ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Britanski premier Boris Johnson in državni sekretar za izobraževanje, Gavin Williams, sta konec minulega tedna potrdila, da so zaradi pandemije covid-19 s petkom, 20. 3., britanske šole in univerze zaprle svoja vrata. Ta odločitev ne vpliva le na Britance, ampak tudi na nekaj sto slovenskih dodiplomskih in podiplomskih študentov, ki študirajo v Veliki Britaniji. Večina izobraževalnih institucij je v prejšnjem tednu slovenskim študentom pomagala pri organizaciji nujnega vračanja domov, sprejeli pa so tudi potrebne varnostne ukrepe za vse študente, ki so se odločili ostati v kampusih. V tujini ostaja tudi nekaj slovenskih študentov, ki študirajo na Nizozemskem.

»Z našo pomočjo se je na študij v Veliko Britanijo v preteklih dveh letih vpisalo približno 50 mladih Slovencev. Z njimi smo vzpostavili stik že ob začetku pandemije v Sloveniji. V minulih dveh tednih so se množično vračali v Slovenijo, nekaj pa se jih je odločilo, da bodo kljub priporočilom raje ostali v študentskih kampusih. S posamezniki smo v stiku in se počutijo dobro. Po potrebi jim bomo ponudili tudi psihološko pomoč na daljavo,« je povedala Tamara Nanaja, ki vodi slovensko pisarno svetovalne agencije IntegralEdu.

Medtem ko je slovenski Državni izpitni center prejšnji teden ocenil, da trenutno ni potrebe, da bi morale državne komisije pristojne za izvedbo zunanjih preverjanj in ocenjevanj znanja spremeniti datume pisnih in ustnih izpitov v spomladanskem izpitnem roku splošne in poklicne mature, pa so Britanci letošnje zaključno preverjanje znanja diplomantov srednjih šol odpovedali. Velika Britanija za letos odpoveduje GCSE državne izpite, ki jih dijaki opravljajo po drugem letniku srednješolskega izobraževanja, odpovedujejo pa tudi srednješolsko maturo, tako imenovane A-levels, ki bi morali potekati v maju in juniju in katerih rezultati pomembno vplivajo na naslednji korak dijakov – vpis na študij. Boris Johnson je prejšnji teden sicer napovedal, da bodo britanski študenti dobili vse potrebne kvalifikacije in tudi srednješolsko diplomo, a vendar srednje šole v tem trenutku še ne vedo, kako bodo to dosegli tudi v praksi. Dodatna pojasnila in usmeritve šolska javnost pričakuje v tem tednu. Ena izmed možnosti, ki se v javnosti že nakazuje je, da bi britanski dijaki zaključne maturitetne ocene dobili na podlagi »testnih A-levelsov«, ki so potakali januarja letos ter glede na dosedanje ocene. Hkrati je Johnson tudi poudaril, da trenutna situacija ne sme ovirati ali upočasniti napredka dijakov in da mora spletni pouk, v katerega se je tako kot Slovenija usmerila tudi Velika Britanija, potekati tako, da bo dijakom omogočal enak napredek, kot če bi pouk potekal v učilnicah.

»Večina Univerz v Veliki Britaniji je predavanja prekinila v minulem tednu in jih v celoti prenesla na splet. Vrata univerz sicer ostajajo odprta, saj se v študentkih kampusih nahaja kar nekaj domačih, predvsem pa veliko tujih študentov, tudi Slovenskih. Tako kot srednje šole, se trenutno tudi Univerze ukvarjajo z iskanjem najboljših rešitev glede zaključnega ocenjevanja in študijskih izpitov, ki bi sicer morali potekati v maju. Nekatere univerze so svojim študentom že zagotovile, da bodo letošnje študijske in izpitne obveznosti lahko opravili prek spleta. Večina univerz pa teh odločitev še ni sprejela, a se s tem vprašanjem pospešeno ukvarjajo in bodo o odločitvi študijsko javnost obvestili prav kmalu«, je glede situacije študija v Veliki Britaniji povedala Tamara Nanaja.

Med študenti, ki so se odločili, da ostanejo v tujini, je tudi Klemen, ki se nahaja na Nizozemskem. »Naše študijsko delo že poteka prek spletnih učilnic, izpiti pa so začasno prestavljeni oziroma nas še niso obvestili o tem, kdaj jih bomo imeli. Te informacije pričakujemo v kratkem. Kljub situaciji s covid-19 sem se odločil, da ostanem na Nizozemskem, sem popolnoma na varnem. Trenutno predavanja preko spleta potekajo gladko, z redkimi problemi, med katerimi lahko izpostavim slabo internetno povezavo, zelo redko, pa se občasno zaradi velikega obiska zruši študijski spletni portal, a ga hitro ponovno vzpostavijo. To pa se zgodi redko«, je povedal Klemen Ernst, ki na Nizozemskem študira Game design.

Ta trenutek v svetovalni agenciji IntegralEdu še vedno sprejemajo rezervacije za jezikovne poletne počitnice v državah EU in Veliki Britaniji, hkrati pa spremljajo situacijo in bodo morebitne spremembe ali zamike datumov pravočasno delili z vsemi, ki bi jih to zanimalo.

Prav tako še vedno in popolnoma nemoteno potekajo vpisi na študij v tujino za študijsko leto 2020-21. V teh dneh je zadnji čas za oddajo prijave na študij v Veliko Britanijo, nemoteno pa potekajo tudi prijave za študij na Nizozemskem, ki med Slovenci trenutno velja za najbolj vročo študijsko destinacijo. Rok za prijave na nizozemskih univerzah je 1. maj.

»Pisarna IntegralEdu v Sloveniji je v teh dneh v rednem stiku tako s študenti, kot tudi s številnimi univerzami po vsej Evropi. Za študente in vse tiste, ki se na študij odpravljate v naslednjem letu, zbiramo vse potrebne informacije in pri ustreznih institucijah v tujini iščemo odgovore na ta trenutek najbolj pereča vprašanja. V teh kriznih časih se nam zdi še posebej pomembno, da smo središče vseh informacij za izobraževanje v tujini zato vse, ki se preko IntegralEdu že vpisujejo na študij v tujino in tudi vse ostale, ki bi imeli kakršnakoli vprašanja in pomisleke vabimo, da nas kontaktirate«, je še dodala Nanaja.

Robert Rolih z nasveti kako reagirati v trenutkih poslovne ali osebne negotovosti:

»Recesija je prenos bogastva od ljudi, ki niso pripravljeni in ne vedo, kaj se dogaja, do ljudi, ki so pripravljeni in vedo prave podrobnosti.«

Ustanovitelj Akademije Panta Rei Robert Rolih je pripravil spletni seminar (webinar), v katerem je naredil krajšo analizo dogajanja v svetu in pri nas, podal smernice za naložbe, in poudaril, da se bodo na kapitalskih trgih pojavile priložnosti.

Glede bolezni Covid-19 je še veliko neznank, dejstvo pa je, da se je koronavirus razširil po celem svetu ter povsod povzroča velike težave, tudi v gospodarstvu. Kapitalski trgi so že doživeli padce, vse bolj pa je verjetno tudi ohlajanje svetovnega gospodarstva. Centralne banke bodo sledile dejanju ameriškega FEDa, ki je že znižal obrestno mero, vendar je to po mnenju Roliha neprimeren ukrep. »Cenejši denar ne bo pomagal, če bodo ljudje ostali v strahu doma in ne bodo trošili, tovarne pa ne bodo proizvajale izdelkov«, pravi. Zato so po njegovem mnenju posegi obsojeni na neuspeh. Poleg tega pa imajo tudi malo manevrskega prostora, saj so obrestne mere že zdaj nizke.

Poudaril je tudi: »Po ukrepu FEDa so kapitalski trgi za kratek čas beležili rast, a že po dveh urah spet padli«.

Rolih je o vplivu koronavirusa govoril že v webinarju konec februarja, ko je omenil dva možna scenarija. Žal se po njegovem mnenju udejanja črni, saj število okužb raste, države zapirajo meje, podjetja pa se soočajo s težavami v poslovanju. To bo na svetovna gospodarstva vplivalo z zamikom. Po naravi je sicer optimist, vendar se boji, da so pred nami težki časi, zato predlaga, naj upamo na najbolje, a se pripravimo na najslabše. Prepričan je tudi, da se bo poslovni svet v prihodnje močno spremenil. Vse več srečanj bo potekalo na spletu, tja pa se bo še bolj preselila prodaja, marketing oziroma vsi poslovni procesi, ki jih lahko opravimo preko spleta in brez neposrednega fizičnega stika. Kritičen pa je tudi do posameznikov, ki so pri nas odgovorni za borbo proti virusu, saj se niso pravi čas odločili za prave poteze, čeprav so videli, kaj se dogaja v Italiji in bi se lahko iz tega česa naučili. Žal se tudi veliko držav po vsem svetu šele zdaj začenja trezniti in ugotavljati, da vse skupaj še zdaleč ni nedolžno. Iz tega pa je Rolih potegnil povezavo, da ni pomembno samo gledati, kaj se dogaja, temveč razmišljati, kako bo čez nekaj časa in že zdaj ustrezno ukrepati. Običajnim državljanom pa svetuje: »Če bi živel v mestu, ne bi hodil ven. Ne bi šel v velika nakupovalna središča, saj je tam veliko možnosti za okužbo«. Meni tudi, da bi jih morala država zapreti.

Glede gospodarstva se Rolih sprašuje: »Kaj, če so naša predvidevanja o trajanju razmer napačna,« zato predlaga, da na vse skupaj pogledamo realno. Država si ne more privoščiti, da bi prehitro zbolelo preveč ljudi, saj bi to povzročilo razpad zdravstvenega sistema. Glede na trenutni potek dogodkov pa vseeno lastnikom podjetji predlaga, da se pripravijo za daljše obdobje. Kaj če se bo virus pojavljal kot gripa vsako sezono in ne bomo imeli cepiva zanj? Kaj če bo posel obstal za celo leto? Kaj če se svetovno gospodarstvo močno ohladi? To so vprašanja, na katera bi moral po Rolihovem mnenju odgovor najti vsak podjetnik in se že zdaj začeti pripravljati na prihodnost.

Rolih vsem nam tudi predlaga, da čas, ki ga bomo preživeli doma, izrabimo za pridobivanje novih veščin, s tem pa dvignemo svojo ceno na trgu. Ko se bodo razmere vsaj za silo uredile, bodo imela podjetja verjetno še vedno veliko težav, zato bodo prisiljena odpuščati. Ostali pa bodo zaposleni, ki bodo podjetju prinesli več dodatne vrednosti, ki bodo obvladali veščine, ki jih potrebuje in ki bodo znali poslovati v okolju, ki bo prej ali slej vzniknilo. Predlaga predvsem učenje spletnih tehnologij, ki bodo pomembno vplivale na poslovanje v okolju spleta. »Če se bo kriza nadaljevala, in verjetno se bo, bomo prisiljeni vse več delati preko spleta,« je še pripomnil. Predvideva pa tudi, da se bodo morala podjetja reorganizirati, postati bolj agilna ter iskati nove poslovne modele in ideje, da bodo konkurenčna in prilagojena novim razmeram.

Na koncu se je dotaknil vedno zanimive tematike, naložb. Poudaril je, da ko delnice drastično padejo, se jih splača kupiti, saj bo njihova vrednost dolgoročno gotovo narasla. »Delnice imajo največje dolgoročne donose, saj z njimi investirate v podjetja, ta na trge uvajajo inovacije in so najbolj dinamični del družbe,« je dejal Rolih. Opozoril pa je, da so naložbe v delnice dolgoročne. Če niste pripravljeni ali pa ne morete čakati dovolj dolgo, potem njihov nakup nima smisla. Meni pa tudi, da so kapitalski trgi že daleč od dna. Verjetno nihče ne ve, kje je dno, vendar tudi obstoječi padci cene delnic pomenijo, da jih kupimo s popustom. »Ko se delnice pocenijo za med 30 in 50 odstotki od vrha, takrat je to zame izredna priložnost,« je še dodal. Po njegovem mnenju je trenutni položaj slab in se bo morda še poslabšal, vendar je to dobro za naložbe, če le imaš dovolj časa, saj bo verjetno trajalo kar nekaj časa, da se bodo kapitalski trgi pobrali.

O avtorju:

Robert Rolih je avtor mednarodne knjižne uspešnice The Million Dollar Decision in evropski javni govorec leta 2015.

Robert je eden od vodilnih svetovnih predavateljev o delu z denarjem in vlaganju denarja. Svoje seminarje redno izvaja v Londonu, Amsterdamu, Stockholmu, Sofiji, Zagrebu, Moskvi, Ljubljani in drugih mestih.

Njegova knjiga The Million Dollar Decision je mednarodna uspešnica. Prevedena je v Mandarinščino in v Bolgarščino, izšla je tudi v Tajvanu in v Indiji. O Robertu so pisali/govorili v 50+ medijih doma in po svetu. Najbolj odmeven je bil intervju z njim na ameriški Newsmax TV. Yahoo Finance! pa je enega od njegovih citatov uvrstil med »20 brilliant quotes from the world’s greatest investors«.