Tango je strasten ples, ki s svojo energijo prepriča marsikaterega. Vlasta Veselko, plesalka in učiteljica plesa, se je v Buenos Airesu podrobneje spoznala z argentinskim tangom, ki je precej bolj svoboden in igriv. Dopušča improvizacijo in spodbuja ustvarjalnost. Ker so študentska leta polna obveznosti in pravil, potrebujemo nekaj časa tudi zase. Argentinski tango je tako kot nalašč za prepustitev užitku in odkrivanje samega sebe ter krepitev energije. Vlasta, ki danes živi med Buenos Airesom in Evropo, nam je v intervjuju povedala, zakaj je ta ples njej spremenil življenje.
Kje ste se spoznali s tem plesom?
S tangom sem se spoznala po naključju. Leta 2008 sem kot plesalka sodobnega plesa delala v projektu Serata Artistica Giovanile koreografinje Maje Delak. V času projekta sem stanovala pri sodelavcu Juriju Konjarju, ki je nekega večera predlagal, da gremo na milongo. Milonga je tango zabava, plesni večer, kjer se ponavadi pozno v noč pleše le tango. Najprej sem se upirala, potem pa mi je sostanovalka prinesla svojo lepo črno oblekico, ki mi je dala občutek, da lepo oblečena pa lahko grem poizkusit nekaj novega. Jurij mi je v svoji sobi na hitro pokazal, kaj tango je, in sva šla na Milongo Tabor, ki je po enajstih letih še vedno edina redna tedenska milonga v Ljubljani.
Tisti večer ni bilo prav dosti plesalcev. Jurij me je predstavil, z mano odplesal eno tando (sklop treh do štirih plesov, ki jih plešeš z istim plesalcem. Temu sklopu sledi cortina- »zavesa«, pol minute ne-tango glasbe, ki služi temu, da se od plesalca posloviš, sedeš nazaj na svoje mesto in se pripraviš na naslednji ples), potem pa odhitel plesat z ostalimi damami, ki so bile tam. Tudi sama sem bila povabljena na ples. Plesalci so bili res prijazni. Mi je pa seveda takoj postalo jasno, da ne vem, kako se tango pleše.
Po svojih najboljših močeh sem sledila in čutila, da mi kar nekaj stvari v zvezi s tango komunikacijo ni jasnih. Proti koncu milonge je prišel do mene fant, ki je imel v tangu kar nekaj izkušenj, mi položil dlani nad njegove prsi in z mano le hodil po rondi (plesna smer nasprotna urinemu kazalcu, po kateri se premikajo skladno vsi plesalci). Zaprla sem oči. In le sledila. Znotraj mene so se začeli rojevati občutki, ki jih ne takrat, ne kasneje nisem znala prav opisati.
V tej preprosti hoji sem občutila samo sebe, drugega, globoko povezanost, visoko stopnjo prisotnosti, predajo. In še mnogo drugega, kar ne znam ubesediti. Doživljam pa ta občutek večkrat v plesu, kadar komunikacija res teče.
In ti močni občutki so bili vzrok, da sem čez pol leta že kupila letalsko vozovnico za Buenos Aires.
Kako se argentinski tango razlikuje od klasičnega?
Moram priznati, da le malo vem o klasičnem tangu. Vem, da sodi v repertoar standardnih in latinskoameriških plesov. Da se zanj porabi ena ura na tečaju. Iz tega sklepam, da se naučijo nekaj figur, ki jih potem ponavljajo.
Argentinski tango pa je improvizacija. Da se lahko naučiš komunicirati z drugim, je kot učenje tujega jezika. Potrebnih je mnogo ur, da jezik res obvladaš. In ko ga obvladaš, lahko začneš pisati poezijo. In to zdaj še vedno govorim o družabnem plesu. O plesu, ki ne išče perfekcije profesionalizma.
Pri argentinskem tangu je zelo pomembna globoka povezanost z glasbo. Pomembno je, da glasbo poznaš, razumeš njene zakonitosti, slišiš instrumente, ki včasih vsak pripovedujejo svojo zgodbo, in lahko plesalec izbira, s katerim bo v tistem trenutku šel. Ritem v tangu je dosti manj jasen kot v ostali plesni glasbi in vzdušje ter melodija imata dosti večjo moč. Tako tudi pevec. Pevec v tangu je kot dodaten instrument, ki prav tako riše svojo sliko.
Prav tako ima posebno mesto objem. Ob tem, da gre za udobni in intimni prostor med dvema, je tudi pomemben gradnik plesa samega. Objem kot akcija, ki se nenehno gradi, je živa, se spreminja, se s časom poglablja.
Ena stereotipna razlika je tudi v tem, da pri klasičnem tangu uporabljajo sunkovite gibe in menjave smeri, česar pri argentinskem družabnem tangu ne boste našli. Gibanje je mehko, tekoče, drseče skozi prostor.
Kaj pri tem plesu je privlačnega za mlade, kako jim lahko koristi?
Gre za prostor, kjer se srečaš z nasprotnim spolom, kjer objameš sočloveka, kjer deliš globoke občutke povezanosti. Mislim, da so to stvari, ki so nam vsem privlačne. Tudi majhni otroci iščejo to. Hkrati tango skozi svojo formo daje tudi določen občutek varnosti. Varno je objeti drugega, biti mehak z njim, se povezati. Forma tanga daje prostor za varno izražanje zdrave senzualnosti, ki je danes mnogokrat izgubljena ali pa označena kot neprimerna.
Mnogokrat ljudje prepoznavajo vrednost tudi v jasni delitvi vlog. Moška energija, ki vodi, in ženska energija, ki sledi. Tudi ti dve energiji sta v današnjem času precej pomešani, nejasni. In seveda ima vsak v sebi obe energiji. Pomembno ju je znati uporabljati v pravih situacijah.
In če pogledamo še druge pozitivne aspekte, ki jih tango prinaša, boljše delovanje možganov (raziskave z alzheimerjem in demenco), razvijanje sposobnosti koncentracije, izboljšanje drže in fizične koordinacije, sprostitev, občutek večje povezanosti s samim seboj, več veselja, užitka in samozavesti, se zdi, da so lahko super motivacija za vsakega študenta.
Ob tem bi rada omenila, da mnogokrat od mladih slišim, da bodo tango plesali, ko bodo starejši. In vsi plesalci tanga, ki jih poznam, vedno pravijo, da jim je žal, da niso začeli prej. ? Zanimiv paradoks, kajne …?
Kot zanimivost; v Beogradu obstaja velika skupnost plesalcev tanga, ki so mlajši kot trideset let. Tango učijo tam že na srednjih šolah, kot način zdravljenja nacionalne travme. Po vojni je res ogromno ljudi tam ostalo otopelih, brez prave volje do življenja in napredka. In skozi tango se vzgajajo v mladih pozitivne vrednote in želja po življenju, po ustvarjanju. Tudi sicer je v Evropi trenutno trend, da je vedno več mladih na tango sceni, kar je super za sceno, saj jo obogati, da hitreje napreduje in je bolj živa.
Je primeren za začetnike ali je potrebno poznati osnove plesnih korakov?
Tango je primeren za vse. Vse kar smo kdaj s telesom in umom počeli, nam je seveda vedno v prid. Hkrati pa nas naučeni vzorci tudi omejujejo pri učenju novega.
Kaj bi svetovali mladim pred prvo učno uro tanga, kaj naj pričakujejo?
Se mi zdi, da je najbolje se v vsako novo stvar podati brez pričakovanj. In z veliko mero radovednosti in odprtosti. ?
Zakaj ste navdušeni prav nad tangom, kaj ima ta vrsta plesa, kar drugi nimajo?
Daje mi globok občutek povezanosti s samo seboj in drugim, priložnost za skupno kreiranje (ki je bolj zadovoljujoče kot kadar kreiraš sam, ker je potencirano…), igrivost, občutek popolne prisotnosti in predaje, radost, občutek živosti telesa, pripadnosti.
Hkrati mi sam proces učenja (kot v vsakodnevnem življenju, se tudi v tangu lahko nenehno učiš, razvijaš) ponuja super igrišče za delo na sami sebi, na odpravljanju šibkosti in postajanju bolj celostna oseba.
Sama sem plesalka že celo življenje, pričela sem z baletom kot petletna deklica in sem petnajst let delala kot profesionalna plesalka sodobnega plesa.
Tango mi kljub vsem mojih izkušnjam plesa vsakodnevno predstavlja izziv in me bogati.
Ali v Sloveniji na splošno radi plešemo tango?
Če pogledamo procentualno, imam občutek, da v Sloveniji kar velik delež ljudi pleše tango. Na splošno Slovenci dosti plešemo, kljub temu, da se mnogo ljudi navzven upira plesu, češ, da oni pač ne znajo plesati, imajo dve levi nogi. Je pa Slovenija majhna. In je posledično tudi število plesalcev manjše kot v velikih državah.
In za konec le še v premislek za vse, ki mislijo, da imajo dve levi nogi. Tango je v resnici hoja. Vse zapletene figure, ki ste jih kdaj mogoče kje videli, izhajajo iz obvladovanja hoje. V dvoje. Iz kontrole. In hodimo vsi. Tako se tudi kontrole hoje v paru lahko naučimo. Če imamo radi izzive. ?
Društvo Tanguera izvaja plesne tečaje v Mariboru in Ljubljani, prva ura je za vse mlade brezplačna. Na tečaj lahko prideš sam ali v paru in oblečen v udobna oblačila. Zapleši z Vlasto in nam spodaj opiši, kako si se počutil na prvi uri argentinskega tanga. Si užival?
