Študentje in mladi radi v toplem vremenu svoje popivanje in zabavanje preselijo na odprto. Obljuba o soncu nas vabi, da že načrtujemo, kje v divjini si bomo oškodovali telo z alkoholom, mletim mesom vseh oblik ali z bučkami.
Park
Vsako mesto ima vsaj eno zeleno površino, kjer si lahko pogrneš odejo, odpreš pivo ali steklenico vina in s prijatelji preživljaš svoj prosti čas ob nastavljanju toplemu pomladnemu soncu. Zvečer pa so za druženje ob pijači prikladne številne klopi, ki se nahajajo po parkih ali sprehajalnih poteh. Žal na teh lokacijah težko prirediš piknik, saj v večini parkov ne dovolijo kuriti ali pa je treba za kurjenje dobiti dovoljenje. Ne pozabi tudi pospraviti za sabo.
Lovske koče
Če je želja po čevapčičih, ražnjičih, pečenem tofuju ali raznovrstni popečeni zelenjavi neustavljiva, priskočijo na pomoč vikendi, koče, lovski domovi in seveda zidanice. Te lokacije so po navadi že okrepljene s kuriščem, če ne celo z žarom. Poleg tega so oddaljene od prebivalstva in tako je marsikomu prihranjen nečloveški hrup, ki nastane na teh študentskih »piknikih«. Razen ubogim živalim.
Piknik prostor
Kaj pa če v lokalnem parku nikakor ne smeš kuriti, nimaš pa dostopa do vikenda ali zidanice? Mnogi takrat obupajo, ne da bi si v okolici mesta, v katerem bivajo ali študirajo, ogledali možnosti piknik prostorov. Za manjšo denarno vsoto si lahko za en večer zagotoviš kurišče, mize in klopi, na katerih lahko prirediš svoj študentski piknik. Ti prostori so po navadi obdani z naravo in ravno prav oddaljeni od mest, da so blizu in dostopni, a ne moteči za druge ljudi.
Medtem ko ljudje ostajamo doma, se živali po celem svetu družijo in izobražujejo. Pingvini iz živalskega vrta Kansas City so pred kratkim obiskali muzej umetnosti Nelson-Atkins v Misuriju, kjer so tavali po prostorih in »občudovali« baročne in impresionistične umetnine.
Ideja, da bi pripeljali pingvine v muzej, je zrastla iz prvoaprilske šale. Direktor muzeja Julian Zugazagoitia je poklical prijatelja Randyja Wisthoffa, da bi poizvedel o njegovih načrtih za ponovno odprtje živalskega vrta in mu v šali rekel, naj pripelje pingvine na obisk.
Wisthoff se je z idejo takoj strinjal. Osebje muzeja in živalskega vrta se je kolektivno lotilo načrtovanja. Zaradi varnosti umetnin in živali so nekatere sobe ostale zaprte, tri pingvine pa so med obiskom spremljali njihovi skrbniki.
Zugazagoitia je bil nad radovednostjo ptic navdušen, saj naj bi se obnašale podobno kot ljudje. Majhni obiskovalci so večino časa preživeli v sobah z velikanskimi baročnimi slikami in kričeče rdečimi stenami. Direktor je pripomnil, da jih je, na njegovo presenečenje, najbolj zanimal Caravaggio.
Penguins Visit Nelson-Atkins Ahead of Kansas City Zoo Opening
Nelson-Atkins muzej ostaja zaprt, vendar osebje išče alternativne in ustvarjalne rešitve za zabavanje ljudi prek spleta. Mogoče pa jih naslednjič obiščejo žirafe.
Tri leta nazaj je v kine prišel film Liga pravičnih (Justice League). Po uspehu Supermanovega (Henry Cavill) filma Jekleni mož, je prišel čas, da tudi DC dobi svoj univerzum superjunakov. Za zgled so vzeli studio Marvel in njihove junake, a storili eno usodno napako. Želeli so jih ujeti v prekratkem času in tako so padli sami v svojo past. Film, ki je združil Batmana, Supermana, Aquamana, Wonder Woman in ostale, je bil polomija. Finančna polomija in polomija pri kritikih. Če hitro preskočimo na danes, se lahko končno veselimo izida »prave« Lige pravičnih naslednje leto. Režiser Zack Snyder in trume oboževalcev s(m)o zaslužni za to, da bomo končno videli pravi film in ne to kar je bilo v kinu. Vprašanji, ki sta na mestu, pa sta naslednji. Kaj se je zgodilo z Justice League filmom in kaj je to Snyder Cut?
Želja je nekaj, dejansko stanje je drugo
Zack Snyder je režiser, ki se je podpisal pod filme Zora živih mrtvecev, 300 in Varuhi. Ker mu je s slednjim uspelo dokazati, da se v žanru superjunakov dobro znajde, je lahko režiral novega Supermana. Imenoval se je Jekleni mož in glavno vlogo je odigral Henry Cavill, ki mu je bilo usojeno igrati Clarka Kenta. Film je bil sprejet dobro, ne odlično, ampak dobro. Temu dodajmo še dejstvo, da je bil deveti najbolj dobičkarski film leta 2013 in studio Warner Bros je sprožilo svoj DC univerzum (DCEU).
Slediti bi moralo nadaljevanje Supermana, a je studio pritiskal z željami, da želijo ujeti in prehiteti studio Marvel. Tako je iz Jeklenega moža 2 nastal film Batman proti Supermanu. Kar je Marvel posnel s štirimi filmi, je moral Snyder narediti z enim. In film je imel svetle trenutke, a kot celota ni deloval. Vseeno pa je zaslužil dovolj (875 milijonov dolarjev), da se je nadaljevala zgodba DCEU.
Sledila sta Odred odpisanih (Suicide Squad) in Čudežna ženska (Wonder Woman), ki sta kot noč in dan. Odred odpisanih je eden najslabših filmov, kljub zvezdniški zasedbi (Will Smith, Margot Robbie, Jared Leto). Čudežna ženska pa je kakovosten film z dobro zgodbo in liki. Univerzum se je nadaljeval še s filmi Aquaman, Shazam in Ptice roparice. A med te filme moramo na žalost dodati še Justice League.
Izpustite Snyderjev rez.
Liga pravičnih = Justice League = Katastrofa
Gal Gadot, Ben Affleck, Henry Cavill, Ezra Miller, Amy Adams, Jason Momoa, Jeremy Irons, Diane Lane in J. K. Simmons. Neverjetna zasedba v filmu, ki bi moral biti neverjeten. In res bi bil, če bi imel toliko predhodnih filmov, kot jih je imel film Maščevalci: Brezmejna vojna. Pa jih ni imel, saj so z izjemo treh likov vse predstavili v tem filmu. Predstaviti več kot petnajst likov v dveh urah je nemogoča zadeva, če moraš zraven početi še druge stvari.
Film je bil še pred prvim posnetim prizorom obsojen na propad. Studio je želel en film, medtem ko je Snyder želel trilogijo. Seveda so naredili logičen sporazum in posneli le en film. Ko je bil film praktično že posnet in je bil v postprodukciji, se je zgodila tragedija. Zackova (Snyder) hčerka je storila samomor in Zack je odstopil od filma. Vajeti je prevzel Joss Whedon, ki je režiral filme Maščevalci in spisal scenarije za Svet igrač, Buffy: Izganjalka vampirjev, Firefly in Koča v gozdu. Njegov stil je čisto nasprotje Snyderjevemu in tako je končen izdelek zmešnjava.
Napake v filmu so se v filmu kar kopičile.
Senzacija imenovana Snyder Cut #releasethesnydercut
Film je izšel in bil popljuvan z vseh strani. Oboževalci in kritiki so bili na isti strani. Krivci pa studio Warner Bros in celo Joss Whedon. Zack Snyder je večkrat povedal, da kar je bilo v kinu sploh ni njegov film. To so potrdili tudi igralci, ki so v zadnjih treh letih to večkrat javno povedali. In rodilo se je eno najbolj znanih gibanj v svetu filma. Release the Snyder Cut.
Igralci so zadnja tri leta objavljali slike svojih likov iz tako imenovanega SnyderCuta, kot so poimenovali različico Lige pravičnih. Začeli so se internetni prepiri ali sploh obstaja taka različica in ali je res boljša kot tisti film, ki je bil v kinu. Potem pa je decembra lani Zack Snyder objavil sliko filmskega traku, na katerem piše Justice League Director's Cut. Slika je bila objavljena, internet pa je zagorel. In zdaj smo tukaj.
Slika, ki jo je na svojem profilu objavil režiser Zack Snyder.
Leta 2021 bo na HBO Max »prišel« film z imenom Zack Snyder's Justice League. In oboževalcem je uspelo priklicati Snyder Cut. Kaj vemo o filmu? Za zdaj imamo le predvidevanja in nekaj nepreverjenih dejstev. Tudi to, da bodo za nov film porabili še 30 milijonov dolarjev.
Izid: 2021
Kje: HBO Max
Dolžina: Okoli 4 ure
Igralska zasedba Lige pravičnih. Aquaman (Jason Momoa), Batman (Ben Affleck), Wonder Woman (Gal Gadot), Cyborg (Ray Fisher), Superman (Henry Cavill) in Flash (Ezra Miller).
Kakršen koli film že bo, bo sigurno boljši od tistega, ki smo ga gledali na velikem platnu. A bolj kot to je pomembno dejstvo, da je to nov primer, ko so studijski veljaki poslušali svoje oboževalce. To se je na zadnje zgodilo z ježkom Sonicom.
Tako radi se primerjamo z razvitimi in predvsem večjimi državi »zahodnega sveta«, da pozabljamo, kaj vse se lahko naučimo od držav, na katere le redko nanesejo naši pogovori. Ko je govora o digitalizaciji, bi se denimo veljalo zgledovati po Estoniji.
Državljanom te male baltske države je danes prek interneta na voljo kar 99 odstotkov vseh javnopravnih storitev. Estonci lahko od doma plačujejo davke, urejajo osebne dokumente in se celo udeležujejo volitev. Na lanskih evropskih parlamentarnih volitvah je to opcijo uporabila skoraj polovica vseh volivcev.
Napredek pa se v Estoniji ni zgodil čez noč. Tovrstna stopnja digitalizacije je posledica več desetletij dolgega vlaganja v internetne storitve, kar se je za posebej pomembno izkazalo v času epidemije koronavirusa, ko so bili medčloveški stiki omejeni.
Zlata »digitalizacijska« priložnost
Ko se je Estonija leta 1991 osamosvojila, se je znašla v zelo zahtevnem položaju. Trdi primež sovjetskega komunizma je poskrbel, da je bila država gospodarsko vse prej kot razvita. Da bi ujeli ali celo prehiteli razviti zahodni svet, so si morali tamkajšnji voditelji izbrati način, s katerim bi izstopili iz povprečja številnih pravkar osamosvojenih držav, med katere je spadala tudi Slovenija.
Priložnost so uvideli v digitalizaciji, ki je bila v devetdesetih letih še v povojih. Estonska vlada je že leta 1994 sprejela sklep, po katerem je odstotek celotnega bruto domačega proizvoda (BDP) namenila razvoju informacijske tehnologije. Dve leti kasneje so Estonci prek interneta že lahko opravljali prve bančne transakcije.
Nova prelomnica je nastopila leta 2001, ko je bil vzpostavljen sistem x-road, ki še danes služi kot hrbtenica vseh tamkajšnjih online storitev. X-road povezuje javni in zasebni sektor informacij v enoten sistem, zaradi česar je opravljanje storitev, ki jih nudi, enostavno in hitro.
Za primerjavo, v Sloveniji je stopnja digitalizacije odvisna od vsakega organa posebej. Finančna uprava je s svojim sistemom eDavki v koraku s časom, kar pa za veliko večino drugih institucij ne velja. Ministrstvo za javno upravo je sicer splošno digitalizacijo načrtovalo že leta 2008, a ji doslej še nismo bili priča.
Volitve, zdravstvo in gospodarstvo
Leta 2005 je Estonija kot sploh prva na svetu svojim državljanom ponudila možnost volitev prek interneta. Tedaj se je za to opcijo odločilo le nekaj odstotkov volilnih upravičencev, danes pa je ta delež, kot smo že omenili, skoraj 50-odstoten.
Kako se je spreminjal odstotek Estoncev, ki volijo prek interneta. Vir: e-estonia.com
Pred koncem prejšnjega desetletja se je digitalizacija začela pojavljati tudi na področju zdravstva. Najprej so lahko Estonci od doma dostopali do zdravstvenega kartona in se po potrebi posvetovali z osebnim zdravnikom, dandanes pa je v državi z dobrim milijonom prebivalcev kar 99 odstotkov receptov za zdravila izdanih prek interneta.
Od leta 2014 je mogoče prek interneta postati tudi estonski e-državljan, kar v praksi pomeni, da lahko vsak odpre račun na eni od estonskih bank ter upravlja in vodi podjetja, za katera veljajo direktive Evropske unije. Slednje se je kot zelo uporabno izkazalo ob brexitu, ko so se številni najbogatejši Britanci odločili, da svoje poslovanje v EU nadaljujejo kot e-Estonci. Država pa od tega seveda pobira davke, ki jih sicer ne bi.
Po letošnjih podatkih ima Estonija 66 tisoč e-državljanov, ki so doslej odprli več kot 10 tisoč novih podjetij. Sistem x-road trenutno ponuja 2773 storitev, lani pa je v povprečju na mesec opravil kar 180 milijonov različnih del, ki se v manj razvitih državah, delno tudi pri nas, še vedno opravljajo v fizični obliki.
Prvi rezultati in pogled v prihodnost
Zgodbo o uspehu je v zadnjem času začelo prepoznavati vse več svetovnih organizacij, ki v svojih letnih poročilih Estonijo uvrščajo med najboljše. Leta 2018 je podjetje Index Ventures Estonijo razglasilo za državo številka ena za začetek start-up projektov. Neprofitna organizacija Freedom House jo je lani v izboru držav z največ internetne svobode uvrstila na drugo mesto, istega leta pa je Estonija zasedla sam vrh v indeksu najboljših digitaliziranih zdravstvenih storitev.
»Za nas je e-Estonia v prvi meri priložnost, da vzpostavimo bolj transparentno in učinkovito družbo, v kateri bi si ljudje med seboj zaupali. Z e-rešitvami nočemo izboljšati trenutnih stvari, temveč uvesti povsem nove,« pa svoj pogled v prihodnost pojasnjujejo na spletni strani projekta e-estonia.com.
Veljajo za prve slušalke za v uho, ki se lahko pohvalijo z aktivnim dušenjem hrupa, vendar to ni vse, česar so Huawei FreeBuds 3 sposobne. Vgrajeni procesor Kirin A1 ne poskrbi le za preprosto in hitro Bluetooth povezavo, temveč tudi za pametni in pravi stereo zvok!
Slušalke Huawei FreeBuds 3 so zasnovane za izjemno udobje, na voljo pa so v črni, beli in rdeči barvi. V primerjavi s slušalkami z aktivnim dušenjem hrupa in oblikovno zasnovo na uho ali prek ušesa, imajo ergonomsko oblikovana ušesna čepka, katerih krivulja ustreza ušesnemu kanalu. Zato zmanjšujejo nelagodje in so primerne za vse primere rabe.
Uživanje v jasni in kakovostni glasbi v hrupnem okolju s tovrstno obliko slušalk ni več želja, temveč resničnost, poskrbeti pa znajo tudi za udobje nošenja. Čeprav delujejo takoj, ko jih seznanite s telefonom, je priporočljivo uporabiti tudi aplikacijo Huawei AI Life, saj omogoča, da delovanje slušalk prilagodite lastnim potrebam. Na pametni telefon jo naložite z prek kode QR na škatli, ali pa jo poiščite v tržnici AppGallery.
Po zagonu aplikacije AI Life na zaslonu vidite seznam s telefonom povezanih naprav, če ste jo zagnali prvič, pa začetni zaslon. Če želite s telefonom povezati slušalke Huawei FreeBuds 3, v obeh primerih poiščite in izberite znak »+«.
Samodejno iskanje
Aplikacija bo samodejno poiskala in preverila vse naprave v domačem omrežju Wi-Fi.
Če je ime želene naprave na seznamu rezultatov samodejnega iskanja, izberite »Poveži«.
Ročno iskanje (koda QR)
Izberete pa lahko tudi ročno dodajanje ali skeniranje kode QR, ki je natisnjena na škatli s slušalkami.
Vodnika za namestitev
Aplikacija vas bo vodila prek postopka seznanjanja slušalk in telefona, medtem pa morata biti ušesna čepka v polnilni škatlici. Odprite jo in 2 sekundi držite gumb ob strani, da začne sijalka LED utripati.
Nadzorna plošča
V tem razdelku aplikacija prikaže stanje napolnjenosti baterij obeh ušesnih čepov ter tudi polnilne škatlice.
Upravljanje s slušalkami
Privzeto dotik (tap) levega čepka vklopi ali izklopi aktivno dušenje hrupa, desnega pa zažene ali zaustavi predvajanje skladbe. Seveda pa lahko to spremenite v ustreznem razdelku aplikacije AI life.
Prilagajanje dušenja hrupa
Zasnova slušalk upošteva številne dejavnike, ki vplivajo na dušenje zvoka, vendar imajo uporabniki različne zgradbe ušesnega kanala, razlikujejo pa se tudi navade uporabe. Na podlagi raziskav je zato Huawei oblikoval devet lastnosti, ki jih lahko uporabnik v aplikaciji spreminja in prilagaja dušenje hrupa lastnim potrebam in željam.
Slušalke Huawei FreeBuds 3 so združljive z vsemi pametnimi telefoni, še posebej dobro pa delujejo s Huaweijevimi, vključno z modeli nove družine P40. Poleg modela srednjega razreda P40 lite vanjo sodijo še premijski modeli P40, P40 Pro in P40 Pro+. Odlikujejo se v zmogljivih procesorjih, poudarku na fotografski odličnosti in tudi tržnici AppGallery, ki je postala osrednje mesto za priljubljene lokalne in globalne aplikacije za uporabnike naprav Huaweia.
Skupina znanstvenikov in statistikov z Univerze v Rhode Islandu je opravila prefinjeno kvantitativno analizo množičnega izumrtja, ki se je zgodilo pred 215 milijoni let. Ugotovili so, da vzrok za izumrtje nista bila asteroid ali podnebne spremembe, kot je veljalo prej. Namesto tega so znanstveniki zaključili, da izumrtje ni prišlo nenadoma ali hkrati, kar kaže na to, da izginotje najrazličnejših vrst ni povezano z nobenim enim katastrofalnim dogodkom.
Njihova raziskava, ki temelji na paleontološkem terenskem delu, opravljenem na sedimentih, starih 227 do 205 milijonov let, v nacionalnem parku Petrified Forest, Arizona, je bila objavljena aprila v reviji Geology.
Kaj je krivo za izumrtje? Asteroid, globalno segrevanje ali nič od tega?
David Fastovski, profesorja geoznanosti, in njegov podiplomski študent Reilly Hayes sta vodila študijo o globalnem izumrtju starodavnih pozno triasnih vretenčarjev. Izginotje le teh znanstveniki imenujejo Adamanian/Revueltian turnover in še nikoli ni bilo zadovoljivo pojasnjeno. Nekateri raziskovalci so verjeli, da je izumrtje izzval asteroidni udar, ki se je zgodil v Quebecu pred 215,5 milijona let in je zapustil izrazito jezero v velikosti 2000 kvadratnih kilometrov. Drugi so ugibali, da je izumrtje povezano z bolj vročim in suhim podnebjem, ki se je zgodilo približno ob istem času.
To izumrtje je bilo odličen kandidat za uporabo kvantitativnih metod, ki jih je uporabila raziskovalna skupina. Ker obilica fosilov v narodnem parku Petrified Forest ohranjajo raznolikost vretenčarjev iz tega obdobja, vključno s krokodilu podobnimi fitozavri, oklepnimi eetozavri, zgodnjimi dinozavri, velikim krokodilom podobnimi dvoživkami in drugimi vretenčarji, ki živijo na kopnem, je Hayes preselil mesta, kjer so bili fosili odkriti in natančno določil njihovo starost glede na njihov položaj v skalni sekvenci.
S statistiko do natančnih rezultatov
Uporabili so tudi profesorja statistike Gavina Puggionija, ki je uporabil več Bayesovih statističnih algoritmov, da je ustvaril »verjetnostno oceno«, kdaj so živali najverjetneje izumrle. Ta metoda omogoča nenavadno natančno oceno verjetnosti, če bi Adamanijski vretenčarji v starodavnem ekosistemu dramatično in sinhrono izumrli, kot bi bilo pričakovati z asteroidom.
Prejšnje raziskave so zaključile, da se je udar asteroida zgodil pred 215,5 milijona let, podnebne spremembe pa približno 3 do 5 milijonov let kasneje. Raziskovalci so dokazali, da se je izumrtje zgodilo v daljšem obdobju med 222 milijoni let in 212 milijoni let nazaj. Nekatere vrste oklepnih arhozavrov Typothorax in Paratypothorax so na primer izumrle približno 6 milijonov let pred udarom in 10 milijonov let pred podnebnimi spremembami. Medtem ko so vrste Acaenasuchus, Trilophosaurus in Calyptosuchus izumrle 2 do 3 milijone let pred udarom. Po drugi strani sta vrsta Desmatosuchus in Smilosuchus izumrla 2 do 3 milijone let po udaru in v zelo zgodnjih fazah podnebnih sprememb.
Za natančne določitve je seveda potrebno tudi veliko podatkov
Raziskovalci menijo, da bo težko uporabiti te kvantitativne metode za izračun drugih množičnih izumiranj, saj enako bogatih fosilnih podatkov in natančnih radiometričnih datumov zanje ni na voljo na drugih lokacijah in v drugih časovnih obdobjih.
»To je bil testni primer, popoln sistem za uporabo teh tehnik, kjer moraš imeti dovolj fosilov in dovolj številnih in natančnih datumov,« je dejal Fastovsky. »Druga izumrtja bi se lahko preučila na podoben način, toda logistično je to zelo zahtevna naloga. Mogoče je, da obstajajo drugi načini, vendar so vsi zamudni in težki.«
Dober spanec je za zdravje prav tako pomemben kot telovadba in zdrava prehrana. Slab spanec ima negativen vpliv na hormonsko ravnovesje, delovanje možganov in energijo za fizično aktivnost. Dober spanec pa ne pomeni zgolj dovolj spati (za povprečnega človeka je to nekje med sedem in devet ur), ampak tudi kvalitetno spati. Premalo kvalitetnega spanca lahko povzroči pridobivanje na teži, poveča pa tudi možnost za razne bolezni in depresijo. Kako lahko pripomoreš k boljšemu spancu?
Bodi pozoren na svetlobo
Izpostavljenost močni svetlobi vsaj par ur na dan pripomore k boljšemu spancu ponoči. Poskrbi, da boš vsak dan vsaj nekaj časa preživel zunaj. Alternativa so lahko tudi močne, svetle luči. Nasprotno pa ponoči glej, da boš spal v temnem prostoru. Idealno bi bilo, da te zjutraj zbudi sončna svetloba.
Izogibaj se modri svetlobi pred spanjem
Dve uri pred spanjem s izogibaj vsem ekranom: televiziji, računalniku, tablici in telefonu. V kolikor to ni mogoče, si na telefonu in računalniku poberi eno izmed aplikacij, ki zmanjšujejo izpostavljenost modri svetlobi. Obstajajo celo očala, ki tako svetlobo blokirajo.
Izogibaj se kavi v drugi polovici dneva
Kofein lahko vpliva na spanec tudi do šest ur pred spanjem. Po tretji ali četrti uri popoldne se je kavi bolje izogibati. Če si ne moreš pomagati, posezi po kavi brez kofeina.
Previdno z dremanjem podnevi
Nekateri lahko po kosilu brez skrbi zadremajo in nato ponoči dobro spijo, medtem ko drugim to povzroča težave s spanjem. Na splošno velja, da krajši dremež (do trideset minut) lahko pozitivno vpliva na produktivnost človeka tekom dneva. Daljše spanje podnevi pa vsekakor ni priporočljivo.
Drži se rutine
Poskusi se odvaditi kratkih noči med tednom, ki jih nato nadomesti dolgo spanje za vikende, saj to telo spravlja pod stres. Navadi se, da vsak dan hodiš spat in vstajaš ob približno isti uri. V nekaj tednih se boš tega tako navadil, da se boš lahko zbujal brez budilke.
Izogibaj se alkoholu pred spanjem
Kakšen kozarček te navidezno res uspava, a alkohol slabo vpliva na spanec in na hormone. Alkohol zmanjšuje proizvajanje spalnega hormona melatonina v telesu, ki je ključen za cirkadiani ritem.
Uredi svoje spalno okolje
Poskrbi, da bo v tvoji spalnici prijetna temperatura (večini ljudi najbolj prija 20 stopinj), da bo posteljnina čista in da bo dovolj temno. Če živiš ob prometni cesti ali imaš sosede, ki ponoči razgrajajo, si lahko pomagaš s čepki. Spanec je boljši na kvalitetni vzmetnici in vzglavniku.
Ne jej prepozno
Zadnji obrok pojej vsaj dve uri pred spanjem, saj je spati s polnim želodcem težko. To ne pomeni, da moraš iti spat lačen, saj ti tudi to lahko prepreči dober spanec. Na spanec naj bi pozitivno vplivala večerja, sestavljena pretežno iz ogljikovih hidratov. Najboljše večerno sadje so banane, saj vsebujejo veliko vitaminov in mineralov in zmanjšujejo stres ter mišične krče. Pomembno je tudi, da pred spanjem ne piješ preveč. Tako se boš izognil odvečnim izletom na stranišče.
Redno telovadi – ampak ne pred spanjem
Tisti, ki redno telovadijo, lahko zaspijo kar enainštirideset minut prej kot tisti, ki se ne rekreirajo. Pri mnogih pa prepozna telovadba lahko povzroča težave s spanjem. Če pozno telovadiš, se ti lahko zgodi, da dolgo ne moreš zaspati.
Omisli si sproščujočo aktivnost pred spanjem
Tudi tisto, kar običajno počneš pred spanjem, je del rutine. Naj to ne bodo družbena omrežja, temveč branje, poslušanje glasbe, meditacija, pisanje dnevnika ali kaj podobnega. Te aktivnosti te bodo sprostile tako fizično kot mentalno in te pripravile na spanje.
Borut Mustar je z erotičnim romanom On, kurba morda dokončno premostil ali uničil predsodek, ki ga imajo bralci do erotičnih romanov. Zgodba o Maksu, za katerega se zdi, da mu življenje uhaja iz rok. Iz dna ga reši skrivnostna Sara in Maks s svojo željo po boljšem življenju to izkoristi. Navajeni smo romanov v megalomanskih mestih, a kaj se zgodi, ko tako zgodbo preseliš na Gorenjsko in njene bisere? Dobiš še bolj osebnostno zgodbo, ki je bralcu še bolj poznana, ker se dogaja blizu doma. Tako in drugače.
On, kurba: Borut Mustar, založba Primus, 448 strani.
Erotični romani so nekaj, česar se moška publika sramuje in na to gleda zviška. Da o tem, da bi jo pa napisal moški avtor sploh ne govorimo. Ampak zakaj je tako? Tu nismo zato, da bomo odgovarjali na to vprašanje, ampak zato, da pohvalimo avtorja te knjige. Borut Mustar je napisal erotični roman za generacije vnaprej. Zgodba je res huda, liki so resnični in izpopolnjeni, erotika je seksi in vroča, konec pa ni toliko nepredvidljiv, kolikor nanj nismo navajeni.
Erotika in nepričakovan humor
Osebno mi gre pri branju erotičnih romanov na »živce« tisti občutek nerealnosti, ki po navadi z veliko mero obdaja prodajne hite. On, kurba pač ni tak roman, saj svojo tematiko in strahove najde v vsakdanjih težavah vsakdanjih ljudi. Mesta in kraji, ki jih Slovenci poznamo, dodajo zgodbi veliko in lahko stojijo kot svoj lik. A kaj bi bil kraj dogajanja, če ne bi bili liki napisani tako, kot se spodobi. Vsa čustva, ki jih ljudje imamo, so v knjigi opisana in predstavljena super. A nekaj je v tem romanu, česar ni veliko v drugih. In to je humor. Redke so knjige, ki me nasmejejo in pri tej sem se nasmehnil in nasmejal večkrat.
Kar se erotike tiče je pa pač erotika. Saj ne moremo ocenjevati samega seksa. No, lahko bi, ampak ne bomo. Kar vedno »peša« pri erotičnih romanih, je slovensko spolno izrazoslovje, ki jeziku ne omogoča, da bi tekel tako gladko, kot bi lahko. Vseeno pa je dogajanje vroče, napeto, seksi in kar je pri vsej tej stvari najpomembnejše, želiš si, da bi se ti vsaj v nekem pogledu to tudi zgodilo. Naslov je izzivalen in te ima, da boš knjigo kupil in provokativno kakovostna je vsebina, ki kupi tebe.
Bliža se poletje, čas bo za kakšno knjigo več. Ampak katero in kako naj se spraviš k branju?
O gostji v podcastu
Gostja v avdio oddaji je Katja Stojić, urednica revije Študent, avtorica na našem portalu ter v reviji Študent ter skrbnica naših družbenih omrežij. Svoj magistrski študij trenutno zaključuje na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, smer Komuniciranje in mediji. Rada bere in posluša knjige, veseli pa jo tudi pisanje. Napisala je že roman, ki pa še ni objavljen. Med drugim nam je zaupala, da proces objave knjige ni ravno najbolj enostaven ter da zadnje čase razmišlja tudi o digitalnem samozaložništvu. Najraje piše fantazijsko literaturo, to pa tudi najraje bere.
Katere knjige mora prebrati vsak študent?
Najnovejša raziskava Knjiga in bralci je pokazala, da več kot polovica Slovencev sploh ne bere knjig, bralcev pa naj bi bilo še manj med mladimi. Ampak zakaj? Ali to s čim nadomeščamo? Je kriv multitasking? Kaj nam je v napoto pri branju? Katja je podelila nekaj idej, zakaj je temu tako in predstavila pozitivne učinke branja na razvoj tvojih možganov.
Dotaknili sva se tudi tematike branja predpisanih čtiv v srednjih šolah – so tudi tebi kakšni profesorji slovenščine “zagravžali” branje? Morda pa je čas za ponovni poskus! Prednost našega majhnega naroda je gotovo tudi v tem, da mladi precej dobro obvladamo angleški jezik, zato je Katja med predloge za branje navedla tudi tuja dela. Knjige za katere meni, da bi jih moral prebrati vsak študent so:
[ANG] Educated (avtorica: Tara Westover)
Pogovori s prijatelji (avtorica: Sally Rooney)
[ANG] Wayward Children (avtorica: Seanan McGuire) in
Noč v Evropi (avtorica: Polona Glavan)
Če tudi sam pišeš in občasno izgubiš motivacijo, fokus ali pa potrebuješ le prevetritev misli, ti Katja priporoča, da se lotiš kakšne izmed vaj za povečanje kreativnosti pri pisanju, ki so dostopne na spletu ali pa se poslužiš tehnike, ki jo je predstavila v avdio oddaji. Primere vaj na spletu najdeš na tej povezavi.
Prijetno poslušanje in z besedo na dan v komentarjih! Tvoje mnenje, želje in ideje za bodoče avdio oddaje so zlata vredne! #gold #gold #gold #hvala
Ideje, predloge ali želje po sodelovanju v naših avdio oddajah lahko posreduješ tudi na: marketing@nevtron.eu.
Evolucijske študije so velikokrat kritizirane zaradi strahu, da bi preučevanje temačnih plati človeške psihe lahko podkrepilo naše najslabše lastnosti. Nekateri menijo, da bi biološko razumevanje človeškega obnašanja lahko bilo uporabljeno za opravičevanje rasizma, seksizma in ostalih oblik predsodkov. Toda prav to preučevanje nam pomaga razumeti, kako so se oblikovale naše ideje ras, rasizma, spolov in seksizma ter kako te ideje spremeniti.
Rasizem in evolucija
V svojem članku Roots of Racism Elizabeth Culotta izolira dve pomembni temi: rasizem je eno od mnogih izrazov človeške evolucije dela in življenja v skupinah. Nagnjeni smo k temu, da se identificiramo z »mi«, kar pa privede do tega, da druge vidimo kot »oni«. S tem je povezana skupina »ljubezen« in skupina »sovraštvo«. Predsodki do drugih ver, etnično nezaupanje in celo negativna čustva do navijačev nekega nogometnega kluba izvirajo iz naše tendence po oblikovanju povezav in skupin.
Druga pomembna tema je odpor do pripadnikov drugih skupin, ki ga vodi predvsem strah, najpogosteje pred moškimi. Hitri predsodki, ki jih ljudje oblikujejo do drugih, najbrž izhajajo iz občutljivega alarmenga sistema, ki se je razvil, ko so bili ljudje, ki bi lahko bili nevarni, predvsem tuji moški. Moški so razvili močnejo nagnjenost k oblikovanju skupin, ki napadajo druge skupine, da bi zavarovale svojo. Zavedati se moramo, da danes več ne gre za pleme proti plemenu in tudi za raso proti rasi ne bi smelo iti.
Rasizem in možgani
Raziskave povezave med deli možganov in oblikovanjem prepričanj o rasi ter odzivu na rasne poteze so pokazale na amigdalo. Ta del možganov je pomemben tudi za strah, kar poudarja mehanično povezavo med strahom in načinom, na katerega se ljudje odzovejo na raso. Mehanizem prepoznavanja znotraj skupine lahko pripomore k temu, da so ljudje manj empatični do pripadnikov drugih skupin. Posamezniki si bolje zapomnijo in identificirajo obraze iz svoje lastne skupine. Predeli možganov, ki sodelujejo pri prepoznavanju obrazov, so bolj aktivni, ko gre za isto rasno skupino.
To pa ne pomeni, da imamo rasizem vrgajen v možgane. Spoznavanje posameznikov iz drugih rasnih skupin in zavedna želja po preseganju lastnih predsodkov lahko spodkoplje rasizem. Možgani so hitri pri učenju o rasah in sprožanju predsodkov, a hitri so tudi pri preseganju teh predsodkov. Z evolucijskega vidika je to dobro, saj se skupine, ki jim pripadamo, skozi življenje ves čas spreminjajo. Naša sposobnost spreminjanja je pomemben vidik človeštva, saj pomeni, da lahko svoje predsodke premagamo.
Koliko rasista je v tebi?
Rasizem je pogosto prisoten tudi pri ljudeh, ki mu navzven glasno protestirajo, pri tem pa se ne zavedajo lastnih predsodkov. Teh pogosto niso sposobni priznati nikomur, niti sebi. Psihologi si pri tem pomagajo s testiranjem posrednih odnosov in domnev: Implicit Association Test. Opazujejo hitrost in natančnost, s katerima se posameznik odzove, ko mora povezati pozitivne pojme z eno skupino in negativne z drugo skupino. To primerjajo s hitrostjo in natančnostjo, ko mora narediti nasprotne povezave. Tudi tisti, ki so zatrdili, da nimajo nikakršnih preferenc, kar se rase tiče, so hitreje povezali negativne pojme z drugimi rasami, pozitivne pa s svojo.
Razumevanje izvora rasizma ni namenjeno opravičevanju le-tega, temveč je cilj teh raziskav boljša prihodnost v enakopravni družbi. Pomembno je, da se vsak posameznik zaveda možnosti, da ima tudi sam predsodke, kar se ras tiče. Zavedanje in priznavanje teh predsodkov je prvi korak na poti do odpravljanja tovrstnih pomislekov in spoznanja, da je poudarjanje rasnih razlik nesmiselno, diskriminatorno in zelo škodljivo.
Svoje lastne predsodke lahko preveriš s tem testom.
