Izgubil sem službo, kaj pa zdaj?

0

Mnogi so se v zadnjih mesecih soočili z dejstvom, da so izgubili službo. Če se je zgodilo tudi tebi, glavo gor. Vsak padec je samo opomin in priložnost za nov vzpon.

Na spletni strani EURES, Evropski portal za zaposlitveno mobilnost, lahko najdeš vse potrebne informacije, ki ti bodo v pomoč pri iskanju nove službe.

Na portalu se brezplačno registriraš kot iskalec zaposlitve. Takoj postaneš član evropske baze, v kateri podjetja iščejo bodoče delavce. Prvi korak je življenjepis, ki si ga ustvariš kar na spletu in ga objaviš, tako da bo na voljo delodajalcem iz vse Evrope. Redno boš obveščen o informacijah na evropskem trgu dela.

podpisovanje
Morda boš prav ti kmalu podpisoval pogodbo

EURES navaja šest korakov do zaposlitve v tujini:

  1. Iskanje informacij o zaposlitvi v tujini
  2. Praktični in pravni vidiki mobilnosti
  3. Prijava na delovno mesto v tujini
  4. Nastanitev v novi državi

Vse ostale informacije najdeš na portalu. Srečno!

NASA in ESA objavili dih jemajočo fotografijo Stebrov stvarjenja

0

Nasin in Esin neverjeten pogled na »Stebre stvarjenja«, ki ga je ujel vesoljski teleskop Hubble, je postal eden izmed najbolj ikoničnih simbolov našega kozmosa. Fotografija stebrov je bila prvič prikazana že leta 1995.

6. aprila je bila ponovno objavljena kot Nasina fotografija dneva, tokrat v infrardeči svetlobi. Ta posebna podoba strukture v Orlovi meglici nas je pustila brez besed. Prikazuje svetleč sijaj stebrov v infrardeči svetlobi, ki jo lahko vidiš kako se prebija skozi prah in plin. To daje stebrom spektakularno modrikasto senco.

pillars
Stebri stvarjenja v infrardeči svetlobi (NASA, ESA / Hubble in Hubble Heritage Team)

Slika iz leta 1995, sestavljena iz treh različnih slik, napravljenih z uporabo vidne svetlobe, prikazuje stebre, ki se nahajajo v Orlovi meglici, ko bruhajo hladen vodikov plin in kozmični prah.

pillars
Stebri stvarjenja iz leta 1995 (NASA, ESA, STScI, J. Hester in P. Scowen (Arizona State University)

Na novo objavljena in reklamirana infrardeča različica pravzaprav ni nova. Nastala je, ko so bile slike te kozmične strukture ponovno pregledane pred nekaj leti. Leta 2015 so astronomi sestavili tudi podrobnejšo sliko stebrov, ujetih v vidno svetlobo.

pillars
Na novo obdelana fotografija v vidni svetlobi iz leta 2015 (NASA, ESA / Hubble in Hubble Heritage Team)

Orlova meglica, ki jo je leta 1745 prvič odkril švicarski astronom Jean-Philippe Loys de Cheseaux, je približno 7000 svetlobnih let oddaljena od Zemlje. Najdemo jo v ozvezdju Serpens.

Pri širini od štiri do pet svetlobnih let je struktura stebrov neizmerna, čeprav je v primerjavi s celotno meglico le razmeroma majhna struktura, ki se razteza od osupljivih 70 za 55 svetlobnih let.

Jordanov dokumentarec in drugi vredni ogleda

0

Pet tednov zapored bo naš ponedeljek brez košarke polepšan. Po prvih dveh delih bosta zdaj vsak teden prišla dva dela dokumentarca The Last Dance. Dokumentarec o zadnjem pohodu do naslova prvaka ekipe Chicago Bulls. Pod taktirko trenerja Phila Jacksona so Michael Jordan, Scottie Pippen, Dennis Rodman, Toni Kukoč in ostali naredili vse, da bodo prvaki še šestič. Da pa čakanje na naslednji del dokumentarca ne bo preveč pusto, sem ti pripravil najboljše dokumentarce o košarkarskih legendah.

The Last Dance

The Last Dance

10-delna serija, ki opisuje zadnjo sezono (1996-1997), ki so jo skupaj v rdečem dresu preigrali skupaj prej omenjeni igralci. Ker pa smo že vsi vedeli, da ni vse rožnato, nam bo še več povedal prav ta dokumentarec. Poseben vpogled v ozadje dogajanja najboljše ekipe vseh časov. Z zanimanjem pričakujemo nove dele, ki nam bodo odgovorili na vsa vprašanja.

The Answer

Allen Iverson

Dokumentarec o karieri Allena Iversona, legende Philadelphie in košarke nasploh. Zgodba enega izmed najbolj vplivnih košarkarjev, ki je spremenil NBA za vse večne čase. Zgodba o mladem fantu iz revne družine, ki je bil zaradi napake poslan v zapor, a je vseeno postal prvi izbor na draftu. Otrok z mišljenjem I wanna be like Mike je postal navdih za otroke, ki so želeli postati The Answer.

The Fab Five

The Fab Five

Kdor dovolj dobro spremlja košarko, ve, kdo so bili ekipa Fab Five. Jalen Rose, Chris Webber, Juwan Howard, Jimmy King in Ray Jackson. Prva univerzitetna ekipa, ki je prišla do naslova v sezoni, ko je bila vsa peterka v prvem letniku. Dokumentarec o fantih, njihovem vplivu in igri košarke.

Basketball: A Love Story

Basketball

Podobno kot The Last Dance, je tudi to 10-delni dokumentarec s strani hiše ESPN. Režiser skozi dele ugotavlja, zakaj so se Shaq, Kobe, Magic, Bill in ostali zaljubili prav v košarko. Zgodba o legendah lige NBA, ki pa dejansko opisuje le lepe stvari.

The Carter Effect

Vince Carter

Vince Carter. Half man-Half amazing. Njegov vzdevek pove čisto vse. Oseba, ki je postavila Toronto na zemljevid in mu je za to lahko hvaležna. Košarkar, ki je v dvorane privlekel množice, saj so vsi želeli biti del tekme na kateri bo igral Carter. Eden najboljših »dunkerjev« vseh časov in igralec z zelo dolgim stažem igranja v ligi.

Pooh: The Derrick Rose Story

Derrick Rose

Najmlajši MVP v zgodovini lige. Zgodbi o uspehu so sledile poškodbe in operacije, ki so ga pregnale na rob obupa. V dokumentarcu lahko vodimo celotno zgodbo od njegovih prvih tekem v življenju do sezone 2018-2019 z Minnesoto, ko je zaživel ponovno. Derrick Rose je bil in bo zgodba navdiha in najbolj eksploziven igrač vseh časov. In prav to ga je stalo marsičesa.

Quiet Storm: The Ron Artest Story

Ron Artest

Ron Artest ali Metta World Peace. Vsekakor pa eden izmed košarkarjev, ki je imel zelo razburkano kariero. Vsi poznamo slaven pretep proti ekipi Detroita imenovan Malice at the palace. Prvič pokazan v celoti in to prav v tem dokumentarcu. A ta je več kot le zgodba o pretepu. Je zgodba o spremembi življenja na bolje in o tem, kako najti smisel v lepih stvareh.

Nekoč brata

Dražen in Vlade

Vlade Divac in Dražen Petrović sta bila zlata dečka jugoslovanske košarke. Po osvojitvi Evrope sta se podala v ligo NBA, kjer sta orala ledino za vse prihodnje rodove. Sledil je razpad Jugoslavije in razpad njunega prijateljstva. Še preden pa sta lahko zakrpala njun odnos, je Dražen tragično umrl v prometni nesreči.

Kobe Bryant's Muse

Kobe Bryant

Ko je postavil košarkarske čevlje v kot, se je njegov izziv šele pričel. V dokumentarcu vidimo delček njegovega razmišljanja in pristopa do igre, ki jo je ljubil.

Nizkokalorične alternative za enostavne sladice

0

V času izolacije se večina ljudi dolgočasi. Mnogi pečejo, še raje pa jejo. Seveda, kako pa drugače bolje zapraviti čas in pregnati dolgčas kot pa s hrano! A na vrata že trka poletje in četudi še nismo prepričani, če bomo letos sploh imeli priliko obleči kopalke, veliko ljudi vseeno razmišlja o summer bodyju oziroma fit postavi. In vsem tistim, ki so od novega leta pridno upoštevali novoletne zaobljube in so pridno hodili v fitnes in jedli manj sladkarij, je epidemija koronavirusa krepko prekrižala načrte. Fitnesi so zaprti, gibanje omejeno in v pečici je vsak dan nova sladica.

Če se res ne bi rad odpovedal popoldanski sladki malici in večernemu prigrizku ob filmu, pa bi vseeno rad obdržal trenutno težo (ali celo kaj shujšal! Ja, res je! Če želiš shujšati, še ne pomeni, da se moraš odpovedati vsem dobrotam.) lahko posežeš po nizkokaloričnih alternativah.

Kolač s koščki čokolade

Namesto bele moke lahko na primer uporabiš zmleto čičeriko. Vem, sliši se čudno, a je vredno poizkusiti! Za nizkokalorični kolač brez glutena tako potrebuješ čičeriko, arašidovo maslo, banano in koščke čokolade ter pecilni prašek in sodo bikarbono in malo mleka.

čičerika

  • 240 gramov čikerike zmelješ v blenderju, da nastane gladka zmes.
  • 120 gramov arašidovega masla dodaš k zmesi in zmešaš, da nastane enakomerna mešanica.
  • Po želji dodaj še merico proteinskega praška.
  • Zmečkaj približno pol banane in dodaj v mešanico.
  • Dodaj žličko sode bikarbone in pecilnega praška.
  • Da se zmes lepše zmeša, dodaj nekaj žlic mleka (lahko uporabiš tudi rastlinsko mleko).
  • Po občutku in želji dodaj koščke čokolade.
  • Mešanico daj v pekač in peči na 180 stopinjah približno 20 minut, dokler zobotrebec, ko ga zapičiš v testo, ne pride ven suh.

Browniji

browniji s kavo

Če si pa čokoholik in večer najraje preživiš ob grickanju čokolade, imam zate super recept za nizkokalorične brownije iz samih super sestavin. Za brownije boš potreboval ovsene kosmiče, grški jogurt, kakav oziroma čokolado v prahu, sladilo (ali sladkor), mleko, jajce in pecilni prašek. Vse sestavine odmeriš in daš v blender, nato pa zliješ v pekač.

  • 190 gramov grškega jogurta, 20 mililitrov mleka, 45 gramov kakava, 45 gramov ovsenih kosmičev, eno jajce, 30 gramov sladila (lahko uporabiš stevio ali sladkor) in žličko pecilnega praha daš v blender in zmešaš, dokler ne nastane gladka zmes. Pazi, da zmes ne nastane preveč tekoča. Po želji lahko v maso dodaš še koščke čokolade ali borovnice.
  • Zmes vliješ v pekač in daš v pečico na 200 stopinj za približno 15 do 20 minut.

Ovseni piškoti s čokolado

Obožuješ piškote in jih rad prigrizneš ob popoldanski kavi? Tudi za to imam super okusno alternativo – ovseni nizkokalorični piškoti! Potreboval boš seveda ovsene kosmiče, arašidovo maslo, dve zreli banani, koščke čokolade in po želji lahko dodaš proteinski prašek.

ovseni kosmiči

  • Zmečkaj 2 zreli banani in v skledo dodaj 90 gramov ovsenih kosmičev. V mešanico dodaj 35 gramov arašidovega masla in po želji še dve merici proteinov.
  • Mešanico zmešaj, dokler ne nastane dokaj kompaktna masa za piškote.
  • V maso dodaj še koščke čokolade ali po želji suho sadje, borovnice …
  • Zmes oblikuješ v kroglice in jih daš na pekač. Ne skrbi, če je zmes bolj tekoča, piškoti se bodo prav tako spekli.
  • Pekač daj v pečico na 180 stopinj in peci, dokler piškoti na vrhu ne porjavijo. To je približno od 10 do 20 minut, odvisno od tega, koliko tekočo maso imaš. Pazi, da se ti ne zažgejo.

Zdaj pa res nimaš več izgovorov, da se ne bi lotil ustvarjanja v kuhinji, pa tudi ne, da se ne bi začel pripravljati na poletje. Pa dober tek!

Vprašanje tedna: Ali bodo fakultete znižale minimalno število kreditnih točk za vpis v višji letnik?

0

V zadnjih tednih se soočamo z izrednimi pogoji za študij. V zgodovini študija na slovenskih tleh je prvič, da se študij množično izvaja na daljavo. Zagotovo se bomo zapisali v zgodovino kot prva generacija, ki se je morala spopasti s tem izzivom.

V drugi polovici marca je zastalo študentsko življenje v Ljubljani, na primorskem in v Novem mestu pa že nekaj tednov prej. Zadnja je z ukrepi pričela mariborska univerza.

Včeraj, 21. aprila, je zasedal senat ljubljanske univerze, na katerem je sodeloval tudi rektor Univerze v Ljubljani, dr. Igor Papič. Sprejet je bil sklep, ki poziva članice univerze, da znižajo pogoje za napredovanje študentov v višje letnike študijskem letu 2019/2020.

Namen sklepa je omogočiti čim več študentom, da se kljub izrednim razmeram nemoteno vpisujejo v višje letnike. Senat si prizadeva, da bi s sprejetjem sklepa čim več študentov ohranilo status in s tem svoj socialni položaj.

Kaj pomeni točkovanje s kreditnimi točkami?

Točkovanje študija pri nas poteka po sistemu ECTS (European Credit Transfer and Accumulation System). Kreditne točke so namenjene ovrednotenju časovne obremenjenosti s študijskimi obveznostmi. Z drugimi besedami: ECTS sistem vrednoti čas, ki ga povprečen študent porabi, da uspešno napreduje s študijskimi obveznostmi.

Ena kreditna točka pomeni 25 do 30 ur vloženega dela. Če bodo članice upoštevale priporočila in sklep senata, si lahko študentje ljubljanske univerze obetajo znižano minimalno število potrebnih kreditov za napredovanje.

Upamo, da bodo tudi druge univerze preučile idejo in študentom olajšale vpise in prihranile kakšno neprespano noč. ?

Bayer doniral 70.000 evrov za odpravo posledic epidemije

Bayer je doniral skupno sredstva v višini 70.000 evrov, da bi pomagal v boju proti koronavirusu in podprl prizadevanja lokalnih vlad v bitki z boleznijo, omejil posledice epidemije in podprl dolgoročno stabilnost. Dodatno je Bayer že doniral 1200 zaščitnih mask za profesionalno uporabo in več sto rokavic trem slovenskim zdravstvenim organizacijam in njihovemu osebju.

»Naš namen je, da s to donacijo okrepimo aktivnosti oskrbe, usmerjene k prebivalcem,« je dejal Panagiotis Alekos, generalni direktor Bayer d.o.o. v Sloveniji ter direktor divizije Pharmaceuticals v klastru držav Alpe Adria-Madžarska. »Cilj donacije je podpreti prizadevanja vlad, osredotočenih na podporo bolnišnicam, ki zdravijo bolnike s covidom-19 in se ukvarjajo s pomanjkanjem osnovne opreme.« Slovenija in ostale države v naši regiji sprejemajo različne ukrepe, da bi omejile posledice epidemije bolezni zaradi koronavirusa.

Donacija za Slovenijo je znašala 40.000 evrov. Vsaka od držav, kjer je Bayer prisoten s svojimi predstavništvi in kjer je ustrezna oskrba bolnikov zaradi pomanjkanja virov še posebej težavna – v Bosni in Hercegovini, Severni Makedoniji in Albaniji – bo prejela po 10.000 evrov.

Kako smo lahko okolju prijazni po koronavirusu?

0

Koronavirus je onemogočil nenujna potovanja in v številnih državah velja karantena, kar pa pomeni, da lahko opazujemo, kaj se dogaja z našim planetom, ko smo večinoma odsotni iz njega. Preprosto dejstvo je, da če svet ostane doma, je to dobro za Zemljo.

Virus odkril, kakšen bi bil svet brez nas

Najbolj očitni pokazatelji zmanjšanega vpliva na okolje so satelitski posnetki, ki kažejo, da se je onesnaženost krajev z uvedeno karanteno zmanjšala. Zrak nad Kitajsko in Italijo je čistejši. Voda v Benetkah je čistejša.

Svetovna zdravstvena kriza seveda ni odgovor na zmanjševanje izpustov, vendar nas ta fenomen lahko veliko nauči. Končno smo spoznali, kakšen vpliv imamo na planet. Še posebej naše potovalne navade.

Kako pomagati okolju?

Študije kažejo, da če želimo pomagati okolju, lahko naredimo tri ključne osebne odločitve. Zmanjšati moramo svoja potovanja, tako z letalom kot z avtom, in jesti manj mesa. Letenje je velik krivec za večanje izpustov.

Če želimo zmanjšati globalno segrevanje, moramo korenito spremeniti naše potovalne navade. Namesto letala se po Evropi lahko odpravimo z vlakom. V službo se lahko vozimo z avtobusom ali pa vsaj s sodelavcem, da v avtu nismo sami.

Povezanost sveta ima dobre in slabe plati

Trenutna pandemija nam je pokazala, kako povezani smo. Ne sami ljudje, pač pa tudi sistemi in organizacije. Hitro smo namreč ugotovili, kako bliskovito se virus lahko razširi po celem svetu. Obenem pa nas je kriza tudi naučila, da skupaj lahko naredimo veliko dobrega.

Ko bo zdravstvena kriza za nami, se moramo ponovno zazreti sami vase in prevzeti osebno odgovornost. Pri sebi moramo spremeniti navade, da bomo lahko pomagali planetu. Virus nas je upočasnil, zato bi bilo primerno upočasniti tudi naše potovalne navade.

Množični turizem uničuje okolje

Križarke za seboj puščajo okoljsko katastrofo. Hitro potovanje iz ene države v drugo z letalom prav tako. Namesto da potuješ šestkrat na leto, raje potuj le enkrat in za daljši čas. S tem se ne boš odpovedal potovanjem, boš pa pomagal planetu.

 

Pretiran turizem je le ena oblika pretirane potrošnje. Turizem uničuje okolje, saj prispeva k onesnaževanju in izgubi naravnega habitata. Če bi vsi potovali zgolj lokalno, bi s tem ohranjali turizem pri življenju, hkrati pa zmanjšali izpuste.

Kako potuješ?

Pomemben je tudi način letenja. Letenje v poslovnem razredu je bolj škodljivo, saj pomeni, da je na letalu manj ljudi. Zato so te karte tudi dražje, saj poleg prostora plačaš tudi za večji del goriva in izpustov.

 

Na potovanjih smo lahko spoštljivi do okolja in kulture. Izberi lokalno turistično agencijo, ki ponuja bolj okolju prijazen načrt. Potovanjem se navsezadnje ne smemo odreči, saj je turizem eden največjih zaposlovalcev na svetu.

Potovanja nam širijo obzorja in povečajo empatijo. Vendar moramo prevzeti odgovornosti za način našega potovanja in najti rešitve, ki bodo poskrbele tudi za naše okolje.

Najboljše feel-good novice zadnjih dni

0

Časi so težji, kakor so bili pred časom, a to še ne pomeni, da lepih novic ni. Da bomo v rutino karantene vnesli vsaj nekaj dobrega, prosimo, da se ne poglabljaš preveč v posamezno zadevo. Samo uživaj v lepi novici. Pred tabo so zbrane novice iz celega sveta.

Vojni veteran zbral že več kot 30 milijonov

Načelnik Tom
Načelnik Tom

99-letni veteran iz druge svetovne vojne, Tom Moore, je s svojim dobrodelnim sprehodom zbral že več kot 30 milijonov funtov za britanske zdravstvene delavce.

Tovarna LEGO proizvaja zaščitne maske

LEGO
LEGO tovarne se zdaj ukvarjajo s proizvajanjem zaščitnih mask

Tovarne priljubljenih LEGO kock so svoje proizvodne obrate uporabili v dobro. Začeli so proizvajati na tisoče plastičnih zaščitnih mask za zdravstvene delavce.

Projeciranje zastav držav na obličje Matterhorna

Matterhorn
Ameriška zastava je le ena izmed mnogih, ki je bila na obličju Matterhorna

Švicarska vasica, ki leži nekaj kilometrov pod svetovno znano goro Matterhorn, je pričarala prikrasen prizor. Osvetlili so najbolj strm del gore z različnimi zastavami sveta.

Zvonik Notre dama zazvonil po enem letu

Notre dame

Zvonik pariške cerkve Notre Dame je zazvonil prvič po grozovitem požaru leta 2019. To je bila tudi obletnica požara, zazvonil pa je v podporo vsem prizadetim zaradi koronavirusa.

Študentka začela šivati maske za gluhe

Ashley Lawrence
Ashley Lawrence je začela šivati zaščitne maske, ki bodo v pomoč gluhim in naglušnim

Ameriška študentka je ugotovila, da imajo gluhi ljudje veliko problemov z zaščitnimi maskami. Tako je začela šivati maske, ki bodo gluhim pomagale pri branju z ustnic.

Mesta v Indiji po več letih vidijo Himalajo

V kraju Jalandhar v Indiji krajani navdušeno gledajo v daljavo. Prvič po mnogo letih spet vidijo vrhove gorovja Himalaja.

Vrhovi Himalaje vidni po več kot 30 letih
Vrhovi Himalaje vidni po več kot 30 letih

Pandi sta se naravno parili po 13 letih

Panda

Čeprav sta pandi cimra že več kot 10 let, sta sedaj prvič začutili klic narave. Prvič sta se parili med seboj in tako prinesli novo upanje za pande v Hong Kongu.

Prihodnost mesa so farme žuželk

0

Žuželke v prehrani niso nič novega. Že leta 1885 v knjigi Why not eat insects avtor navaja, da so žuželke kakovosten in trajnosten vir beljakovin in mikronutrientov v humani prehrani. Danes že okoli dve miljardi zemljanov redno vključuje žuželke v svojo prehrano.

kobilice
Kobilice lahko kupiš na tržnicah po celem svetu

Zakaj bi jedel žuželke?

Prebivalstvo narašča. Do leta 2050 bo na Zemlji med 9 in 10 milijard ljudi. Pridelava zadostnih količin hrane predstavlja velik izziv modernega sveta. Raziskovalci in strokovnjaki na tem področju rešitev vidijo v farmah insektov.

Primerjava z govedorejo

Za prirejo enega kilograma govedine potrebujemo 10 kilogramov hrane, poleg tega živina potrebuje veliko prostora in ogromno vode. Kar četrtina kopnega je namenjena reji živali. Reja žuželk je veliko bolj trajnostna. Za kilogram čričkov potrebujemo le 1,7 kilograma hrane, saj te živali veliko bolj ekonomično uporabijo biomaso. So hladnokrvne živali, zato za vzdrževanje telesne temperature ne potrebujejo energije in se vsa porablja za rast. Hitro se razmnožujejo in v okolje ne spuščajo toplogrednih plinov.

Kulinarikasestavine

Insekti se v kulinariki uporabljajo za pripravljanje najrazličnejših jedi. Priljubljeni so v obliki prigrizkov, kot nadev za kebab ali burger, v obliki testa za tortilje, v milkshake-ih. Verjetno je najbolj znan črv v žganih pijačah: mescal in tequila. Kmetje, ki gojijo insekte, vidijo potencialno tržno nišo v proteinskih pripravkih za športnike, saj so žuželke kvaliteten vir beljakovin, železa, kalcija, cinka, maščobnih kislin in magnezija.

Kakšen okus imajo insekti?

Okus se zelo razlikuje glede na vrsto žuželke. Črički, ki so najbolj razširjeni v kulinariki, imajo oreškast okus po mandljih. Cela žuželka je hrustljava in spominja na koruzni čips. Nekateri insekti so bolj sladkasti in imajo kremno teksturo.

testenine
Iz moke iz žuželk proizvajajo testenine

Katere žuželke so primerne za prehrano?

Vsekakor mora biti mikroživina namensko rejena. Med 2000 užitnimi vrstami so:

  • črički,

    črički v solati
    Solata s črički
  • kobilice,
  • molji,
  • mravlje,
  • komarji,
  • gosenice,
  • ščurki in
  • hrošči.

Kako poteka reja ?farma insektov

Farme žuželk najdemo že po celem svetu, najbolj znana je futuristična farma insektov v Austinu, v Texasu. Tam pridelajo milijon čričkov na dan. Velike farme so tudi v Avstraliji ter na Finskem.

Vzreja poteka štiri do šest tednov na kartonskih blokih. Na velikih farmah večino dela opravijo prilagojeni roboti. Žuželke potrebujejo hrano, vodo in prostor. Žuželke gredo po določenem času reje na proces ločbe, kjer strojno ločijo žive čričke od mrtvih in od drugih nečistoč, proteinski prašekizločkov. Žive živali se nato zamrzne in na ta način evtanazira.

Masa insektov se po zamrznitvi dodatno obdela in predela. V prodaji so žuželke v nepredelani obliki, zmleti v moko, predelani v testenine, granole. Pripravljajo se kuhani, pečeni in dimljeni insekti.

Ali bi v primeru globalnega pomanjkanja mesa poizkusil beljakovine nadomestiti z jedmi iz žuželk? V komentarju nam zaupaj svoje stališče.

Tehnologija spremenila življenje zapornika, v času koronavirusa se je povpraševanje še povečalo

0

Danes, ko se morda kdo v domači karanteni počuti kot v zaporu, se dejanski zaporniki počutijo še bolj izolirane. Kot je pisal Guardian, se je pokazala velika potreba po tehnologiji.

Informacijska in socialna izolacija

Ker so zapori zaprti, obiski niso dovoljeni. S tem se je prekinil pomemben socialni stik za zapornike, zato poudarjajo pomembnost dostopa do informacijske tehnologije.

Z njimi se ne strinjajo le tehnološka podjetja, a tudi skupine za človekove pravice v ZDA. Zahtevale so brezplačen dostop do naprav za vse zaprte v različnih ustanovah v času pandemije covida-19.Zapornik za rešetkami

Michelle Dillon z ene izmed takih skupin je izpostavila, da so zaporniki podvrženi cenzuri in izkoriščanju s strani tistih, ki na račun zaporov profitirajo. Zato si zaslužijo dostop do informacij in do svojih skupnosti, in to brez neznosnih plačilnih zneskov.

Pomoč podjetja

Tehnološko podjetje Securus je 6. aprila oznanilo, da bo omogočilo brezplačno komuniciranje preko njihovih tabličnih računalnikov JP5, ki so že leta na voljo za komuniciranje v določenih zaporih po ZDA. Podjetje ima več kot 290.000 tablic po zaporih v državi.

Tablica JP5
Tablica JP5 l Foto: Securus

Dostop do tehnologije spremenil življenje

Svojo izkušnjo je delil 48-letni Michael Baldwin, ki je v zaporu preživel 22 let, zdaj pa dela v odvetniški pisarni enega izmed svojih zastopnikov. Poleg tega sodeluje z več organizacijami in pomaga drugim z osebno rastjo.

Ko je prišel v zapor z dodeljeno dosmrtno kaznijo, je izgubil stik s svojimi otroki in ostalo družino. Za rešetkami se je začel spreminjati, učiti odgovornosti za pretekla dejanja.

V zaporu so imeli tablični računalnik, ki je zanj spremenil celotno izkušnjo. Ponovno se je zbližal z otroki. »Spet sem se počutil človeško. Bil sem človek, bil sem oče«, se spominja Baldwin.

Našel je tudi motivacijo za izobraževanje. Sam pravi, da se je izboljšal kot posameznik. Nazadnje pa je preko tablice našel tudi pot do prostosti.

Michael Baldwin
Michael Baldwin Jr. l Foto: osebni arhiv

Prisotnost tablice je bila pomembna tudi za izobraževanje o tehnologiji. Ko je bil zaprt sredi 90. let, ni dobro poznal sms-ov ali elektronske pošte. Marsikateri zapornik se je iz zapora vrnil v spremenjeno življenje. Kot da bi šel v državo in ne govoril tamkajšnjega jezika.

Baldwin se spominja, da se je veliko naučil – kaj so elektronska pošta, aplikacija, sporočilo itd. To pa mu je zelo pomagalo pri adaptaciji na življenje izven zapora. Njegov cilj je zato zagotoviti dostop do tehnologije za vse zapornike, da se bodo lahko povezali z družinami.