Kako doktor prepozna simulanta

0

Anime za začetnike

0

Vsi smo že slišali za »anime«– animacijo, ki izvira iz Japonske. Verjetno smo vsi gledali Pokemon ali pa Yu-Gi-Oh risanko. Mnogi jih poznajo po stereotipu, da so v »animeju« vsa dekleta razgaljenja in njihova telesa ne ubogajo zakone fizike, da se en boj odvija tudi po deset epizod in da jih gledajo samo »devičniki v maminih kleteh«. Medtem ko se nekateri zgražajo nad to vrsto »risank«,  drugi posvečajo celoten življenjski in celo modni stil temu vzhodnem fenomenu. Verjamem pa, da obstaja veliko ljudi, ki bi radi izkusili »anime« a ne vejo kje in kako začeti. Zato smo pri reviji Študent zbrali nekaj »animejov«, ki bi lahkotno začetnika predstavili tej drugačni obliki animacije in pripovedi zgodb.

Manjše opozorilo! Spodaj našteti »animeji« niso primerni za otroke ali pa za ljudi, ki so zlahka šokirani.

Death note

Zbirko začenjamo z slavnim in napetim »animejem« Death note, ki bi ga lahko surovo prevedli kakor »Notes smrti«. Medtem ko je zgodba obdana z elementi japonske mitologije je način pripovedi in zgodba še vedno dovolj »zahodna«, da pritegne povprečnega gledalca.

Light Yagami je odličnjak in popularen dijak srednje šole. Kmalu ga svet okoli njega začne dolgočasiti in zaželi si intelektualnega izziva. Ta pride v obliki »notesa smrti« (death note), ki poseduje božansko moč »Shinigamijev«, japonskih bogov smrti. Ko v notes napišeš ime posameznika ga to označi za smrt. Light s tem dobi svoj izziv, saj želi s pomočjo notesa očistiti svet zla.

Kar sledi je igra mačke in miši med Lightom in najboljšim detektivom sveta, nadnaravni obiski na zemlji in napeti dialogi ter strateško »šahiranje« med glavnimi junaki. »Anime« je lepa kombinacija detektivke in trilerja, ki sta nam »zahodnim« gledalcem poznana žanra. S tem je Notes smrti lep prehod v svet »animeja«.

Hellsing

Sestavine so sledeče. Vampirji, ki se med sabo pobijajo z najbolj pretiranimi strelnim orožjem. Bitke med katoliško in anglistično cerkvijo. Supernaturalni nacisti. Drakula v modernih časih. Ogromno krvi in »Lovecraft« tematike. Bitke do smrti. Obglavljanje in najbolj slikoviti pokoli. Pogrejemo še s prekomerno »gotsko« tematiko in dobimo Hellsing.

Glavni junak Hellsinga je Alucard (beri ritensko), vampir, ki za organizacijo Hellsing pobija druge vampirje. Zgodba ga pelje skozi različne spletke proti organizaciji Hellsing in mnoge spopade, ki jih te spletke zanetijo.

Čeprav je Hellsing testosterona, nasilna, divja, eksplozivna zmeda, ima v sebi nam znane prvine. Grof Drakula, krščanske zdrahe, naciste in druge evropske mite ter zgodovinske sestavine. Tako da je čudovita mešanica naše kulture postrežene na vzhodni način.

Berserk

Kaj bi se zgodilo če bi vzel evropsko identiteto žanra fantazije in jo predstavil v »anime« načinu? Dobiš Berserk. Čudovito animirano zgodbo v kateri prevladujejo gradovi, dvorne spletke, zla energija ter bitja, litri krvi, epične bitke in titanski dvoboji.

Guts je plačanec, ki vihti ogromen, debel in surov meč. Tava od bitke do bitke in išče smisel življenja. Ta pa ga najde kar sam, saj pritegne pozornost najemniške vojske Skupina Sokola, ki jo vodi karizmatični in pravljični Griffith. Guts se v negotovi prihodnosti pridruži in kmalu najde dom med najemniškimi vojaki. Ali je našel svoje poslanstvo pri njih?

Če si oboževalec Igre prestolov bo Beserk ravno pravšnja zamota medtem ko čakaš nove sezone HBO–jeve uspešnice. Pripoved teče gladko, borbe, zla ter krvi je zadosti in tudi zgodba je polna presenečenj.

Nana

Večino zgoraj omenjenih »animejev« je precej temačnih. Zato smo se odločili dodati še en anime, ki je bolj resničen in posveten.

Na vlaku sedita dve dekleti. Sta si popolnoma različni. Ena je punk pevka, druga tiho plašno dekle. Ena išče kariero, druga ljubezen. Skupno jima je le to, da je obema ime Nana. Usoda poskrbi, da se med sabo spoznajo in začnejo deliti življenje.

Zgodba zna biti prisrčna in prijetna za dušo, zna pa tudi biti realna in kruta. Obe glavni junakinji sta globoki in izklesani ter realistični. Za začetnika »animejev« bi bila Nana prijeten začetek spoznavanja japonske animacije.

Če je med bralci kakšen poznavalec “animejev” pa naj v komentarjih pusti svojo priporočilo za začetnike.

NBA All-Star 2019

0

Kaj je NBA All-Star?

Največji zvezdniki najmočnejše košarkarske lige na svetu, lige NBA, se vsako leto med seboj pomerijo v različnih disciplinah na NBA All-Star vikendu. Vrhunec dogodka, ki traja več dni, je seveda tekma vseh zvezd. Mlajši igralci, ki navdušujejo s svojo igro, imajo ločeno srečanje. Zvezdniki lige se bodo pomerili še v zabijanju, spretnosti in metu za tri točke.

Kdaj in kje?

Dogodek se bo odvijal v mestu Charlotte, ki se nahaja v zvezni državi Severna Karolina. Dvorana Spectrum Center je dom ekipe Charlotte Hornets, ki trenutno zaseda 7. mesto v vzhodni konferenci lige NBA.

Tekma vzhajajočih zvezd se bo odvila 16. februarja ob 3.00 po našem času. Naslednji dan bodo na sporedu tekmovanja v spretnosti, metu za tri točke in zabijanju. Prvi dogodek, preizkus spretnosti, se bo začel ob 2.00 po našem času, sledila bosta met za tri točke in zabijanje. Zadnje in najbolj odmevno dejanje All-Star vikenda, tekma vseh zvezd, se bo začelo v ponedeljek, 18. februarja ob 2.00 po našem času.

Tekma vseh zvezd

Na glavnem dogodku All-Star vikenda se bosta pomerili ekipi, ki sta ju sestavila LeBron James in Giannis Antetokounmpo. V začetni postavi Jamesove ekipe bodo zaigrali Kevin Durant, Kyrie Irving, Kawhi Leonard, James Harden in seveda LeBron James. Na nasprotni strani bodo stali Giannis Antetokounmpo, Stephen Curry, Joel Embid, Paul George in Kemba Walker. Vsako moštvo bo imelo na rezervni klopi 8 igralcev, ki bodo v igro vstopili kasneje.

Luka Dončić

Slovenski velemojster košarke je bil izjemno blizu uvrstitve na tekmo vseh zvezd, a mu na koncu ni uspelo, kar pa ne pomeni, da ga na All-Star vikendu ne bo. Sodeloval bo na dveh dogodkih, in sicer na tekmovanju v spretnosti ter na tekmi vzhajajočih zvezd. Na slednji bo predstavljal eno izmed glavnih orožji »ekipe sveta«, ki bo igrala proti »ekipi ZDA«.

Natečaj za naj prostovoljca v letu 2018

Mladinski svet Slovenije (MSS) že sedemnajstič zapored razpisuje natečaj Prostovoljec leta, v okviru katerega bodo izbirali:

  • Naj prostovoljke (3 skupine: do 19 let, od 20 do 29 let in v skupini 30 let ali več),
  • Naj prostovoljce (3 skupine: do 19 let, od 20 do 29 let in v skupini 30 let ali več),
  • Naj prostovoljski projekt,
  • Naj mladinskega voditelja oz. voditeljico,
  • Naj mladinski projekt

K prijavi v natečaj vabijo vse nevladne organizacije, javne institucije, neformalne skupine in posameznike, torej vse, ki so v svoje dejavnosti v letu 2018 vključevali prostovoljstvo!
Vprašanja in prijave naslovite na: prostovoljec@mss.si ali po navadni pošti na Mladinski svet Slovenije, Dunajska 5, 1000 Ljubljana.
Rok za prijave je petek, 29. marec 2019.

Več o razpisu in postopku prijave najdeš na naslednji povezavi in na njihovi Facebook strani.

Dan za samske … Single awareness day

0

Sladkorno od valentinovega smo že preživeli, zdaj pa je čas tudi za ostale, ki namesto tega (privlečenega iz Amerike za še večjo prodajo bedarij in občutek prisile, da nekomu, ki ga imaš rad, MORAŠ nekaj kupiti, sicer bo mislil da ga nimaš rad) praznika, uživamo naslednji dan. Prišel je … (drum roll) … Single awareness day!

Velikokrat poslušam izjave kot so: “kako mi gredo na živce ti zaljubljeni pari”, “sovražim valentinovo, ker nimam nikogar”, “spet ne bom dobila vrtnice za valentinovo”, … Že res, da si vsi želimo imeti nekoga, ki nas ima rad, nam posveča pozornost, super je tudi, če lahko slikaš vrtnico in bombonjero in se s tem pohvališ na Instagramu. Ampak kaj pa ti?! Preden lahko nekoga ljubiš in preden lahko nekdo ljubi tebe, moraš ljubiti sam sebe. Zato si vzemi čas zase in bodi sam svoj partner. Razvajaj sam sebe, kupi si čokolado, pojdi v kino, pleši in poj, smej se, glej filme, naredi si piling, obrij si noge, kupi si rože ali pa jih kupi prijateljem.

Naj bo ta dan tvoj dan, uživaj v samskem življenju, druži se s prijatelji in ne bodi depresiven, ker za dobro jutro ne dobiš sporočila “ljubim te”. Pošlji si ga sam! Biti samski, ne pomeni biti depresiven, razočaran, nezmožen si poiskati partnerja. Biti samski pomeni, da preprosto še nisi našel osebe, ki bi ti zamajala tla pod nogami in s katero bi lahko bil ti ti. Kot pravi moja dobra prijateljica, v razmerju nista dve polovici, ampak sta dve celoti, vsaka svoja. Zato razvijaj in ljubi to svojo celoto, da boš spoznal svojo vrednost in na tak način v svoje življenje spustil nekoga, ki te bo vreden in ne kogarkoli.

Vsem, ki pa preprosto ne morete iz svoje kože in ste vseeno (ne)srečno samski pa priporočam film Jej, moli, ljubi, da vas prelepa Julia Roberts motivira ljubiti samega sebe. 🙂

 

Informativni dnevi na fakultetah 2019

Danes in jutri, 15. in 16. februarja se na fakultetah odvijajo Informativni dnevi. Potekajo ob različnih urah, zato se pozanimaj, kdaj se informativni dan prične na želeni fakulteti. Običajno je najprej na sporedu splošna predstavitev fakultete, nato pa sledijo predstavitve posameznih smeri. Priporočljivo je, da se udeležiš obeh, saj boš tako dobil več informacij.

Kaj vprašati?

Na informativnem dnevu naj ti ne bo nerodno postaviti vprašanja, saj so tovrstni dogodki namenjeni prav podajanju informacij. Nobeno vprašanje ni neumno, zato vprašaj karkoli te zanima. Spodaj so navedena tri osnovna vprašanja, ki jih je priporočljivo vprašati.

1.      Ali je program oziroma smer plačljiva?

Fakultete ponujajo redne in izredne programe študija. Slednji so načeloma plačljivi, zato je zelo pomembno, da se pozanimaš o ceni le-tega. Vsote, ki jih je potrebno odšteti za opravljanje izredne smeri študija, se med fakultetami zelo razlikujejo. Vprašanje o plačljivosti in ceni programa je torej zelo pomembno.

2.      Kaj moram opraviti za napredovanje v višji letnik?

Ponavadi se pogoji za napredovanje v naslednji letnik razlikujejo po fakultetah. Ponekod je poleg zadostnega števila opravljenih predmetov in zbranih kreditnih točk potrebno opraviti še kakšne druge obveznosti. Povprašaj tudi o pogojih za ponavljanje letnika.

3.      Kakšne so možnosti zaposlitve po opravljenem študiju?

Pomembno je, da veš, kakšne so tvoje možnosti za zaposlitev po opravljenem študiju. Razmišljaj širše in se pozanimaj, ali ljudi iz tvoje stroke zaposlujejo tudi v tujini. Ali je tovrsten kader iskan v Sloveniji? Poizkusi izvedeti čimveč na to temo.

Kako do Ljubljane?

Tisti, ki se boste udeležili informativnih dni na kakšni izmed ljubljanskih fakultet, imate na voljo različne načine prevoza v prestolnico.

Avto

Potovanje z osebnim avtomobilom je problematično, saj je v Ljubljani in njeni okolici v času informativnih dni velika gneča. Problem se pojavi, tudi ko je potrebno avtomobil parkirati, ker je parkirnih prostorov, vsaj tistih brezplačnih, relativno malo.

Bolj je priporočljivo potovanje v Ljubljano s pomočjo storitve prevozi.org, saj boš tako manj v skrbeh za svoj avtomobil.

Avtobus

Do prestolnice so urejene redne avtobusne povezave, ki jih z lahkoto izkoristiš. Vse kar moraš storiti je, da si ob uri odhoda avtobusa na postaji in da plačaš karto. Je eno bolj zanesljivih prevoznih sredstev (kar se točnosti prihodov tiče), zato ga je priporočljivo uporabiti za potovanje v Ljubljano.

Vlak

Veliko bodočih študentov se v prestolnico odpravi z vlakom, zato je ob informativnih dnevih večja gneča. Koristno je, da si svojo vozovnico kupiš že v predprodaji, da imaš zagotovljeno mesto.

Premikanje po Ljubljani

Če boš obiskal več fakultet, boš skorajda moral uporabiti ljubljanski mestni avtobus. S slednjim je gibanje po prestolnici najbolj enostavno in učinkovito.

Preuči shemo rednih linij mestnih avtobusov, da boš točno vedel, na katero »trolo« moraš stopiti in na kateri postaji izstopiti. Pomagaš si lahko tudi z navigacijo.

Za uporabo potniškega prometa si priskrbi kartico Urbana, s pomočjo katere boš prevoz plačal. Dostopna je v nekaterih prodajalnah Mercator, v trafikah Delo prodaja in 3dva, v Turistično informacijskih centrih, na obeh blagajnah LPP in na avtobusni postaji Ljubljana.

Najbolj seksi košarkarji lige NBA!

0

Približuje se All star tekma. Znane so postave obeh ekip, katerih kapetana sta Lebron James in Giannis Antetokounmpo. Lebronovo zasedbo sestavljajo Kevin Durant, Kyrie Irving, Kawhi Leonard in pa James Harden. Giannis pa je v svojo ekipo povabil Stephena Currya, Joela Embida, Paula Georga in pa Kembo Walkerja. Kot posebna gosta sta bila s strani komisarja lige NBA, povabljena še Dwyane Wade, ki bo igral za Lebronovo ekipo in pa Dončičev soigralec, Dirk Nowitzki, ki se bo pridružil Giannisovemu moštvu. Luke na tekmi vseh zvezd na žalost ne bo, se bo pa udeležil tekme vzhajajočih zvezd in pa spretnostnega poligona.

Pred tekmo, smo (bolj za pripadnice nežnejšega spola) pripravili listo trenutno najbolj “hudih” košarkašev NBA lige. Punce uživajte 😉

  1. Steph Curry
Stephen Curry. Moštvo: Golden State Warriors.

2. Goran Dragić

Goran Dragić. Moštvo: Miami Heat.

3. Zach LaVine

Zach LaVine. Moštvo: Chicago Bulls.

4. Blake Griffin

Blake Griffin. Moštvo: Detroit Pistons.

5. Tristan Thompson

Tristan Thompson. Moštvo: Cleveland Cavaliers.

6. Leonard Meyers

Leonard Meyers. Moštvo: Portland Trail Blazers.

7. Evan Fournier

Evan Fournier. Moštvo: Orlando Magic.

8. Chandler Parsons

Chandler Parsons. Moštvo: Memphis Grizzlies.

9. Tyson Chandler

Tyson Chandler. Moštvo: Los Angeles Lakers.

10. Kemba Walker

Kemba Walker. Moštvo: Charlotte Hornets.

11. Chris Paul

Chris Paul. Moštvo: Houston Rockets.

12. David Nwaba

David Nwaba. Moštvo: Cleveland Cavaliers.

13. Luka Dončić

Luka Dončić. Moštvo: Dallas Mavericks.

14. Willy Hernangomez

Willy Hernangomez. Moštvo: Charllotte Hornets.

15. Juancho Hernangomez

Juancho Hernangomez. Moštvo: Denver Nuggets.

 

Kako vemo, če je pravi?

0

Pride čas, ko se moramo za enega odločiti. A naj bo iz Ljubljane, Maribora, morda iz Primorske? A naj bo bolj tehničen ali družboslovec? A bodo moji starši ponosni nanj ali si sploh ne bodo mogli zapomniti njegovega imena? In kaj naj storim, če se mi bo zdelo, da ni pravi zame?

Kako naj vem, če je izbrani faks pravi zame …

Ja, o faksu govorim. Že sama odločitev o tem, kam se bomo vpisali je težka, saj ne vemo kaj pričakovati, še najmanj pa ali si tega želimo za celo življenje. No, če izvzamemo tiste, ki so že od malih nog vedeli, da želijo biti astronavti. Kateri pa so kriteriji takrat, ko se sprašujemo, če smo izbrali pravilno?

Ali lahko rečemo da smo zgrešili, če nam snov, ki se jo učimo ni zanimiva?

Odvisno, kdaj se s tem spopademo. Če smo šele v prvem letniku, ko je vse zelo splošno in se z bodočo stroko šele dobro spoznavamo, naj to ne bo alarm za preplah. Postaviti moraš trdne temelje na vsakem področju, kar zna biti naporno in nezanimivo, ampak je nujno potrebno.  Tudi, če se ti to dogaja v višjih letnikih in le pri nekaterih predmetih (ne pri vseh), še ni čas za to, da izobesimo belo zastavico. Nekateri predmeti so nam zanimivi bolj, drugi manj, vsak se lahko najde na drugem področju svoje stroke. S tem vsekakor ni nič narobe, nismo vsi za vse. Je pa pomembno, da vseeno spoznamo vsa področja delovanja, ki jih nosi naš bodoči poklic, da se lažje najdemo. Če pa so ti popolnoma brezvezni vsi predmeti in vsi vidiki, ki si jih do določenega trenutka svojega šolanja uspel spoznati, potem izbrani faks verjetno ne bo pravi zate. Nekateri to lahko začutijo že v prvem letniku, drugi kasneje. Vsak posameznik lahko to občuti drugače, ampak če pri učenju začutiš odpor, izjemno nezanimanje in dolgčas, potem razmisli o alternativi. Ampak seveda ne pozabi, da lenoba ne sme biti kriterij pri tem razmisleku.

Ali lahko rečemo, da smo zgrešili, če nam sošolci niso všeč?

Ne. Že res, da lahko dobra družba marsikaj olajša in te spodbudi, ampak to ne sme biti kriterij, ko govorimo o pravilni izbiri fakultete. Morda je bilo v srednji šoli res pomembno, kdo sedi s tabo v klopi, ampak faks je prostor, kjer si najpomembnejši ti. Tvoja izobrazba in izoblikovanje tebe v kompetentnega posameznika, ki se bo podal na trg delovne sile. Vseeno pa je dobro, da imaš zaveznike, zato se potrudi in daj ljudem okoli sebe priložnost. Morda te presenetijo.

Najdi študentsko zaposlitev na svojem področju.

Zelo ti bo pomagalo, če se že med študijem angažiraš in preizkusiš v praksi. Ta korak bo lažji, če se pridružiš kakšnemu društvu, projektu, ki deluje na tvojem faksu in budno spremljaš razpise za delo. Ne boj se preizkusiti in se naučiti novih stvari. Prej ali slej se boš moral. Prav tako imej v mislih, da zaslužek na tej točki ni najpomembnejši. Morda bo treba kaj oddelati kot prostovoljec, ampak žrtev sedaj, ti lahko prinese marsikaj dobrega v prihodnosti. To je res najboljši način, da spoznaš ali si se odločil za pravi faks in delovno področje.

Če se torej sprašuješ ali je izbrani faks pravi zate, se lahko zgleduješ po zgornjih smernicah. Nikar se ne prenagli, vsi se kdaj znajdemo v dilemi, obupu, smo nezadovoljni … Če pa vidiš in misliš, da si se zmotil, potem preveri svoje alternative in si izberi drugega. Možnosti imamo precej. Vsak študent se ima pravico enkrat prepisati (ali ponavljati).

»Kaj pa če tudi v drugo opečem in novi faks spet ne bo primeren zame? Potem se ne bom mogel več prepisati… Če se prepišem, bom izgubil celo leto in drugi me bodo videli kot zgubo …«

Veliko je dilem, ampak bolje je da izgubiš eno leto, kot da celo življenje opravljaš poklic, ki te onesrečuje. Bolje, da poskusiš, kot da celo življenje obžaluješ, da nisi probal. Vsekakor pa te nihče ne bo gledal kot zgubo (predvsem ti sam se ne smeš videti tako!), če boš poskusil najti svojo poklicno srečo v življenju. Gre pa zagotovo za težko odločitev, ki zahteva tehten razmislek in ne sme biti prenagljena, predvsem pa je odvisna od vsakega posameznika posebej.

Ali še poslušaš radio?

0

Po tem, ko je Gutenberg v 15. stoletju izumil premične črke, je tisk postal prvo sredstvo za množično komuniciranje. Leta 1906 pa je pisana beseda pridobila še zvok, ko je Guglielmo Marconi izvedel prvi radijski prenos, v katerem je prenašal glasbo. Od leta 2011 pa na včerajšnji 13. februar praznujemo Svetovni dan radia.

Nekaj časa je bil radio izjemno priljubljeno komunikacijsko sredstvo, nato pa se je v 50-ih letih pojavila televizija, kasneje pa splet, kar je radio potisnilo nekako ob stran. Moral se je prilagoditi novemu tempu življenja, zato je počasi dobival sliko skozi spletne strani in družbena omrežja, ki je obogatila zvok. Poleg tega pa je postal neodvisen od linearnega radijskega predvajanja, s tem ko je programe dandanes možno poslušati preko spletnega prenosa in podcastov (avdio posnetki radijskih oddaj, ki jih lahko poslušamo kadarkoli).

Prav zaradi svoje prilagodljivosti ima radio še velik vpliv na ljudi, ne glede na to ali ga poslušamo le v avtu, ali pa nam služi kot »ozadje« pri opravljanju drugih aktivnosti. Radio dnevno doseže več kot 70 odstotkov Evropejcev, 86 odstotkov svetovnega prebivalstva dnevno posluša glasbo na radiu, uporabniki podcastov pa njihovemu poslušanju namenijo skoraj 2 uri na dan.

Gre torej za izjemno zanimiv medij, ki je preživel veliko sprememb odkar se je pojavil na sceni. In prav je, da se danes spomnimo, da nam lahko ponudi veliko, tako zanimivo vsebino kot seveda odlično glasbo.

Zakaj mojstrom »multitaskinga« zmanjka produktivnosti

0

Kaj se zgodi, če moramo med pisanjem sms-a hoditi, razmišljati katero pot bomo izbrali, da ne bomo zamudili avtobusa ter odgovarjati kolegu, ki lovi isti avtobus? Naši možgani preprosto niso sposobni učinkovito opravljati več nalog hkrati, zato pogosto pride do napak in do podaljšanega časa opravljanja teh nalog, pa čeprav samo za par sekund, če je težavnost nižja.

Raziskava, ki so jo izvedli Meyer, Evans in Rubinsten, pojasnjuje, da čeprav mislimo, da opravljamo več nalog v istem trenutku, naši možgani v bistvu preklapljajo od enega opravila k drugemu. Le-to je pogojeno z dvema praviloma: »Sedaj hočem delati to, namesto tistega.« in »Sedaj izklapljam pravila za tisto in vklapljam pravila za to nalogo.« Ti pravili nam omogočata da preklapljamo med opravili brez da bi se tega zavedali. Posledično multitasking deluje učinkovit na površju, ko pa pravzaprav porabi več našega časa in povzroči tudi več napak.

Kaj ugotovitve pomenijo v praksi?

Razumevanje tveganj naših možganskih preklopov med različnimi nalogami nam lahko pomagajo izbirati strategije, ki spodbudijo našo učinkovitost. Kuhanje večerje medtem, ko govoriš s prijateljem, se bo verjetno izšlo brez težav. Po drugi strani pa pogovor po telefonu med vožnjo predstavlja veliko nevarnost.

Pri študiju multitasking ne bo tako drastično vplival na izide situacij, lahko pa vseeno pripomore k vaši študijski in delovni učinkovitosti ter produktivnosti. Lotite se vsake naloge posebej. Če vam le-to dela težave, si naredite načrt, kako si bodo naloge, ki jih morate opraviti, sledile. Ugasnite telefon in se izognite komunikaciji z drugimi.