ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Angus Barbieri

Začetek te neverjetne zgodbe sega v leto 1965. Takrat 27-letni škot po imenu Angus se je naveličal svojih 207 kilogramov telesne teže in se podal na pot hujšanja.

Za razliko od vseh, ki smo že kdaj poskusili s kakšno dieto ali povečali intenzivnost športa v želji po idealni postavi, se je Angus lotil povsem drugačne taktike. Po posvetu v bolnišnici Maryfield, kjer so mu svetovali krajši post, se je odločil za veliko bolj radikalno pot. Popolnoma je prenehal jesti. Na začetku ni bilo natančno določeno, koliko časa naj bi gospodič Barbieri stradal, imel pa je jasno začrtan cilj: doseči idealno težo.

Zdravstveno stanje

Tedni so se spremenili v mesece, ko Angus še vedno ni pojedel ničesar. Zdravniki so mu redno pregledovali kri in mu predpisovali vitamine. Jedel ni ničesar, pil pa je vodo, nesladkan čaj in kavo. Proti koncu stradanja je občasno v čaj dodal malo mleka ali sladkorja.

Iz zapisov vemo, da je na veliko potrebo hodil manj kot enkrat mesečno. Razen ekstremno nizkega nivoja sladkorja v krvi (huda hipoglikemija) in občutka oslabelosti Barbieri ni imel večjih zdravstvenih težav.

Bližal se je julij leta 1966. Angus je drastično shujšal. Stradanje je zaključil 11. julija leta 1966, 125 kilogramov lažji. V obdobju hujšanja je Barbieri večino časa preživel doma, občasno je obiskoval bolnišnico.

Zgodba je neverjetna, saj je po podatkih iz gladovnih stavk znano, da so osebe brez hrane zdržale nekaj več kot mesec dni, ekstremi so se približali dvema mesecema. Angus Barbieri je brez virov energije in hranil preživel več kot eno leto. Drži, da je imel zaloge maščobe, vendar to za preživetje ni dovolj, saj začne sčasoma telo kot vir porabljati tudi mišično tkivo, ki je v telesu nujno potrebno za nemoteno delovanje srčne mišice.

Prvi obrok (1966)

Barbieri je na koncu fastinga tehtal 82 kilogramov. Po 382 dnevih si je kot prvi obrok privoščil: kuhano jajce, kos kruha z maslom in skodelico kave, seveda ga je zelo nasitilo. Komentiral je, da je povsem pozabil, kakšen okus ima hrana.

Spremenil je svoje življenje, pustil službo, se preselil v Warwick, kjer sta se mu rodila dva sinova. Umrl je leta 1990, vzrok smrti ni znan.

Javna objava zgodbe (1973)

Neverjetno zgodbo so zdravniki, ki so kontrolirali Angusovo stanje, objavili v reviji Postgraduate Medical Journal leta 1973. Takrat je Angus tehtal 89 kilogramov in to težo je uspel vzdrževati.

Primer je izjema

Gre za zelo poseben primer, ki se je vpisal v Guinessovo knjigo rekordov. Ostaja veliko neznank in odprtih vprašanj, na katere ne bomo nikoli dobili odgovora. Vsekakor je stradanje zelo nevarna strategija, zaradi katere je umrlo na milijone ljudi. Razlogi za stradanje so zelo različni: pomanjkanje, gladovne stavke, bolezenska stanja ali edgy diete. Pogosto pri fastingu pride do odpovedi srca ali notranjih organov (jeter, ledvic).

Ključ do zdravega življenja je uravnotežena prehrana, aktiven življenjski slog, mirni živci in dovolj spanja. Take care!

Vsi poznamo vodo z okusom, ustekleničeno pijačo iz avtomatov na faksu, z večjim ali manjšim deležem sladkorja in raznimi okusi: bela breskev, malina, jabolko, jagoda, grenivka, hruška…

Tisto, čemur pravimo voda z okusom, je v resnici voda z dodano aromo. Aroma je lastnost živila, ki jo zaznamo z vohom.

Poznamo štiri osnovne okuse: sladko, kislo, slano in grenko. Sem štejemo tudi umami in kovinski okus. Na jeziku imamo receptorje za zaznavo teh okusov. Različno so razporejeni po površini jezika, a vseeno lahko vse okuse zaznavamo na katerikoli točki jezika kjer so prisotne brbončice, čeprav ne povsod z enako intenzivnostjo.

Grenak okus najizraziteje občutimo pri korenu jezika, torej že takrat, ko hrano že pogoltnemo. Na levi in desni strani jezika imamo posebej veliko čutnic za kisel okus. Na konici jezika najbolje okusimo slano, bolj kot gremo proti centralnemu delu, bolj okušamo tudi sladko.

Ugotovili smo, da okus ne more biti jagodni, jagodna je lahko le aroma.

Narediš lahko preprost preizkus. Vse kar potrebuješ je jagodni (ali kakšen drug) mehak bombon. Preden ga odviješ si dobro zatisni nos. Nato odvij bombon in ga začni žvečiti, medtem ne popuščaj nosu. Zagotavljam ti, da ne boš okušal »okusa« po jagodi/jabolku/borovnici/koli ali čem drugem. Vse kar lahko občutiš je sladek okus. Takoj, ko odmašiš nos, bo tvoj bombon dobil tisti značilen »okus«, ki je v resnici aroma.

Če te zanima več o okusu in vohu si poglej: