Pazi, ta članek vsebuje spoilerje!
Call of Duty je ena najpopularnejših in uspešnejših FPS franšiz na svetu. Franšiza vsebuje že kar šestnajst iger, tako da smo navajeni, da dobimo en Klic dolžnosti na leto. Te igre se da razdeliti po vsebini na različna poglavja, najbolj znano ter uspešno poglavje je bilo seveda »Modern Warfare« poglavje.
To poglavje je vsebovalo kar tri igre, ki so boj popeljale iz jarkov druge svetovne vojne v (kakor že pove naslov) moderno vojskovanje. In sedaj je to poglavje, za katerega smo mislili, da je že zaključeno, dobilo še eno igro: Call of Duty: Modern Warfare.
Čudno ime in nekako nenavadno zaporedje dogodkov
Presenetljiv je ekstremno generičen naslov, ki je neverjetno podoben prvi igri tega poglavja. Edina razlika je, da je bila prva igra Call of Duty 4: Modern warfare, ta pa je samo Call of Duty: Modern warfare. Tudi ko spremljaš zgodbo nove franšize se ti ne zdi vse kakor bi moralo biti.
Dogajanje je postavljeno v času pred dogodki originalne igre tega poglavja (sodeč po koncu) a nekako ne paše v sekvenco dogodkov, ki naj bi se odvili po tej igri. Temu je zaslužno dejstvo, da je ta igra reboot oziroma ponovni zagon poznane zgodbe. Tako bomo v tej igri in nadaljevanju videli poznane like ter elemente a na malo drugačen način.
Zgodba iz osemdesetih
Pri zgodbi pa se reboot že malce zameri. Medtem ko je originalno Modern Warfare poglavje vsebovalo sicer hollywoodsko a vseeno zanimivo ter napeto zgodbo, gre tukaj za klišejski zmazek, ki vsebuje ohole like in ogromno anti–ruske propagande. Vse skupaj spominja na priskutne akcijske filme iz osemdesetih.
V izmišljeni arabski državi, zlobni Rusi, pod vodstvom hudobnega generala, ki ima rad monologe, terorizirajo in okupirajo narod, ki si želi svobodo. Odporniško gibanje vodi zagriženo in trdoživo dekle in njen brat, ki imata tragično zgodbo. Poleg tega je v državi tudi teroristična skupina Al Qatala (zelo izvirno), ki se tudi bori proti Rusom, a na zloben, »nemoralen način«, medtem ko se odporniško gibanje bori pravično in svetniško. Vse skupaj pa rešijo anglo–saški mačoti, ki ne ubogajo svojih nadrejenih. Res pa je, da je zgodba bolj realistična glede mednarodnih pravil vojskovanja.
Poleg tega je Activision imel ogromno oglaševanja, da so testni igralci zaradi zgodbe jokali in da gre za temačno, moralno sivo zgodbo ter da bo igra igralce prisilila v težke moralne odločitve. A izkaže se, da so moralne odločitve dolgočasno preproste, morala pa je samo siva, ko zgodba potrebuje nek šok.
Gameplay, grafika, zvok in multiplayer
Gameplay je seveda isti kakor skorajda vsi Klici dolžnosti. Gre za hitro streljanje, pritiskanje »F« ko je treba postaviti bombo ali potegniti ročico in menjanje nabojnika vsakič ko izstreliš tri naboje. Tudi tokrat je gameplay začinjen z izbiro dialoga ter bolj samostojnim, taktičnim pristopom izvajanja akcije. Poleg singleplayerja, je tudi ponujena opcija Spec ops, ki dovoljuje, da igralci s svojimi prijatelji skupaj preigrajo določene misije.
Grafika je čudovita in dahne življenje v okolico, objekte ter like. Še posebej gre pohvaliti vremenske efekte ter streljanje, ki je bombastično in vznemirljivo. Tudi sam zvok orožja je energičen in brutalen. Sem pa mogoče pogrešal raznolikost bojišč, kjer bi lahko ti vremenski efekti zasijali. Razočarala me je tudi glasba, ki je nekako…hitro pozabljena. Kar je žalostno, saj je bila glasba originalnega Modern warfare poglavja nepozabna.
Multiplayer pa je prvi v zgodovini Call of Duty, ki podpira skupno igranje med različnimi platformami (PC, Playstation, Xbox). Edini večji problem so »mape«. Te so kruto in mesarsko izrezane iz singleplayerja in niso najbolj primerne za multiplayer. Smo se pa končno rešili »pay to play« vsebine in tako bodo tudi vsi popravki in dopolnila brezplačna.
Si že igral–a Call of Duty: Modern Warfare? Ali ti je bila všeč? Povej nam v komentarjih.
