ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Eno najpomembnejših arheoloških najdišč za razumevanje neandertalcev še vedno razkriva njegove skrivnosti. V jami Shanidar v iraškem Kurdistanu so našli novo okostje, ki razkriva, kako so neandertalci ravnali s svojimi mrtvimi.

Cvetni prah kot dokaz o pogrebu z rožami ali zgolj naključje?

Jama Shanidar je znana kot pokopališče Neandertalcev. Med desetimi okostji, ki so jih odkrili v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja, je bilo eno najdeno obdano s cvetnim prahom, pomešanim z okoliško umazanijo.

To je bilo interpretirano kot dokaz, da so bile kosti, ki so pripadale moškemu, staremu od 30 do 45 let, pokopane s cvetjem v pogrebnem obredu. To je bilo v nasprotju z našim prejšnjim razumevanjem neandertalcev kot divjih, nekulturnih in nesofisticiranih.

Razlaga je bila sporna in nova ideja je bila, da so cvetni prah prinesle in otresle živali. Od takrat pa se je pojavilo še več dokazov, da so bili neandertalci precej pametnejši, kot smo sprva mislili, vendar je že dolgo minilo, odkar so hodili po Zemlji, njihovi ostanki pa so precej redki.

Torej ostaja vprašanje: Kako so neandertalci ravnali s svojimi mrtvimi?

Zdaj so arheologi v jami Shanidar našli še delni skelet – ne nujno novih ostankov, ampak morda preostanek enega od prvih desetih, od katerih so bili prvotno najdeni le majhni drobci. In zdi se, da potrjujejo idejo o namernem pokopavanju.

Kosti  so odkrili po naključju. Arheologi so raziskovali lokacije, kjer so našli originalnih 10 okostij. Upali so, da bodo izkopali nekaj usedlin, da bi jih lahko datirali. Delo na najdišču se je začelo leta 2014, vendar je bilo zaradi aktivnosti Daeshov (ISIS) na tem območju odloženo. Šele leta 2016 so arheologi na dnu jarka našli rebrasto kost. Leta 2018 pa so končno našli tudi raztreščeno lobanjo.

Datiranje je pokazalo, da so kosti stare 70.000 let, zobje pa kažejo, da je bila oseba v srednjih letih, ko je umrla. Okostje sestavlja večino zgornjega dela telesa do pasu. Leži na hrbtu, leva roka je zavita in podpira glavo, kot da oseba spi.

Poseben kamen v bližini glave bi lahko bil uporabljen kot spomenik

Poza se precej razlikuje od prvega najdenega skeleta, ki je bil poležen v položaju fetusa, leži pa poravnano oziroma celo prekrivajoče z najnovejšo najdbo. Zaradi neposredne bližine okostji in ker so bila vsa štiri položena na tla, namesto v padlih položajih, arheologi verjamejo, da so bili namerno pokopani.

Novi izkopi kažejo, da so bila nekatera od teh teles položena v kanal v jamsko dno, ki ga je ustvarila voda in so ga nato namerno poglobili.

Kosti so zdaj na univerzi Cambridge, kamor jih je posodila kurdska regionalna vlada. Previdno jih bodo hranili in 3D skenirali za podrobnejšo analizo.

Začetni pregledi so pokazali, da je najtrši del temporalne kosti še vedno nedotaknjen. To je najgostejša kost v človeškem telesu in bi lahko obdržala DNK. Če bi ga bilo mogoče izvleči, bi lahko izvedeli več o davno umrlem neandertalcu. Na primer, kako je izgledal in ali so se ljudje v regiji križali z drugimi hominini.

Delo na najdišču se nadaljuje

Raziskovalci iščejo znake oglja, ki bi kazali na kuhanje, in cvetnega prahu, ki bi lahko pomagal osvetliti skrivnostno ozadje pogrebov.

V zadnjih letih opažamo čedalje več dokazov, da so bili neandertalci bolj izpopolnjeni, kot se je prej domnevalo. Od jamskih oznak do uporabe dekorativnih školjk, krempljev in čekanov predatorjev.

Če bi neandertalci uporabljali jamo Shanidar kot mesto spomina za večkratni obred njihovih mrtvih, bi to kazalo na visoko kulturno kompleksnost.

Nasin rover Radovednost je pred kratkim postavil rekord za vzpon po najbolj strmem terenu do sedaj. Povzpel se je na hrib »Greenheugh Pediment«. Preden se je odpeljal na ta podvig je posnel še selfie.

Celoten selfie je 360-stopinjska panorama, sestavljena iz 86 slik

Radovednost je končno dosegel vrh pobočja 6. marca (2.696. Marsovski dan ali sol misije). Rover se je ob vožnji nagnil za 31 stopinj, kar je le stopinjo manj od rekordnega naklona roverja Opportunity iz leta 2016.

Od leta 2014 se radovednost potika po gorovju Sharp, 5 kilometrov visoki gori v središču Gale kraterja. Roverjevi operaterji v Nasi preslikajo vsak pot, da se prepričajo, da jo bo Curiosity varno prečkal. Rover ni nikoli v nevarnosti, da bi se tako prevrnil. Sistem koles mu omogoča varno nagibanje do 45 stopinj, vendar strmine vseeno povzročijo, da se kolesa lahko vrtijo na mestu.

Spodnji video prikazuje, kako se giblje robotska rokana Nasinem roverju Curiosity, ko posname selfie.

Kako rover posname selfie

Pred vzponom je Curiosity s črnobelimi navigacijskimi kamerami, ki se nahajajo na njegovem jamboru, prvič posnel kratki video delovanja svojega selfie sticka, sicer bolje poznane kot robotska roka.

Misija roverja je preučiti, ali bi lahko marsovsko okolje podpiralo življenje mikrobov pred milijardami let. Eno orodje za to je Mars Hand Lens Camera ali MAHLI, ki se nahaja v kupoli na koncu robotske roke. Ta kamera omogoča pogled od blizu zrna peska in skalne teksture, podobno kot geolog uporablja ročno povečevalno steklo za natančnejši pogled kamnin na Zemlji.

Z rotacijo kupole proti roverju lahko ekipa uporabi MAHLI, da pokaže tudi Radovednost. Ker vsaka slika MAHLI pokriva le majhno območje, potrebuje veliko slik in položajev roke, da v celoti zajame rover in njegovo okolico.

»Pogosto nas sprašujejo, kako Radovednost posname selfie,« je dejal Doug Ellison, operater kamere na roverju pri JPL. »Mislili smo, da je najboljši način razlage, da pustimo roverju, da sam pokaže, kako to naredi.«