Zaradi koronavirusa je ogrožen obstoj vseh nogometnih klubov v državi, tudi tistih z najvišjega nivoja, pravi predsednik enega od angleških drugoligašev Gary Sweet. Prvi mož Luton Towna je odgovorne pri angleški nogometni zvezi pozval k čimprejšnjemu ukrepanju. Predstavniki elitne angleške Premier League so pred dnevi sklenili dogovor o finančni pomoči nižjeligašem, ki so v času krize najbolj na udaru. Moštvom od druge do pete lige bodo razdelili kar 125 milijonov funtov, Sweet pa opozarja, da zgolj to ne bo dovolj.
Predsednik Tranmere Roversov, trenutno šeste ekipe v četrti angleški ligi, Mark Palios dodaja, da je pred angleško nogometno zvezo (FA, op. a.) nekaj najbolj pomembnih dni v njeni zgodovini. Spomnil je na usodo Buryja, kluba z več kot 130-letno tradicijo, ki je pred nekaj meseci zaradi finančnih težav žalostno propadel: »Videli smo, kako je konec Buryja prizadel tamkajšnjo lokalno skupnost. Tega si ne želi nihče, a če ne bomo pravočasno ukrepali, Bury kmalu ne bo več osamljeni primer.«
Celotno nogometno dogajanje v Angliji je od izbruha koronavirusa prekinjeno, ni pa jasno, kdaj se bo nadaljevalo. Da bodo vodilni možje FA-ja sledili svojim severnim sosedom – Škotska je pred dnevi že končala vsa prvenstva razen prve lige –ne gre verjeti. Na kocki je enostavno preveč denarja.
Zdi pa se, da so trenutno najbolj na udaru klubi iz druge angleške lige (Championshipa, op. a.). Premierligaši imajo po večini tako bogate lastnike, da bi nekaj mesecev brez prihodkov zmogli brez težav, medtem ko so stroški delovanja klubov od tretje lige dalje občutno nižji. Drugoligaši so tako ujeti med nogometom, v katerem se vrtijo milijarde, in nogometom, kot ga poznamo na sončni strani Alp, kjer plače igralcev redko presegajo nekaj tisočakov. Za primerjavo, povprečna tedenska plača v Premier League znaša 67 tisoč funtov, v Championshipu je ta okoli 15 tisoč, medtem ko povprečen angleški tretjeligaš na teden zasluži »le« dva tisočaka.
Za nameček drugoligaši delujejo po številnih različnih finančnih modelih. Nekateri imajo – po vzoru Premier League – bogate lastnike iz tujine, večino pa vodijo poslovneži, ki so odvisni od tekočega prihodka. Pri Prestonu, ki ga ima v lasti skoraj milijardo »težki«Trevor Hemmings, so že sporočili, da bodo nogometaši in vsi ostali klubski delavci še naprej normalno prejemali plače. Na drugi strani se pri West Bromwich Albionu, kjer so vse finančne moči v tej sezoni usmerili v vrnitev med elito, bojijo najbolj črnega scenarija. Da bi bila sezona predčasno prekinjena, v tem primeru pa iz morebitnega napredovanja – trenutno je WBA drugi, eno točko zaostanka za vodilnim Leedsom – ne bi bilo nič. Nastala bi zgolj velika finančna luknja, ki bi jo le stežka zakrpali. Tako so vodilni možje kluba že pristali na stoodstotno znižanje plač, a jasno je, da jim v primeru predčasnega konca niti to ne bi kaj prida pomagalo.
Kaj bi prinesle tekme brez navijačev?
Če se bo sezona na Otoku le nadaljevala, bodo tribune stadionov zagotovo samevale. To za klube predstavlja novo veliko težavo. Že omenjeni Leeds United na domači Elland Road v povprečju privabi 35.321 navijačev. Do konca sezona ima prvouvrščena ekipa Championshipa še pet domačih tekem, po nekaterih ocenah pa bi s praznimi tribunami v tem času izgubila kar tri milijone funtov. Luton Town bi po takšnem scenariju izgubil od 10 do 15 odstotkov letnega proračuna, pa ocenjuje njegov predsednik Gary Sweet.
Še ena težava za vse nižjeligaše je upad zanimanja na nogometni tržnici. V januarskem prestopnem roku je Hull City, denimo, s prodajo Jarroda Bowna zaslužil okroglih 20 milijonov funtov. Fulham jih je Cardiff Cityju za Bobbyja Decordova-Reida plačal deset, devet milijonov pa je Burnley nakazal Bristol Cityju za Josha Brownhilla. Takšni zneski lahko pokrijejo tudi do polovico klubskega proračuna, a jim vsaj nekaj časa ne bomo priča, ocenjujejo strokovnjaki angleškega Sky Sportsa. Portal transfermarkt.com, ki je specializiran za tržne vrednosti nogometašev, je ob zadnji posodobitvi objavil, da se je skupna vrednost vseh igralcev znižala za neverjetne tri milijarde evrov. Za kar 70 milijonov evrov se je znižala vrednost Realovega Edena Hazarda, Lionel Messi je izgubil 25 odstotkov, Cristiano Ronaldo pa skoraj tretjino prejšnje vrednosti. Eden od predstavnikov angleških drugoligašev je BBC-ju zaupal, da se nam poleti zagotovo ne obetajo veliki prestopi. »Če so si nekateri obetali s prodajo mastno zaslužiti, bodo prej ali slej ugotovili, da to v trenutnih razmerah ni mogoče,« je dodal.
Kako naprej?
Tega pravzaprav ne ve nihče. Ne ve se niti, kdaj se bo sezona nadaljevala, kaj šele, kdaj se bo morala zaključiti. Iz dneva v dan se poraja več vprašanj, odgovorov nanje pa ni in ni. Nogomet je postal milijarde težka industrija, v kateri bi lahko sleherna napačna odločitev imela dolgoročne posledice. Zato je po vsej verjetnosti še najbolje, da odgovorni z dokončno odločitvijo počakajo, dokler se na obzorju ne bo pojavila najboljša – v tem primeru sicer prej najmanj slaba – opcija. Do tedaj nogometnim navijačem, če izvzamemo belorusko in tadžikistansko ligo, ne preostane veliko. A najbolj pomembno je, da klubi širom sveta to nič kaj prijetno obdobje preživijo, in le upamo lahko, da se bo najbolj pomembna postranska stvar ne svetu čim prej vrnila v stare tirnice.
