdarstva in ribištva.
Bruci, želimo vam uspešno študijsko leto! Prihajajoče leto je polno izzivov, ampak zato si ga boste zagotovo zapomnili za vedno. Študent naj bo!
Od ponedeljka, 28. 9., ob prednaročilu vrhunske pametne ure Huawei Watch GT 2 Pro prejmete tudi najnovejše brezžične slušalke Huawei FreeLace Pro. Ponudba je na voljo pri Big Bangu, Telemachu in Telekomu Slovenije.
Huawei je najnovejšo pametno uro predstavil pred kratkim na konferenci za razvijalce HDC.Together 2020 in predstavlja pomemben korak v razvoju družine nosljivih naprav Watch GT. Dodaja namreč nove funkcije ob ohranjanju zmogljivosti in dolgem trajanju baterije, po katerih so te poznane. Huawei Watch GT 2 Pro je na voljo v športni nočni črni in klasični meglični sivi različici po priporočeni ceni 329 €.
Če se od danes odločite za možnost prednaročila, pa boste ob uri v dar prejeli tudi najnovejše brezžične slušalke Huawei FreeLace Pro vredne 119 €.
Spoznajte napredno pametno uro Huawei Watch GT 2 Pro
Pametna ura Huawei Watch GT 2 Pro je narejena, da vam pomaga raziskovati okolico, osvajati nove veščine in iskati meje telesnih sposobnosti. Je idealna spremljevalka, ki bo zabeležila vsak vaš korak in gib ter obenem natančno spremljala vaše zdravje. Minimalistična in udobna pametna ura je hkrati tudi vzdržljiva. Zaščitena je s safirnim steklom, ki je kot eden najbolj trdnih materialov na planetu odpornejši na praske, medtem ko je okvir ohišja iz trpežnega in lahkega titana, kar tvori nosljivo napravo sposobno slediti najtežjim avanturam.
Ne glede na to, ali spoznavate nove športe ali želite premakniti meje svojih sposobnosti na novo raven, pametna ura Huawei Watch GT 2 Pro nudi več kot 100 vadbenih načinov, med katerimi je novost podpora za smučanje, tek na smučeh, deskanje na snegu in golf. Način smučanja spremlja povprečno hitrost, razdaljo, skupni spust, največji naklon terena, raven kisika v krvi, srčni utrip in še nekatere druge podatke, ki so koristni za analizo učinkovitosti. Ura poskrbi tudi za glasovno obveščanje, da vam med smučanjem ni treba gledati na zaslon. Način za spremljanje golfa pa je namenjen perfekcionistom, saj analizira tempo in hitrost udarca ter rezultat grafično prikaže na zaslonu.
Huaweiu je uspelo bistveno izboljšati zmogljivosti spremljanja zdravja. Spremljanje srčnega utripa je natančnejše po zaslugi nove tehnologije Huawei TruSeen 4.0+ in izpopolnjenega tipala (6-v-1). Pametna ura Huawei Watch GT 2 Pro je sposobna stalnega spremljanja srčnega utripa med tekom, plavanjem ali ukvarjanjem z drugimi športi, opozarja v primeru previsokega utripa in med drugim prikazuje podatke o vnosu kisika in času okrevanja. Kadar jo uporabite za nadziranje zdravja, podpira stalno 24-urno beleženje, spremljanje utripa med mirovanjem, strokovno spremlja kakovost spanja, meri raven stresa in zaznava raven kisika v krvi (SpO2).
Huawei FreeLace Pro: Stilski videz podkrepljen z aktivnim dušenjem hrupa
Brezžične slušalke z ovratnim delom Huawei FreeLace Pro so podedovale barvit stilski videz prejšnjih modelov. Odlikuje jih aktivno dušenje hrupa z dvema mikrofonoma, izboljšana kakovost zvoka, 24-urno trajanje baterije, hitro polnjenje in preprosto povezovanje, kar pomembno izboljša uporabniško izkušnjo.
Poleg zmogljivega dušenja hrupa morajo odlične slušalke nuditi tudi visoko kakovost zvoka. Slušalke Huawei FreeLace Pro ga dosegajo z velikim 14 milimetrskim dinamičnim gonilnikom v ušesnem čepku. Izdelan je iz izboljšanega materiala, natančneje iz visoko trdne in lahke zlitine magnezija in aluminija, vključuje pa tudi neodvisno cevko za nizke tone (base) za kakovost zvoka na vseh treh glavnih frekvenčnih območjih.
Raziskovalci so našli dokaze o obstoječi tekoči vodi na Marsu. Jezero leži pod južno polarno ledeno kapo planeta in je široko približno 20 km. Prejšnje raziskave so odkrile možne znake občasne tekoče vode, ki teče po površini Marsa, vendar je to prvi znak obstojnega vodnega vira na planetu!
Jezerska dna, kot jih je raziskal Nasin rover Curiosity, kažejo, da je bila voda v preteklosti prisotna na površju Marsa. Vendar se je podnebje na planetu zaradi tanke atmosfere ohladilo, večina vode pa je ostala zaprta v ledu.
Rezultat je vznemirljiv, saj so znanstveniki že dolgo iskali znake tekoče vode na Marsu, vendar so bili dokazi vedno prazni in dvomljivi. Odkritje je bilo možno z uporabo Marsisa, radarskega instrumenta na orbiterju Mars Express Evropske vesoljske agencije (Esa).
Jezero se skriva pod plastjo ledu na južnem polu.
Jezero 1,5 km pod površjem
»Verjetno ni zelo veliko jezero,« je dejal prof. Roberto Orosei z italijanskega nacionalnega inštituta za astrofiziko, ki je vodil študijo. Marsis ni mogel ugotoviti, kako globoka je voda, vendar raziskovalna skupina ocenjuje, da je globine najmanj en meter.
»To se opredeljuje kot vodno telo. Je jezero, ne nekakšna talina, ki zapolnjuje nekaj prostora med skalo in ledom, kot se dogaja na nekaterih ledenikih na Zemlji,« je dodal prof. Orosei.
Radarski instrumenti, kot je Marsis, preiskujejo površino in neposredno podzemno površino planeta tako, da pošljejo signal in preučijo, kaj se vrne nazaj. Neprekinjena bela črta na vrhu rezultatov radarja pomeni začetek južno polarnega slojevitega nahajališča; nakopičenost vodnega ledu in prahu. Pod tem so raziskovalci opazili nekaj nenavadnega 1,5 km pod ledom.
»V svetlo modri barvi lahko vidite, kje so odsevi od dna močnejši od odboja na površini. To je nekaj, kar je pravi znak prisotnosti vode,« pravi prof. Orosei.
Kaj to pomeni za življenje?
Nič dokončnega. Pa vendar. Dr. Manish Patel z Odprte univerze je pojasnil: »Že zdavnaj smo vedeli, da je površje Marsa negostoljubno za življenje, kakršno poznamo, zato iskanje življenja na Marsu zdaj poteka v podzemlju.
»Tam dobimo zadostno zaščito pred škodljivimi sevanji, tlak in temperatura pa se dvigneta na ugodnejšo raven. Najpomembneje pa je, da to omogoča tekočo vodo, ključno za življenje.«
To načelo sledenja vodi je ključno za astrobiologijo – preučevanje potencialnega življenja zunaj Zemlje. Ugotovitve kažejo, da je voda prisotna, a ne potrjujejo še nič drugega.
»Nismo bližje dejanskemu zaznavanju življenja,« je dr. Patel povedal za BBC News, »toda to, kar ugotavljamo, je, kam naj pogledamo na Mars. Je kot zemljevid zaklada – razen v tem primeru bo veliko znakov X, ki označujejo potencialna mesta.«
Temperatura vode in kemija bi lahko predstavljali težavo tudi za morebitne marsovske organizme. Da bi v tako hladnih razmerah ostala tekoča (raziskovalna skupina ocenjuje med -10 in -30 Celzija, kjer se sreča z ledom), je v vodi verjetno raztopljenih veliko soli.
»Verjetno je, da je voda izredno hladna, koncentrirana slanica, ki bi bila za življenje precej zahtevna,« je pojasnila dr. Claire Cousins, astrobiologinja z univerze St Andrews v Veliki Britaniji.
Kaj sledi?
Medtem ko obstoj vode ponuja privlačne možnosti za tiste, ki jih zanima možnost preteklega ali sedanjega življenja na Marsu, je treba značilnosti jezera najprej preveriti z nadaljnjimi raziskavami.
»Kar je treba storiti zdaj,« je pojasnil dr. Matt Balme z Odprte univerze, »je, da se meritve ponovijo drugje, da se poiščejo podobni signali in, če je mogoče, preučijo in ponudijo več razlage.«
Jezero Vostok, 4 km pod ledom, na Antarktiki.
»Mogoče bi to lahko celo sprožilo ambiciozno novo misijo Marsa, kjer bi se vrtalo v ta pokopan vodni žep – podobno kot to počnejo za podledeniška jezera na Antarktiki na Zemlji,« je dodal.
Znanstveniki so že prej trdili, da v pokopanih globinah antarktičnega jezera Vostok najdejo bakterijsko življenje, toda vrtanje na Marsu bi resnično pomenilo ambiciozen projekt.
»Prihod in pridobitev končnih dokazov, da gre res za jezero, ne bo lahka naloga,« je dejal prof. Orosei. »Tam bo treba upravljati robota, ki bo zmožen vrtati 1,5 km ledu. To bo zagotovo zahtevalo nekaj tehnološkega razvoja, ki trenutno ni na voljo.«
Prvič narazen je nadaljevanje najstniškega globalnega fenomena Prvič oziroma After. Film, ki je obudil slovenske kinematografe, mnoge kritike pa poslal v stanje hibernacije. Se je to zgodilo tudi v mojem primeru ali pa drugi del prinaša kakšno neverjetno odkritje, ki se ga nismo nadejali? Po več kot šesto straneh dolgi knjigi je tu zdaj film, ki je izjemno zvest knjižni predlogi in to ne uspe mnogim. Je to dobro?
Po burnem začetku zveze in šokantnim odkritjem, morata Tessa in Hardin najti način, kako nadaljevati s svojo ljubezensko zgodbo. Ali lahko preživi ljubezen, ki ne pozna meja? Tessa počasi začne spoznavati, da lahko vse izgubi. Hardin pa ugotavlja, da nima kaj izgubiti – razen nje. Ali se je zares pripravljen spremeniti zaradi ljubezni? Koliko je ona pripravljena oprostiti in še bolj pomembno, ali ji je slika prihodnosti s Hardinom všeč?
Boljše kot Somrak in 50 odtenkov sive?
Največ vzporednic lahko povlečemo z »literarnimi« uspešnicami in filmskimi franšizami Somrak in Petdeset odtenkov sive. Prodajni megahit, ki se je prelevil v film oziroma več njih. Bad boy predstavlja fanta, punca pa je dolgočasna punca, ki, presenečenje, zelo rada bere. Zaljubita se, ker pač se in zgodba sledi njunim skrajno nezanimivim življenjem, ki ju tu pa tam za nekaj strani oziroma minut preseneti avtomobilska nesreča. Tisto, v čemer pa ima ta film prevlado nad predhodnikoma, sta glavna igralca, ki dejansko premoreta vsaj nekaj kemije. Josephine Langford in Hero Fiennes Tiffin sta ravno dovolj dobra, da film ni totalna katastrofa. Niso kar tako ugibanja, da sta par tudi v resnici.
Kot zanimivost pa je Josephine sestra igralke Katherine Langford, Hero pa nečak Ralpha in Josepha Fiennesa. To je obenem tudi največja zanimivost, ki jo lahko povežemo s filmom. Zgolj ugibanje pa je, da je film bolj zanimiv zato, ker smo najstniki dejansko nekoč bili. Nihče od nas ni bil lesketajoči vampir, puhast volkodlak, BDSM milijonar in njegova Bella Swan. Le ugibanje seveda.
Podpovprečen režiser iz slabe knjige ne more izvleči ničesar, kar bi si mnogi želeli
Režiser Roger Kumble je dvajset let nazaj režiral film Podle igre (Cruel Intentions) in Furry Vengeance, ki je uničil njegovo kariero in kariero Brendana Fraserja. Kot si že prebral, je bil odlična izbira za režijo teh sila popularnih in nič kaj kvalitetnih knjig. Da pa norosti ni konec, v filmu zaigra (ali bolje, se pojavi) Selma Blair, ki predstavlja diktatorsko mamo, ki svoje nedoživeto življenje živi skozi hčerko. Kako izvirno. Da pa je vsaj nekaj najstniškega življenja prikazano po resničnih dogodkih, je tu za oboževalke in oboževalce obilica seksa. Seveda le kot opravičilo, ker ga v prvem filmu ni bilo toliko.
Človek bi mislil, da je bil zato prvi del boljši, ker je imel več časa za spoznavanje likov in gradnjo na razmerju, ampak ne! Drugi del je znatno izboljšanje prvega, kar pa še vedno ne pomeni nič. Moram pa povedati, da knjižna predloga filmu ne naredi nobene usluge, saj ni dobra literatura. Scenarij tako nima podlage, na kateri bi še vedno lahko predstavil zgodbo, ki nam jo ponujajo knjige. Hkrati pa igralci brez dobrega scenarija ne bodo pokazali vsega, kar so zmožni. Sem prepričan, da zmorejo veliko več, poglejmo Roberta Pattinsona, Kristen Stewart, Dakoto Johnson in Jamieja Dornana.
Zgodba je sama po sebi narejena tako, kot da avtorica oziroma režiser ni vedel, kaj naj počne z liki. Malo avtomobilske nesreče, ki nima vpliva na zgodbo. Malo obiska mame, ki nima vpliva na zgodbo. Malo bivšega fanta, ki nima vpliva na zgodbo in je najbolj obupen lik v filmu. Malo očeta, ki ga ne bi smeli prenašati, pa ga vseeno. Malo Dylana Sprousa, ki ga še vedno vidimo kot Zacka v hotelu. Film ne ve, kaj naj počne sam s seboj in lahko se strinjaš, da je to nekaj najhujšega. Zgodba se konča točno tako. kot se je začela in to za tretji del ne pomeni nič dobrega. Niti eden od dogodkov nima večjega čustvenega vpliva na nas gledalce, naša edina reakcija bi lahko bila zavijanje z očmi in smejanje (zaradi nesmisla, ne humorja).
Je to film za nas?
Ampak stop! Kaj pa če ta film ni za povprečnega gledalca, ampak za najstnice in najstnike, ki so prebrali tudi knjige in so jim dejansko všeč? No, tu pa se pojavi nov univerzum, v katerega se bom v naslednjih stavkih poskusil preleviti in prikazati, da filmov ne gledamo vsi enako. Tessa in Hardin sta res najbolj kjut par, kar jih je. In joj, kako je hud Hardin, pa kako je bila luškana v tisti rdeči oblekci. (Vstavi ime lika, ki se ga ne spomnim) je prava prasica in želim ji le najslabše. Mami je prava diktatorica, bivši pa obupan. In joj, na koncu je tisto res njen oče?! Norooo!!!
Vidite, ni tako težko uživati v preprostem filmu. Vseeno pa je to podpovprečen film, posnet povprečno, s slabim scenarijem in še slabšo knjižno podlago, slabo razdelanimi liki, slabo zgodbo, nezanimivim dogajanjem, povprečno glasbo (tu zmagata Linkin Park v Somraku in Kings of Leon v Odtenkih) in slabim koncem. Ta pa nam vseeno daje možnost nadaljevanja. »Moj bog«.
PRVIČ NARAZEN | After We Collided | NAPOVEDNIK | V KINU OD 17. SEPTEMBRA
Novih ukrepov zaradi koronavirusa smo že vajeni, zato nas ne preseneča, ko se dogodki preselijo na splet. Letos bo v spletni obliki potekal tudi tradicionalni dogodek Pozdrav brucem Univerze v Ljubljani. Zbiranje večjega števila ljudi namreč ni dovoljeno.
Vzpostavljena je posebna spletna stran www.pozdravbrucem.si in pa aplikacija, preko katere lahko bruci spremljajo letošnje dogodke. Spoznali bodo našo največjo in najstarejšo univerzo, in sicer na malce drugačen način.
Spletna stran in aplikacija bosta začeli delovati jutri, 1. oktobra. Na voljo bo več različnih informacij, od študija, obštudijskih dejavnostih, društev in študentskih svetov. Brucke in bruce bodo nagovorili župan MOL, rektor, dekanje in dekani ter predsednica Študentskega sveta Univerze v Ljubljani.
Vzpostavljene bodo tudi klepetalnice za vsako članico posebej, ki bodo odprte do konca oktobra. Ostale vsebine bodo na voljo celo leto in se tudi dopolnjevale. Na voljo ti bodo koristni nasveti in uporabna znanja, ki ti bodo prav prišla na vsaki fakulteti.
Letos je bilo na Univerzo v Ljubljani sprejetih 9341 bruck in brucev, od tega je 701 tujih študentov. Ti so svoj sprejem danes že imeli, prav tako prek spleta.
Vsem brucem in bruckam želimo veliko uspehov in ogromno lepih spominov. Študentska leta so najlepša leta! ☺️
Jutri bo marsikateri dijak postal študent. In čeprav se ta prehod na prvi pogled morda ne zdi tako grozen, večini povzroča preglavice. Če se spomnim kako leto nazaj, sem tudi jaz porabila kar nekaj časa, da sem se na študentsko življenje privadila in ga začela zajemati z veliko žlico. Zato te v članku čakajo nasveti, za katere si želim, da bi jih jaz vedela, ko sem postala študentka.
Hrana je dražja, kot si misliš
Tuna, riž, slastne žemljice, razni namazi … konec meseca se nabere. Da sploh ne začnem govoriti o raznih prigrizkih, kokicah, čipsu, čokoladi. Mogoče na začetku ne izgleda, da toliko denarja zapravljaš na drobnarijah, saj vedno, ko greš v trgovino, plačaš samo nekaj evrov. A konec tedna (ali meseca) tej majhni zneski nanesejo veliko. Zato ti nudim nekaj nasvetov:
Če lahko, si hrano prinesi od doma. Nima vsak možnosti izropati domače shrambe, a če ti doma ponudijo kavo, ne razmišljaj dvakrat. Prav tako velja, da je zamrznjena domača hrana zakon. Ne otepaj se je!
Shranjuj si račune. Če pa nisi od tega, si zneske piši v aplikacijo. Lahko si nastaviš budget in spremljaš, kako denar kopni. Tako boš imel večji pregled nad tem, kje največ zapravljaš in boš lahko svoje finance obvladoval.
Hofer in Lidl sta zakon! Pa kaj, če sta malo bolj oddaljena od študentskih domov. Če malo primerjaš cene hrane, se ti na koncu splača.
Prav tako ni neumno narediti začetek tedna velikega nakupa – tako ne boš vsakič, ko si boš hotel skuhati kosilo, tekel v trgovino in zapravljal po nepotrebnem.
Boni brez doplačila so zakon! Sicer ni najbolj zdrava opcija, je pa opcija. In to zastonj. Če je sila in si na kratkem z denarjem, jo izkoristi.
Spanje, žurke in rokenrol
Mogoče se ti na začetku zdi, da moraš biti na vsaki žurki. Saj veš, kako pravijo: če te ni, manjkaš. A nenehno žuranje te bo izčrpalo – in tvojo denarnico tudi. Če veš, da moraš naslednje jutro nujno na faks, spusti druženje do jutranjih ur. Seveda ima vsak študent kako zgodbo, kako je šel iz žurke direkt na faks. Tudi ti boš zagotovo nabral kakšno po poti. A ne zanemarjaj faksa, saj se nenehno špricanje ur ob koncu semestra, ko boš iskal zapiske, zelo pozna.
Novi prijatelji? Stari prijatelji?
S sošolci iz srednje boš zagotovo prve tedne preživel veliko časa. Konec koncev so edini, ki jih v tem novem mestu poznaš. A vseeno je pomembno, da spoznaš tudi nove ljudi, kajti prav tvoji sošolci in cimri so ljudje, s katerimi boš v naslednjih letih preživel največ časa. Pojdi na kavico z novimi sošolci, skuhaj večerjo s cimro, pojdi na sprehod z dekletom iz sosednjega štuka, ki izgleda res fajn. Ne bo ti žal.
Ne zanemarjaj gibanja
Sedenje na faksu, sedenje na postelji, sedenje pred zvezki. Razen nočnega plesanja na žurki je študentsko življenje dokaj monotono. In zaradi tega se veliko ljudi v prvem letu kot študent tudi zredi. Nenehni obroki zunaj in neredno prehranjevanje ter pomanjkanje gibanja se pač naberejo. Zato poskrbi, da se boš tudi kot študent dovolj gibal. Pojdi na sprehod, vpiši se na fitnes, začni s tekom in tako raziskuj okolico študentskega doma in novo okolje. Nadihal se boš svežega zraka in si preluftal glavo, za kar ti bodo možgani zelo hvaležni.
Izkoristi luknje v urniku
Na začetku se ti bo zdelo, da moraš vsako uro, ki jo imaš prosto med predavanji, izkoristiti za kavico. A kmalu boš spoznal, da kavice ne bodo rešile tvojih nalog. Luknje v urniku izkoristi za reševanje domačih nalog, za prepisovanje snovi ali za učenje. In seveda občasno za druženje s prijatelji. Mogoče se ti zdi, da v eni uri ne moreš narediti ravno veliko, a konec dneva, ko bi tisto eno uro krvavo potreboval, da zaključiš projektno nalogo, ti bo pomenila ogromno. Na faksu poišči čitalnico ali pa izkoristi čitalnico v knjižnici blizu faksa in se spravi k delu. Zagotovo se ti bo kak sošolec z veseljem pridružil.
Študentska stanovanjska problematika je večna tema, o kateri se govori in se še bo govorilo mnogo let. Kje bivati, če ne takoj dobiš sobe v študentskem domu? Ali reskirati in najeti sobo, ki se prodaja kot suho zlato? Letos pa je študentska stanovanjska problematika zaradi znane korona situacije dobila novo razsežnost. Veliko študentov namreč ne ve, kako bo šolsko leto sploh potekalo.
Fakultete odlašajo z informacijami, študentje čakajo
Jutri naj bi se začelo študijsko leto, veliko študentov pa šele tik pred zdajci dobiva informacije o urnikih, hibridnem modelu in o tem, kako se bodo predavanja izvajala. Niso redki tisti, ki informacij o poteku študija letos sploh še niso prejeli, čeprav mnogi študentje že od poletja dalje kličejo na referate in se obračajo na službe za študentske zadeve, da bi vedeli, kako bo študijski proces letos potekal. Od tega je namreč v veliki meri odvisna odločitev, ali se sploh podati v najem stanovanja. Veliko študentov si najema stanovanja namreč zaradi izpada študentskega dela letos ne more privoščiti, poleg tega pa to spremlja grenka spomladanska izkušnja, ko so študentje kljub bivanju doma morali plačevati najemnino – in to nesramno visoko.
Hibridni model: se mi splača najeti stanovanje za en teden v mesecu?
Večina fakultet se je odločila, da bo uvedla hibridni model poučevanja. Hibridni model pomeni, da bo nekaj študentov predavanje spremljalo v živo, nekaj pa od doma. In prav ta model predstavlja študentom, ki ne vedo, kaj ukreniti glede stanovanja, velik problem. Se sploh splača najeti stanovanje za en teden v mesecu, ko boš moral fakulteto obiskovati v živo?
Kje bomo pa jutri spali?
Visoke najemnine + izpad dela zaradi epidemije = študent naj bo!
Najem stanovanja je za študenta drag, o tem ni več nikakršnega dvoma. Nekateri si najem (sicer neuspešno) skušajo pokriti s štipendijo, a za mnoge je znesek, ki ga mesečno dobijo nakazanega na račun, premalo. Najemnine za sobo se gibljejo nekje okoli 200 evrov, cena pa je seveda odvisna od lokacije, opremljenosti, stroškov … A ni važno, kako obrneš, poceni ni. V računico dodaj še skoraj 50 % izpad možnosti opravljanja študentskega dela zaradi epidemije koronavirusa in dobiš brezposelnega študenta, ki ne ve, kako bo prišel skozi mesec. Mnogi so se namreč poleg štipendije za kritje stroškov bivanja zanašali na prihodek študentskega dela, a veliko študentov je zaradi epidemije delo izgubilo.
Študentski dom je (cenejša) rešitev, a ne za vsakogar
Seveda se kot cenejša rešitev ponuja bivanje v študentskem domu. A za mnoge je ta možnost zgolj na papirju. Skoraj vsakdo pozna koga, ki je moral nekaj mesecev preživeti pri prijatelju, saj ni dobil študentskega doma. Nekateri se zatečejo v hostle, drugi se švercajo, ampak vsi vemo, da pol leta pač ne moreš preživeti v hostlu in čakati na boljše čase. A žal, nekateri so to primorani narediti. Študentskih domov je premalo, kar pa je nesprejemljivo, če upoštevamo, da študenti sami z delom letno za gradnjo študentskih domov prispevamo približno 2,5 milijona evrov. Kam gre ta denar? Nihče ne ve, vemo pa, da ga država ne namenja za gradnjo novih študentskih bivalnih kapacitet, ki bi bile študentskemu žepu prijaznejše.
Veliko študentov se zateče v hostle.
Vzemi, kar dobiš
Tako se na koncu študentje sprijaznijo s tistim, kar jim je v tistem trenutku na voljo. Na raznih portalih se pojavljajo dokaj bizarni oglasi s cenami, ki segajo v nebo. V Ljubljani tako lahko dobiš »sobo«, ki je dejansko prostor za vgradno omaro, za 200 evrov na mesec, s kuhinjo, ki je ne smeš uporabljati za kuhanje, v stanovanju, ki ga deliš še z vsaj štirimi študenti. No, vsaj kopalnico imaš ločeno, kar pa očitno ni standard. Zadnje dni je namreč po spletu zaokrožil oglas za oddajo stanovanja izključno študentom, ki nima kopalnice. Oziroma pardon, kopalnico ima, ampak v istem prostoru kot kuhinjo, spalnico, garderobo, … Če si zainteresiran za najem stanovanja, kjer boš lahko med opravljanjem potrebe nadzoroval, da se ti mleko ne zažge, je to stanovanje pravo zate. Uživaj v ljubljanskem študentskem trgu nepremičnin – kjer bizarnosti ni meja!
Na Ljubljanskem potniškem prometu (LPP) so se odločili za hvale vredno potezo. Obrabljene prevleke sedežev v klasičnem »avtobus« vzorcu so, namesto da bi jih zaradi starosti zavrgli, predelali v košare za živali, ki so jih podarili ljubljanskemu zavetišču.
Kot še poroča Mariborinfo, se je ideja porodila na enem od sestankov med LPP-jem in Zavetiščem Ljubljana. Obe strani namreč že dalj časa sodelujeta in, čeprav na prvi pogled nimata veliko skupnega, nedvomno dokazujeta, kaj vse je moč reciklirati in ponovno uporabiti.
Poleg tega je LPP dva avtobusa, ki nista več v uporabi, spremenil v učilnici za otroke. Ti lahko tako dodatno spoznavajo delo v zavetišču in njegovo poslanstvo, ob tem pa »razvijajo čut za odgovorno skrbništvo živali«, še poroča že omenjeni portal.
V Ljubljanskem potniškem prometu so ob fotografiji predelanih košar, ki so jo objavili na Instagramu, sicer zapisali, da se ves čas trudijo slediti načelom krožnega gospodarstva.
Charles Darwin, slavni naturalist in avtor evolucijske teorije, je postavil rek, da najmočnejši preživi. Ta rek pa smo si zelo dolgo napačno razlagali in menili, da je najboljši lahko le agresiven in fizično dominanten ter močan človek. Najmočnejši pa je dejansko tisti, ki je sposoben reprodukcije in nadaljevanja rodu.
V 19. stoletju je Darwin oblikoval teorijo evolucije, v kateri je dejal, da so se vse vrste tekom zgodovine razvile s pomočjo naravne selekcije. Rek o preživetju najmočnejšega je postal sinonim za Darwinovo neverjetno delo. Koncept pa dejansko napačno razumemo kot nasprotje med močnimi in šibkimi.
Napačno razumevanje teorije
Preživetje najmočnejšega in njegovo napačno dojemanje je bilo dejansko zelo škodljivo. Ideja je bila zlorabljena v politične namene, s katerimi so dosegli sodelovanje in strinjanje ljudi. Če zdaj pogledamo v čas nacistične Nemčije, si ne moremo zamisliti, kako so ljudje lahko sodelovali in se strinjali s to ideologijo.
Ta rek lahko vidimo celo zdaj, ko se svet ukvarja s pandemijo. Ker naj bi novi koronavirus okužil in ubil predvsem starejše, si pravimo, da je to pač naravni zakon. Rek preživetje najmočnejšega smo si interpretirali kot to, da je za uspeh treba biti alfa samec. Dejansko pa to ne deluje na tak način, ne v naravi in ne v korporativnem okolju. Pri alfa samcih namreč ne razumemo, da je cena tega položaja zelo visoka.
Preučevanje šimpanzov vodi v presenetljiva odkritja
Znanstvenika Vanessa Woods in Brian Hare sta 15 let preučevala vrsto šimpanzov, da bi ugotovila, kakšno je njihovo vedenje. Šimpanzi so na primer znani po tem, da so zelo prijazni, imajo pa tudi temno stran, saj ubijajo drug drugega in to počnejo sistematično. Opice bonobo, posebna vrsta šimpanzov, pa tega ne počnejo. Zakaj? Kaj v njihovi psihologiji jim to onemogoča?
Opice bonobo so se razvijale v precej izoliranem okolju, zato so se lahko oblikovala prijateljstva, predvsem med samicami. Lažje je bilo delati v skupnosti, deliti hrano in skupaj vzgajati otroke. In ker so bile prijateljice, niso prenašale moške agresije. Samci tako niso bili izbrani na podlagi svoje agresije, pač pa prijaznosti. Če se kak samec ne obnaša ravno najbolj prijazno, se samice združijo in ga nekako popravijo.
Podcenjena prijaznosti
Ravno homo sapiensi smo odličen primer, kako pomembna je prijaznost, saj smo obstajali z najmanj štirimi drugimi človeškimi vrstami v zadnjih 100 000 let. Čeprav smo včasih mislili, da smo prevladali zaradi večjih možganov, se je to izkazalo za napačno. Neandertalci so namreč imeli enako velike možgane, že oblikovano kulturo, podobno tehnologijo in so bili dejansko močnejši. Zakaj so potem izumrli?
Ob iskanju dokazov sta raziskovalca ugotovila, da imamo ljudje dejansko prijazne obraze. To dokazuje, da imamo v genih zapisano selekcijo za prijaznost. Vseeno pa imamo temačno stran. Ko začutimo grožnjo naši skupini, smo lahko do zunanje skupine izredno nasilni in kruti. Pravzaprav jih skoraj ne vidimo kot človeška bitja.
Kako lahko preprečimo, da do tega pride? V prvi vrsti moramo slaviti demokracijo z vsemi njenimi napakami. Drugi korak pa je ta, da moramo pomagati vzpostavljati prijateljstva med različnimi skupinami. Na ta način preprečimo dehumanizacijo teh ljudi in vidimo vse kot nam enake.