Izobrazba na fakulteti mogoče ni zate in to je okej! Mogoče si že zaključi prvi letnik, pa si šele zdaj ugotovil, da ti ne paše? Lahko da se ravno odločaš, če bi se vpisal, ali pa pavziraš in se s težavo vračaš nazaj? Ni važno, kakšna je tvoja situacija, spodaj ti naštejem nekaj znakov, ki kažejo na to, da faks ni zate.
Že ob ideji o predavanjih ti je slabo
Na faksu nikomur niso všeč vsa predavanja, mogoče ni v redu profesor, ali pa je že tematika težka. To je normalno. Situacija pa se spremeni, ko ti niso všeč vsa predavanja. Če se komaj spraviš na faks, nenehno spuščaš predavanja in ob učenju za izpite izredno trpiš, potem je možnost, da smer/faks ni zate.
Občutek, da to delaš le za starše
Smo generacija, katere staršem je bilo povedano, da naj gredo čim prej delat. Rezultat tega je, da starši zate želijo nekaj več in mogoče nenamensko pritiskajo nate. Druga opcija je, da imajo starši visoko izobrazbo in od tebe pričakujejo enako ali pa celo več. Realnost pa je, da diploma ne pomeni takojšne zaposlitve. Opcija, ki je »varna«, še vedno dopušča določena tveganja, sploh če tvoje izbrano področje ne ponuja veliko delovnih mest.
Že brez faksa si se našel na delovnem mestu
Študentsko delo in pripravništvo sta lahko popotnici v kariero. Če delaš nekaj, kar ti je všeč, se v tem vidiš, imaš dobre sodelavce in šefe ter si pripravljen tudi sam delati na tem, je izobrazba lahko le ovira. Občutek, da moraš imeti diplomo, te lahko ovira pri doseganju ciljev, ki ti bodo v življenju dejansko prišli prav.
Nenehno želiš spremeniti smer/faks
Vsaka smer, ki ni tvoja, ti je bolj zanimiva. Raziskuješ druge fakse, izbiraš izbirne predmete, ki niso relevantni tvoji izobrazbi in se mogoče celo prepišeš. Zamenjal si že dva faksa, vpisan si izredno in še vedno ti ni všeč? Vzemi si čas in razmisli, ali je res problem v izbiri faksa ali pa gre za izobraževanje samo.
To kar si želiš študirati, ne obstaja
Slovenija ponuja ogromno različnih programov, to pa ne pomeni, da ponuja vse. Marsikatere smeri ni in riniti z glavo v zid v smer, ki je na videz podobna tvojemu zanimanju, mogoče ni smiselno. Izobrazi se, sprašuj druge študente in ugotovi, ali je smer res zate.
Zavedati se moraš, da je življenje tvoje, zato ga vzemi v svoje roke. Poskusi faks, pavziraj ali pa prepotuj svet. Poletne počitnice so popoln čas, da razmisliš in se odločiš. Srečno!
Univerza v Ljubljani je letos začela z razvojem projekta Tolmač, katerega namen je razvoj sistema za avtomatizirano prevajanje slovenskih predavanj v tuje jezike. Na projektu sodelujejo Univerza v Ljubljani in Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani, projekt pa poteka pod vodstvom Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Kaj projekt Tolmač pomeni za tuje študente?
Projekt Tolmač je pomemben projekt za vse – tako za tuje študente kot tudi za domače. Prevodi, ki bodo izvedeni v živo, bodo študentom olajšali spremljanje predavanj v slovenskem jeziku. Posebnost Tolmača je tudi, da bodo prepisi predavanj v slovenskem jeziku povečali dostopnost gradiva tudi gluhim in naglušnim študentom. Izvlečki in posnetki predavanj bodo naloženi na poseben portal in bodo tako pomenili dopolnitev elektronskih gradiv.
Sodeluj tudi ti!
Ker pa univerza brez študentov ne obstaja, te Univerza v Ljubljani vabi k sodelovanju. Na spletni strani student voice v mikrofon preberi nekaj stavkov, ki se ti bodo izpisali na ekranu. Sodelovanje je anonimno, s posnetki pa boš veliko prispeval k učenju modelov razpoznave slovenskega jezika.
V zahvalo za pomoč bo Univerza v Ljubljani podelila tudi dvajset jubilejnih srebrnikov, ki jih je Univerza v Ljubljani izdala ob praznovanju stoletnice.
Fotografija ima neverjetno moč izražanja, zato je vredno odkriti skrivnosti, kako jo prilagoditi, da bo estetsko prijetna in vam bo dlje časa ostala v spominu.
Je slišati kot izziv? Prilagajanje fotografij je preprostejše, kot mislite. Spoznajte trike, da bodo videti kot izdelek »profesionalca«, preizkusite neverjetne fotografske zmogljivosti pametnih telefonov družine Huawei P40 in sodelujete na največjem fotografskem natečaju Huawei Next Image 2020.
Odkrijte harmonijo v kompoziciji
Ali nam je fotografija všeč, je odvisno od številnih dejavnikov. Še posebej pa je pomembno, da množica elementov na njej tvori skladno in harmonično celoto. Dobra kompozicija je ključna pri predstavitvi fotografskega prizora, saj pritegne pozornost in ponudi jasne načine komunikacije. Vizualna umetnost je oblika sporočanja, zato je pri fotografiranju izrednega pomena, na kaj se boste osredotočili. Pravilni predstavljen prizor lepo fotografijo spremeni v nepozabno podobo.
Ker je pravilna kompozicija pogoj za odlične fotografije, v fotografski aplikaciji vklopite prikaz mrežnih črt na zaslonu pametnega telefona iz družine Huawei P40. Zazdelo se vam bo, da je predmet zanimanja najbolje postaviti v središče fotografije. Vendar to ni edini, velikokrat pa tudi ne najboljši način. Poskušajte ga postaviti na presečišča dveh vodoravnih in dveh navpičnih črt, ki tvorijo mrežo na zaslonu in poskušajte upoštevati pravilo tretjin. Kompozicija fotografije bo tako bolj raznolika. Predmet naj tudi ne zajame cele fotografije. Pustite okoli njega nekaj ozadja, saj bo zato jasnejša in tudi bolj zanimiva.
Svetloba kot sredstvo za izražanje
Osvetlitev spreminja dojemanje resničnosti, saj so predmeti v različnih svetlobnih pogojih videti različno. Njihove lastnosti so namreč videti drugačne podnevi, ponoči, v naravni ali v umetni svetlobi. Ta namreč vpliva na značaj fotografije, zaradi nje je videti ostra ali nežna, sijoča in jasna ali zamegljena in mehka. Opazovanje igre svetlobe in spretna uporaba fotografskih možnosti pametnega telefona sta ključnega pomena, da lahko optimalno izkoristite dane svetlobne pogoje in naredite izjemne fotografije.
Pametni telefon Huawei P40 Pro ima fizično največjo 50-milijonsko tipalo glavne kamere s pametnim združevanjem štirih pik v eno »super« veliko. Večja je pika, več svetlobe je sposobna zaznati. Poleg tega je tipalo opremljeno z barvnim filtrom »RYYB«, z rumeno namesto zeleno piko, ki prav tako vpliva na večjo sposobnost zajema svetlobe (do 40 %), a tudi na natančnejše barve in večji dinamični razpon. Huawei P40 Pro je opremljen tudi z optično stabilizacijo slike (OSI) in stabilizacijo s pomočjo umetne inteligence (AIS), ki drastično izboljšata fotografiranje v slabših svetlobnih razmerah, ko je »mirna« roka izrednega pomena.
Imejte »oko« za podobnosti
Prava lepota se skriva v podrobnostih, ki jih morate videti in ujeti na zanimiv način. Naj vas ne bo strah preizkušati novih pogledov na običajne prizore. Od blizu, od daleč, od spodaj ali od zgoraj, kajti fotografija bo vsakič drugačna. Del čarobnosti pametnega telefona Huawei P40 Pro pa so tudi izredno velike povečave, ki približajo tudi zelo oddaljene prizore, ne da bi se zaradi tega podrobnosti izgubile. Optična poveča je nadgrajena na 5-kratno, ki jo je mogoče uporabiti v poljubne namene, še posebej uporabna pa je za bližinsko in portretno fotografijo.
Razkrijte svoj talent
Delite čustva, ki širijo ljubezen, pristne kretnje, ki prikazujejo resnico, čudovit sončni zahod in resnične lepote narave, ki navdihujejo ustvarjalnost. Vse to in še veliko več lahko pričarate z naslednjo fotografijo, zato sodelujete v fotografskem natečaju Huawei Next Image 2020, osupnite svet in žirijo priznanih fotografov ter si prislužite eno od bogatih denarnih nagrad. Natečaj bo potekal na dveh ravneh, državni in globalni, zato imate več možnosti biti opaženi. Rok za prijave je 31. julij do 23.59 po srednjeevropskem času, prijavite pa se lahko tukaj: https://bit.ly/huawei-next-image-slovenija.
Na natečaj se lahko prijavijo lastniki pametnih naprav Huawei, na voljo pa jim je pet ustvarjalnih kategorij:
Blizu daleč: Uporabite fotografski sklop pametnega telefona za fotografiranje skritih »draguljev« in različnih perspektiv. Bodite znotraj ali zunaj.
Lahko noč: Ujemite zabavne trenutke ponoči ali pri šibki svetlobi. Poskušajte zajeti odsev vzdušja in bodite ustvarjalni.
Pozdravljeno, življenje: Slika pove več kot tisoč besed, zato ulovite in delite čustva ali navdih, ki jih je v vašem življenju polno.
Obrazi: Ujemite najbližje. Poskusite se v portretni fotografiji.
Pripovedovalec zgodb: S kolažem iz treh do devetih fotografij izrazite čustva in razkrite zgodbo, ki jo je spisalo življenje.
Uresničite svoje sanje
Tekmovalci lahko na globalni ravni natečaja osvojijo naslednje nagrade:
1) Glavna nagrada: Fotograf leta (3 dobitniki)
Denarna nagrada v vrednosti 10 tisoč ameriških dolarjev (pred obdavčitvijo) iz sklada Next Image.
Pametni telefon Huawei P40 Pro
Digitalno potrdilo o nagradi
2) Zmagovalci kategorij (15 dobitnikov)
Denarna nagrada v vrednosti tisoč ameriških dolarjev (pred obdavčitvijo) iz sklada Next Image.
Pametni telefon Huawei P40 Pro
Digitalno potrdilo o nagradi
3) Druga nagrada (50 dobitnikov)
Pametni telefon Huawei P40 Pro
Digitalno potrdilo o nagradi
4) Tretja nagrada (5 dobitnikov)
Pametni telefon Huawei P40 Pro
Digitalno potrdilo o nagradi
Huawei pa je letos zagotovil tudi dragocene nagrade za zmagovalce tekmovanja Next Image na lokalni ravni. Dobitnik nagrade za najboljšo lokalno fotografijo bo prejel pametni telefon Huawei P40, podeljeni pa bodo še štirje stativi Huawei Wireless za najboljše fotografije v preostalih kategorijah.
Satelistski posnetki brazilskega dela Amazonije so junija razkrili, da je na tem območju še več požarov kot pred letom dni. Brazilski nacionalni inštitut za raziskovanje vesolja poroča, da od junija 2007 še niso zaznali toliko požarov. Brazislki predsednik Jair Bolsonaro pa se ne ozira na zahteve mednarodne skupnosti po zaščiti Amazonskega pragozda. Več kot 20 finančnih skladov iz Evrope, Azije in Južne Amerike je Brazilijo v odprtem pismu pozvalo, naj ustavi krčenje pragozda.
Junija je bilo 2238 požarov, kar je za 19,5 odstotka več kot v enakem času lani. Od januarja do junija letos so tako zabeležili 7903 požarov. To je sicer za 25,5 odstotkov manj kot ob enakem času lani. Bojijo pa se, da je glede na junijski porast letošnja situacija bolj uničujoča od lanske. Sušna sezona bo namreč trajala do oktobra. Zaskrbljeni so tudi pri Greenpeaceu in Svetovnem skladu za naravo.
Glavni razlog požarov so namerni požigi za pridobivanje obdelovalnih površin v zaščitenih predelih pragozda. Še prej izsekajo določeno površino, odpeljejo najboljši les in slabega zažgejo. Tako očiščene površine so nezakonito pridobljene, pozneje pa jih legalizirajo ter spremenijo v pašnike.
Zaradi pospešene ilegalne sečnje naj bi bilo v naslednjih mesecih posekanih dodatnih 9000 kvadratnih kilometrov deževnega gozda, meni Inštitut za okoljevarstvene študije v Amazoniji. Lani je bilo uničene površine za skoraj polovico Slovenije. Svoj delež k uničevanju pa prispeva tudi ilegalno rudarjenje.
V Kolumbiji so denimo lani izgubili gozd v površini osmih odstotkov Slovenije, vendar po besedah tamkajšnje ministrice za okolje in trajnostni razvoj Marie Claudie Garcie, si obetajo konkretne spremembe na bolje.
Bolsonero slepi mednarodno skupnost
Predsednik Brazilije Bolsonero si prizadeva zmanjšati pomen pandemije in ukiniti protikoronske ukrepe. V Amazonijo je poslal vojaške enote, uradno za preprečevanje požigov pragozda. Dejansko pa namreč za slepitev mednarodne skupnosti in prikrivanje gospodarskega izkoriščanja naravnega bogastva pragozda po tržnih zakonih. Pri brazilskem inštitutu za varstvo okolja in obnovljivih naravnih virov je odslovil dva glavna uradnika, zmanjšal proračun in predstavil zakon, ki bo omogočal odpiranje rudnikov zlata v staroselskih rezervatih.
Brazilski podpredsednik Hamilton Mourao pa pri tem pravi, da želijo finančni skladi iz Evrope, Azije in Južne Amerike videti konkretne rezultate v boju proti deforestaciji, preden bodo vlagali v okoljske projekte v državi. Pri tem je ocenil, da je brazilska vlada tarča neutemeljenih kritik. Dodaja, da ni res, da uničujejo džunglo za proizvodnjo hrane ter zanika očitke, da vlada ruši strukture za zaščito okolja.
Od kratkih črno-belih nemih filmov pa do večurnih milijardnih uspešnic kino ostaja. Sicer kratka in posplošena spodaj opisana zgodovina ti da pogled v zanimiv svet velikih ekranov.
Kdo ga je izumil?
Kina ni izumila določena oseba, a podjetje Edison je leta 1891 pokazalo prototip kinetoskopa, ki je omogočil, da je ena oseba lahko gledala premikajoče slike. Šele brata Lumière sta leta 1895 v Parizu z napravo, ki sta jo zgradila sama, pokazala premikajoče slike dejanskemu občinstvu.
Reklamna slika za Edison kinetoskop (1895)
Sprva so bili filmi dolgi le nekaj minut. Predvajali so jih v zabaviščih, glasbenih dvoranah ali tam, kjer je bil lahko postavljen ekran in je bila soba lahko otemnjena. Subjekti so bili lokalne scene in aktivnosti, obzorja tujih dežel, kratke komedije in novic vredni dogodki. Filme so spremljala predavanja, glasba in veliko sodelovanja občinstva. Čeprav niso imeli sinhroniziranega dialoga, niso bili »nemi«, kot so velikokrat opisani.
Rast filmske industrije
Do leta 1914 je bilo vzpostavljenih nekaj nacionalnih filmskih industrij. V tem času so bile dominante industrije Evrope, Rusije in Skandinavije, Amerika še ni bila tako pomembna. Filmi so bili vedno daljši, pripovedništvo pa je postalo dominantna oblika.
Vedno več zanimanja za filme je vodilo v več vlaganja v produkcijo, distribucijo in predstavo. Prva svetovna vojna je slabo vplivala na filmsko industrijo v Evropi, Ameriška industrija pa je vedno bolj rasla.
Dodajanje barve in zvoka
Barva je bila sprva črno-belim filmom dodana z ročnim barvanjem, šablonami in različnimi tehnikami igranja z odtenki. Proces Kinemacolor je bil tisti, ki je prvi ustvaril »naravno barvo«. Širši javnosti je bil predstavljen leta 1909, primarno pa je bil uporabljen za dokumentarne filme. Eden od teh je bil With Our King and Queen Through India film iz leta 1912, ki je daljši od dveh ur.
Prvi poskusi dodajanja zvoka projektiranim slikam so bili z uporabo fonografov (mehanska naprava za snemanje zvoka). Prvi celovečerni film, ki je imel sinhroniziran dialog, je bil The Jazz Singer (ZDA, 1927), ki je uporabil sistem bratov Warner. Ta sistem se je kasneje izkazal za nezanesljivega, zato so kmalu začeli uporabljati novega.
The Spoken Words That Caused A Sensation In "The Jazz Singer" (1927)
Zlata leta kina
V zgodnjih tridesetih prejšnjega stoletja so imeli skoraj vsi celovečerni filmi sinhroniziran zvok, v sredini tridesetih pa so bili nekateri tudi v barvah. Začetek zvoka je ameriški industriji dal dominantno vlogo in prinesel tako imenovana zlata leta Hollywooda. V tridesetih in štiridesetih je bil kino vodilni v zabavljaški industriji, ljudje so ga pogosto obiskovali dvakrat tedensko. V Veliki Britaniji so leta 1946 z več kot 31 milijonov obiskov na teden zabeležili najvišja števila obiskov.
Kako je kino tekmoval s televizijo?
Prihod televizije je sprožil število tehničnih eksperimentov, usmerjenih v obstoj interesa ljudi v obisk kina. Eden od teh poskusov je bil proces Cinerama, ki uporablja širok in zaobljen ekran ter tri projektorje. Občinstvu je ponudil večji občutek poglobitve v zgodbo in tako postal izredno popularen.
Cinerama sistem treh projektorjev
Ker pa je bil postopek zapleten in posledično drag, ga industrija ni posvojila vse do izuma CinemaScope v 1953 in Todd-AO v 1955. Gre za procesa, kjer se uporablja le en projektor.
Kako so se spremenile številke obiskov kina?
Čeprav se je kino pošteno boril s televizijo, nikoli ni dobil nazaj številk iz tridesetih in štiridesetih let prejšnjega stoletja. Do leta 1984 so se v Veliki Britaniji številke obiskov na teden spustile na milijon na teden.
Danes večina ljudi filme gleda po televiziji. Vedno bolj pogost postaja ogled filmov na računalnikih, telefonih in tablicah, saj je bolj priročen, sploh za mlajšo generacijo.
Kaj sledi?
V zadnjih dvajsetih letih je bila filmska produkcija drastično spremenjena zaradi vpliva hitro razvijajoče se digitalne tehnologije. Večina popularnih produkcij je posneta na digitalnih formatih z dodatnimi procesi, kot sta urejanje in dodajanje posebnih učinkov na računalniku.
Prav tako so se spremenili kini sami, saj so investirali v opremo, ki proizvaja sliko z boljšo ostrino, podrobnostmi in svetlobo tradicionalnih filmskih projekcij. Le nekaj je še kinov, ki ohranjajo starejšo opremo in stare projektorje.
V kinu se konstantno pojavljajo različni trendi, nekateri ostajajo, nekateri pa hitro poniknejo. Kaj sledi, težko napovemo, a lahko si upam trditi, da kini še nekaj časa ne bodo izumrli, saj je izkušnja obiska kina še vedno nekaj, kar ljudi razveseljuje.
Združenje zgodovinskih mest Slovenije je sredi junija začelo svojo kampanjo za oživitev domačega turizma. V sklopu podpore turističnih in drugih lokalnih ponudnikov je med 20. junijem in 15. julijem spodbujalo, naj si ogledamo čim več mest. In to smo na začetku julija storili jaz, dva prijatelja in prijateljica. Odločili smo se, da vseh 17 mest vidimo v dveh dneh.
Slovenska zgodovinska mesta
V vseh sedemnajstih mestih so bili po mestu razstavljeni plakati #mojemesto. Tam si se moral slikati in objaviti na Instagram. Napisi so bili pred TIC-i, v muzejih, gostinskimi lokali in tako naprej. »In jih je mogoče hitro in enostavno najti,« je napisano na njihovi spletni strani.
Prvi dan – Obala, Idrija in Gorenjska
Cilj je bil videti mesto, spiti kavico, si ogledati kakšen muzej in iti naprej. A zataknilo se je že pri prvem mestu, ker nismo niti vedeli, kje točno moramo iskati napis. Od parkirne hiše do Tartinijevega trga. Od tam v dežju do obzidja na vrhu hriba in do ugotovitve, da je napis na Tartinijevem trgu. Čeprav smo po urniku že zamujali, smo se imeli v Piranu (v dežju) odlično.
Sledil je Koper, kjer smo točno vedeli, kaj iskati, saj nam je bilo mesto bolj poznano. Ker pa smo bili že utrujeni in lačni, smo se ustavili v najboljši pivnici na obali, morda celo v Sloveniji. Easy beer Koper je fantastičen postanek, kjer lahko poskusiš na desetine piv in ješ res fantastično hrano. Osebje pa je izjemno prijazno in vsak, ki tja pride, se vrne že zaradi njih.
Na vrsti je bila Idrija, kjer je bilo sonce že precej močno. Polovica naše skupine vročine ne obožuje, zato Idrije nismo pričakali v najboljši možni volji. »Idrje« je znana po žlikrofih, čipkah in rudniku živega srebra. Še bolj kot to pa po izjemno prijaznih in toplih ljudeh, zaradi katerih je na UNESCO seznamu (to je zaradi Geoparka).
Po eni najbolj ovinkastih cest smo se počasi prebijali do Škofje Loke. Mesto je uradno eno najlepših srednjeveških mest v Evropi in to se vidi na vsakem koraku. Med sprehodom po mestu si lahko ogleduješ okolico ali pa si prebereš kaj o Škofjeloškem pasijonu (prav tako UNESCO seznam).
Prišli smo do Kranja, enega najpomembnejših slovenskih mest, ki v sebi skriva marsikaj. Umetniška scena, kulinarika in kulturni dogodki, ki so nekaj drugačnega kot v ostalih krajih. Bogata zgodovina mesta k temu vsekakor pripomore.
Naša pot prvega dne je šla h koncu, prav tako pa tudi dan. Bližje ko smo bili Jesenicam, bolj temno je bilo. A to le zaradi tega, ker so bila naša zadnja tri mesta v objemu gora. Zaradi višjih sil se nam (na žalost) na Jesenicah ni uspelo zadržati tako dolgo, kot bi si želeli. Tisti, ki še niste bili, vam mesto ponuja enega najlepših razgledov v Sloveniji.
Radovljica je bilo predzadnje mesto, a eno najlepših. Tam bi lahko preživeli tudi več dni, ne le nekaj ur. Sprehod po glavnih ulicah prestolnice čebelarstva in čokolade ti ponudi ogromno. Prelep Linhartov trg te kar vabi, da tam tudi ostaneš.
Dan smo zaključili v Tržiču, kjer smo videli tovarno Peko, ki jo pozna vsak Slovenec. Našli smo tudi plažo sredi zavetja gor, saj ima Tržič svoje kopališče. Za konec pa smo se spoznali z legendo o Tržičanih in njihovem zmaju.
Drugi dan – Štajerska, Dolenjska in Prlekija
Drugi dan smo začeli tako, da je nekdo pozabil kar dve stvari. In spet smo bili za našim urnikom. Prvi na vrsti je bil Kamnik. Rojstno mesto Rudolfa Maistra, kjer si lahko ogledaš razstavo in zbirko o njem. Povzpneš se lahko na Stari grad ali pa Mali grad. Razlika je le v legi, a pogled je čudovit na obeh.
Na seznamu nam je manjkala Prlekija, zato smo se kar sami odpravili v Ljutomer. Spili smo kavico in domači ledeni čaj, najboljše pa so bile sladke dobrote, ki jih pripravlja Flo Cukeraj. Lastnica nam je pomagala z nasveti, kaj videti v Ljutomeru, saj si, kot je sama povedala, želi, da bi Ljutomer videlo več ljudi. Z njo smo se strinjali, saj je Lotmerk skriti biser vzhodnega dela Slovenije.
Cukeraj v srcu Ljutomera, ki bi po naše moral biti dodan na seznam.
Morali pa smo dokončati seznam in odšli smo na Ptuj. Tam smo se sprehodili mimo TIC-a, kjer smo se zapletli v pogovor s tamkajšnjim vodičem. Zelo prijazen možakar, ki nas je nafilal z nasveti. Na Ptuju bi samo z njegovimi nasveti morali ostati več ur.
Slovenske Konjice so čudovito malo mestece, kjer se lahko sprehodiš po glavni ulici in se prepustiš užitkom dneva. Zaradi zdaj že večje zamude smo morali pohiteti v Šentjur. Mesto na vrhu hriba ponuja toliko vsega, da ne veš, kje začeti. Tako smo si obljubili, da se v Slovenske Konjice in Šentjur še vrnemo, saj imata še veliko skritih kotičkov, ki jih nismo videli.
Celje je pač Celje. Grad je fantastičen, staro mesto veličastno, naša skupina pa vedno bolj sitna in utrujena. Celje nas je močno zdelalo, saj nismo našli napisa. Ker smo bili v mestu že večkrat, smo takoj po najdenem napisu odšli.
Kostanjevica na Krki nam bo za vedno ostala v spominu, saj je čudovito mesto. Poleg tega pa nam je sledila majhna podoba na triciklu. Mali punčki se obenem zahvaljujemo, ker nam je pomagala najti napis #mojemesto, a obenem je v redu, če je ne vidimo več. Večino naše skupine je premočno prestrašila.
Dolga, predolga pot v Metliko se nam je zdela večna. Metlika, si prelepo mesto, ampak to je pa predaleč. Neokrnjena narava in odmaknjeni kraji so prekrasni, ampak za že kar utrujeno ekipo, je bilo to predaleč. Metlika, nekoč se vidimo za nekaj dni.
V Novem mestu smo v starem mestu že bili v temi. Na trgu smo se usedli še na zadnjo pijačo in se spominjali svojega izleta, ki se je bližal h koncu. Užili smo še zadnje utrinke novomeškega vrveža in odšli k zadnji postaji.
Žužemberk je nekaj, kar mora videti vsak. Samo mesto še dodatno nadgradi eden najlepših gradov v Sloveniji. Ne le zgodovinskega pomena, ampak tudi turističnega, saj je tisto nekaj, kar lahko privabi množice.
Naša ekipa v Piranu, ko smo bili še pri močeh.
Konec poti, ostajajo pa spomini
Naša pot se je zaključila. Sedemnajst mest + Ljutomer v dveh dneh. Uspelo nam je, a na koncu smo bili že močno utrujeni, sitni in naveličani. Bi šli po mestih Slovenije še enkrat? Brez dvoma, vsaj še stokrat.
Zgodovinska mesta Slovenije je bila čudovita nagradna igra, ki vsem sodelujočim ni pomenila le nagrad, ampak nekaj več. Nastali so spomini, nepozabna vožnja, spoznavanje domovine in samih mest, nore zgodbice in želja. Želja po vključitvi še večjega števila mest, kar bi še dodatno pripomoglo k poznavanju Slovenije. Uspelo nam je!
»Na mladih svet stoji,« je resda slaven rek, a vprašati se moramo, na čem stojijo mladi? Poleg staršev, ki otroke vzgajajo, so v otrokovem življenju izredno pomembni vzgojitelji in učitelji. Ni važno, kako obrnem, ni mi logično, zakaj plače učiteljev ne konkurirajo plačam politikov.
Andrej P. Škraba, človek za Astra.si, ima na spletni strani zapisano: »Matematika je zelo zanimiva, če ti jo nekdo predstavi na pravi način …«. V svojih dijaških letih sem njegovo stran večkrat obiskala in ta del stavka mi je vedno ostal v spominu.
Menim, da je vsaka stvar lahko zanimiva, če nam je predstavljena na pravi način. Zakaj pa do tega ne pridemo? Problemov lahko najdem kar nekaj.
Problem šolskega sistema
Od standardiziranih testov do deljenja osnovnošolskih otrok na nivoje šolski sistem potrebuje spremembe. Vse probleme, ki jih sistem ima, je nemogoče našteti, a poudarim lahko nekaj izrazitih.
Šolski sistem je zastarel in uči na šablonski način. Bolj so pomembne ocene kot dejansko učenje, snov je »napiflana« in kmalu pozabljena, učitelji so zaklenjeni v kurikulum, razredi razporejeni glede na starost, teorija pomembnejša od prakse, preveliki razredi … Sprememb bi se dalo narediti ogromno, a počasen birokratični sistem spremembe uvaja počasi ali pa jih sploh ne.
Kje torej leži rešitev? So to alternativni izobraževalni sistemi? Večje zavedanje in izobraževanje širše javnosti? Zgled po drugih državah? Odgovor so lahko vsi ti primeri in še več. Potrebno je izobraževanje in raziskovanje ter izhod iz začaranega kroga te na videz prave in varne rutine.
Problem izobrazbe učiteljev
Če že govorim o šolskem sistemu, se mi zdi, da nas ta razočara tudi na ravni izobrazbe učiteljev in vzgojiteljev samih. Otrok je kot goba, ki vase vsrka vse, zato je izredno pomembno, kdo ga vzgaja in izobražuje.
Sama lahko na prste ene roke naštejem vzgojitelje, učitelje in profesorje, ki so mi dobro razložili snov, imeli zanimiv pouk, mi bili pripravljeni vedno pomagati in mi dali dejansko zanimanje za predmet.
Tu problem lahko leži v učiteljih samih, saj se mi zdi, da so kriteriji za vpis na pedagoško usmerjene smeri prenizki. Mest je preveč, zato se na faks lahko vpišejo ljudje, ki za tako delo niso primerni in rezultat so slabi učitelji. Mislim, da bi morali zvišati kriterije, sestaviti sprejemne izpite in veliko delati na praktičnem usposabljanju.
Vredno pa je poudariti tudi, da je problem v kurikulumu. Učitelji imajo na voljo določeno število ur, da opravijo določene obveznosti. Če je snov težje razumljiva, morajo velikokrat sami poskrbeti za dodatni pouk, ki je izven rednih ur. Prav tako se lahko srečajo s pomanjkanjem pripomočkov, zastarelim učnim gradivom in prevelikim številom učencev na razred.
Problem plače učiteljev
Ker pa je očitno, da menim, da so učitelji izredno pomembni, je lahko očitno tudi, da menim, da bi morali imeti višje plače. Gre za ljudi, ki izobražujejo naslednjo generacijo, jim razkazujejo svet in oblikujejo razmišljanje o njem. Delo učitelja se ne začne in konča v učilnici, pač pa gre za ogromno priprav, svetovanja, izobraževanja in prilagajanja.
Svet z boljšim izobraževalnim sistemom in primernimi učitelji, ki so za svoje delo pravično kompenzirani, je svet, h kateremu bi morali strmeti in za katerega upam, da ga enkrat dočakam.
Mladi imamo sloves, da se večinoma ne ukvarjamo s politiko in da v njej aktivno ne sodelujemo. A tudi če bi se v posamezniku pojavila želja po tem, da bi se bolj politično ozavestil in informiral, naleti tak posameznik na številne pasti in komplikacije. Morje informacij je pregloboko, poleg tega pa je veliko teh informaciji propagandnega ali pa dvomljivega izvora. Kako lahko potem posameznik postane politično aktiven in se o politični situaciji pravilno informira?
Spoznaj svoje politično okolje
Preden raziščeš politično dogajanje, se najprej spoznaj z akterji, ki igrajo v teh političnih scenah. Spoznaj politične stranke, ki so na slovenskem in tujem političnem območju in se informiraj o njihovih ciljih, članih ter njihovi zgodovini. Poduči se tudi o svoji občini in njenih organih.
Politične stranke, organizacije in občine imajo svoje spletne strani, kjer predstavljajo sebe in svoje cilje. Tam lahko izbrskaš vse osnovne podatke, ki ti bodo pomagali razumeti slovenske politične frakcije in kakšno je njihovo prepričanje.
Zgodovino teh frakcij lahko preučiš preko novic. A svetujemo pazljivost. Veliko medijev ima lahko tudi svojo agendo ali pa politično prepričanje, ki vplivata na objektivnost novic. Zato preberi novice različnih medijev in si poskusi sam ustvariti lastno mnenje o dogodkih.
Poduči se o problematikah, ki se trenutno odvijajo v politični ter socialni sceni
Ko si si že informiral o akterjih, ki se nahajajo na tvoji politični sceni, je čas, da spoznaš problematike, s katerimi se današnja politika ukvarja. O teh problematikah se lahko informiraš na veliko načinov.
Vsaka politična stranka ima, če ne na svoji spletni strani, pa vsaj na družbenem omrežju, izpostavljen njihov pogled na določeno problematiko ter predlagane rešitve na to problematiko. Platforme za preprost, zanimiv in informativen pregled nekaterih problematik so spletne straniDanes je nov dan, Slovenska tiskovna agencija (STA) ali pa Access Info.
Te poglede in predlagane rešitve spet poglej iz različnih zornih kotov in si poskusi sam ustvariti mnenje na določeno problematiko, poskusi razumeti vse strani v konfliktu ter primerjaj svoje rešitve z rešitvami različnih političnih organizacij.
Spoznaj politični sistem in kako lahko ti kot posameznik v njem sodeluješ
Tvoja politična mentaliteta je nekako že razvita. Toda kako jo lahko uporabiš in sodeluješ pri vodenju države? Predlagamo, da si najprej prebereš ustavo Republike Slovenije. Iz ustave izveš svoje pravice in dolžnosti kot državljan in kakšna je dolžnost državnih organov ter kako njihovo delo poteka. Obišči tudi spletne strani vseh ministrstev in državnega zbora. Tam najdeš njihov namen in način dela.
Konvencionalno lahko sodeluješ z volitvami, referendumi, kandidaturo za politično funkcijo, sodelovanjem v volilni kampanji, aktivnim delovanjem znotraj stranke ali pa s finančnimi prispevki svojemu kandidatu. Lahko tudi ozaveščaš ljudi preko družbenih omrežji. A to ne pomeni puščanja žaljivih komentarjev pod različnimi objavami.
Politično aktiven si lahko tudi nekonvencionalno. Sicer nekateri ne odobravajo takega političnega delovanja. Nekonvencionalna politična aktivnost zajema mirne demonstracije, podpisovanje peticij, pisanje pisem uradnim osebam, grafitiranje (kaznivo dejanje), nasilne proteste (kaznivo dejanje), sodelovanje v nenapovedanih stavkah, cestne zapore, zasedanje prostorov, gladovne stavke in bojkot.
Mladim sta na lokalni ravni namenjena tudi Komisija za mladinska vprašanja in Mladinski svet lokalne skupnosti, ki se ukvarjata s težavami in željami mladih v občini.
Novi koronavirus že nekaj mesecev spreminja svet in vsakega posameznika. Poleg zdravstvenih in gospodarskih posledic pa ga spremlja tudi psihološka stiska. Nekateri več tednov niso videli svojih bližnjih, drugi so videli le bližnje, prijatelje pa preko zaslonov.
Prav vsem pa je bilo svetovano distanciranje na varnostni razdalji 1,5 metra. Kaj storiti, ko ne moreš objeti druge osebe? Objameš drevo!
»Ne morete objeti človeka? Objemite drevo!«
Foto: Icelandic Forest Service
je geslo, ki ga je že aprila ustvarila Islandska gozdna služba (Icelandic Forest Service), da bi spodbudila objemanje dreves, medtem ko se morajo ljudje držati socialne distance.
Gozdni redarji v državnem gozdu Hallormsstaður na vzhodni Islandiji so celo čistili zasnežene poti, da bi domačini lahko uživali na prostem, ne da bi prišli v tesne stike z drugimi gosti. In pa da so se lahko spoprijateljili z gozdnimi prijatelji – drevesi.
Akciji se je pridružilo mnogo ljudi, še nekatere fotografije so dostopne na spletni strani Islandske gozdne službe.
Akcija tudi v Izraelu
V zadnjih dneh je podobna akcija kot na Islandiji zaokrožila tudi v Izraelu. »V teh dneh ne morete objeti prijateljev in družine? Namesto tega objemite drevo,« sporočajo z izraelske uprave za naravo in parke.
Orit Steinfeld z nacionalnega parka Apollonia je dejal, da v tem neprijetnem obdobju covida-19 priporočajo ljudem po vsem svetu, da se odpravijo v naravo, globoko vdihnejo, objamejo drevo in izrazijo svojo ljubezen.
Foto: Reuters/Ronen Zvulun
Slovenija je znana po svojih gozdovih. Kaj praviš – se boš odpravil v naravo in sprejel ljubezen od drevesnega prijatelja?
Poletje je tisti čas v letu, ko imamo študentje končno dovolj časa, da si z lastnim delom prislužimo denar. Nekateri študentje uspešno delajo celo leto ob študijskih obveznostih, počitniško delo pa je super priložnost za vsakega študenta in dijaka.
Kaj je študentsko delo?
Študentsko delo je začasno/občasno delo, ki ga dijak oziroma študent opravlja za pravno osebo. Študent s pravno osebo sklene pravno razmerje, kot pogodba pa služi študentska napotnica, ki jo izda študentski servis pod pogojem, da ima študent urejen status v tekočem študijskem letu.
Zakaj je dobro opravljati počitniško delo?
Vsak delodajalec drugače gleda na potencialnega kandidata za (redno) službo, če v njegovem življenjepisu piše, da je že opravljal določeno delo. Kompetence za različne poklice se seveda zelo razlikujejo, vendar so določene kvalitete zaželjene povsod:
komunikativnost
zanesljivost
dobre delovne navade
varčnost
odgovornost
Z delom preko študentskega servisa lahko pridobiš zgoraj naštete kvalitete, ki ti bodo koristile vse do dne, ko boš šel v penzijo (in verjetno še po tem).
Ko boš zaslužil svojo prvo plačo, boš drugače gledal na zapravljen denar. Boljše boš razumel starše, ki po hiši ugašajo luči ob nerganju, kako je elektrika draga. Delo te postavi na realna tla in ti pomaga dozoreti.
ŠTUDENTSKA IZKUŠNJA:
Če delaš z veseljem, te res ne bo nič potrlo. Mogoče preveč študentov gleda na hiter (največkrat nujen) zaslužek in malo pozabi na svoje zadovoljstvo in pridobljene izkušnje. Pridobil sem odlične izkušnje v vseh podjetjih in odlična prijateljstva, ki jih ohranjam še danes. ?
Temne plati počitniških del
Najpogostejše kršitve s strani delodajalca se nanašajo na:
redno plačilo v dogovorjenem znesku,
trajanje in obseg dela,
varnost in zdravje pri delu,
odmore in počitke.
Neplačevanje za študentsko delo nekateri študentski servisi rešujejo z zalaganjem. Študentu servis nakaže plačilo takoj, ko podjetje sporoči število ur, podjetje pa nato dolg poravna s študentskim servisom.
ŠTUDENTSKA IZKUŠNJA:
»Najbolj se splačajo promocije. Dobro plačane za samo stat, je pa res, da delaš večinoma med vikendi in cele dneve stojiš. Poleg tega pa si pogosto deležen komentarjev kot so: »Ooo miška lepa, kaj mi pa danes ponudiš?« in »Nasmehni se zame, kaj si tako jezna?« ter »A za take fajn gospode, kot sem jaz, dobim kak popust?« Poleg tega dosti agencij za promocije zahteva fotografijo celega telesa… Le zakaj…«
Poleg kršitev, za katere je delodajalec kazensko odgovoren, obstaja tudi sivo področje, za katerega delodajalec ni v prekršku:
izkoriščanje študentske delovne sile in odpuščanje rednih delavcev,
delo ob vikendih, za katerega študenta plačajo enako, kot med tednom,
kandidate za delo izbirajo na podlagi zunanjega izgleda,
neplačevanje za obdobje uvajanja.
Študentje se na delu srečujejo z nezadovoljnimi delavci, ki morajo tedensko uvajati nove in nove študente (hitre menjave zaradi neplačevanja, previsokih zahtev ali nespoštovanja drugih študentovih pravic).
ŠTUDENTSKA IZKUŠNJA:
Velikokrat je potrebno opravljati vikend delo in nadomeščati delavce, ki so šli na dopuste. Izpostavila bi, da kot študent ne smeš dopustiti, da te izkoriščajo. ?
Nasveti za počitniške delavce
✅ Pred pričetkom dela se na spletu pozanimaj o podjetju.
✅ Na razgovoru se poskušaj točno dogovoriti o urni postavki, roku plačila, trajanju dela, zahtevah, dodatnih pogojih in pravilih znotraj podjetja.
✅ Zapisuj si dnevnik prihodov in odhodov z dela.
✅ Za izdajo napotnice se obrni na študentski servis, ki omogoča zalaganje plačila.
✅ V primeru nesoglasij se s pritožbo najprej obrni na delodajalca, kasneje pa lahko tudi na pristojno delovno sodišče.
ŠTUDENTSKA IZKUŠNJA:
Ne boj se vprašat (vsi se učimo). Najslabše, kar lahko narediš, je, da rečeš ja, ko nimaš pojma in narediš vse narobe. Vem, da si želiš delovnega mesta ob sončnem oknu, novo opremo, zelenje, kavč in mizo za biljard, ampak tega kot novinec ne boš dobil nikjer. Spoštovanje si moreš izborit in šele potem lahko začneš uvajat spremembe.
