Kaj sploh naredi dober telefon?

Matjaž Lesjak
-
0

Danes se pametni telefoni delijo na 2 kampa: jabolka in robote. Oboji so zelo zmogljivi, toda za odgriznjeno jabolko boš plačal pošteno statusno premijo, ki se ne odraža v ceni komponent. Letošnji ajfoni že namreč segajo do 1.500 €. Na robotski strani so cene malce bolj prizemljene, je pa v poplavi izdelkov veliko težje najti primerno razmerje med kvaliteto in ceno. Kaj sploh naredi telefon kvaliteten? Tu bi lahko našteli ogromno odgovorov, saj ima vsak uporabnik drugačen način uporabe in posledično drugačne prioritete. Vseeno pa obstaja par točk, nad katerimi se lahko strinjamo vsi.

Vse raziskave so pokazale, da si uporabniki najbolj želimo telefon, ki zdrži več kot 1 dan uporabe. S seboj nositi dodatno baterijo v obliki Powerbanka vsekakor ni priročna rešitev. Ok, torej moram pri nakupu pogledati, da ima moj novi telefon čim večjo baterijo, pa bo? Žal ni tako enostavno. Avtonomija telefona je sestavljena iz kombinacije kapacitete baterije, hitrosti procesorja, vrste ekrana in števila pik na njem ter nenazadnje tudi aplikacij, ki so naložene na našem žepnem prijatelju. Gotovo si že opazil koliko baterije ti požre Facebook. Zato je pomembno, da imaš na telefonu čim manj tretjih aplikacij (t. i. bloatware) in čist Android, tak, kakršnega si je zamislil Google.

Varnost postaja v dobi številnih hekerskih škandalov vse bolj pomembna. Morda si misliš »pa saj nimam nič takšnega na telefonu«. No, tudi če nimaš galerije »dick pics« in top secret »sextov«, nas vse več uporablja mobilne banke in NFC aplikacije za plačevanje. Prav carsko izpadeš, ko na POS terminal namesto bančne kartice položiš telefon. Zato je pomembno, da tvoj telefon dobiva redne mesečne varnostne posodobitve, na katere se kitajski proizvajalci preprosto požvižgajo.

Večina nas je tudi veselih sistemskih posodobitev, ki prinesejo nove funkcije in boljšo optimizacijo, kar spet vpliva na dolgotrajnost baterije. Tu se žal slabo obnesejo skoraj vsi proizvajalci. Hitre posodobitve prejmejo le Googlovi lastni izredno dragi Pixli, zdaj propadli Essential Phone in telefoni v programu Android One. Tu gre za telefone s čistim Androidom, brez nekih dodatkov in vizualnih preoblek, zaradi česar lahko proizvajalci telefonov dosti hitreje omogočijo nove verzije Androida. Prav tako pa so zapriseženi v vsaj 2 leti sistemskih in 3 leta varnostnih posodobitev.

Potem pa se želje že začnejo deliti. Nekaterim je pomembna kvalitetna kamera, drugim vidljivost na soncu, tretji se na to požvižgajo in hočejo procesor, ki bo z lahkoto poganjal 3D igre, četrti pa se za nizko ceno raje odrečejo vsem luksuznim dodatkom.

Ne glede na to med katere spadaš, boš našel nekaj zase med širokim naborom Nokijinih telefonov. Vsi so del iniciative Android One, ki zagotavlja redne sistemske in varnostne posodobitve, čist sistem in hitro delovanje. To bi morala biti po mnenju našega uredništva osnova vseh telefonov.

Nokia Android One

Ko enostavno ne zmoreš več …

Kadrovska Asistenca
-
0

Včasih se mi zdi, da je izgorelost edina težava v duševnem zdravju, ki ti jo je »dovoljeno imeti«. Duševne bolezni in težave v duševnem zdravju še vedno ostajajo tabu. Stigmatizacija ostaja vedno prisotna, prav tako tudi negativen prizvok. Razen, če si izgorel. Ker če si izgorel, pomeni, da si priden in delaven.

Kaj je izgorelost?

Burnout oziroma izgorelost je stanje izčrpanosti, odtujenosti in občutka zmanjšane učinkovitosti ter je rezultat dolgotrajnega (včasih tudi večletnega) občutka pomanjkanja kontrole in soočanja z delovnimi zahtevami, ki so nad tvojimi zmožnostmi

Izgorelost pogosto laično zamenjujemo s kratkotrajnim občutkom izčrpanosti, največkrat pa s stresom. Čeprav stres v večini primerov spremlja izgorelost, ni njen glavni vzrok. Posledica stresa je povečana aktivnost in občutek nujnosti, medtem ko je posledica izgorelosti občutek nemoči.

Potrebno je usklajevati predavanja, vaje, sprotno delo, obštudijske dejavnosti, študentsko delo, prijatelje in družino ter navsezadnje tudi spanje, dvakrat letno pa se priključi še češnja na torti – izpitno obdobje. Optimistično je upati, da se po končanem študiju preneha soočanje s (pre)visoki zahtevami in velikimi obremenitvami. Ker tudi na delovnem mestu ne boš »imun« na izgorelost, je skrb za duševno zdravje doživljenjska obveznost.

Kaj lahko naredim sam?

  • Nadgrajuj svoje zmožnosti obvladovanja časa, postavljanja ciljev, ocenjevanja napredka,
  • izpili svoje sposobnosti sodelovanja,
  • vzpostavi si dober socialni krog za medsebojno nudenje podpore,
  • nauči se tehnik obvladovanja stresa,
  • ne pozabi na šport in rekreacijo.

Izgorelost ne pogojuje dejstva, da si priden in delaven, temveč pomeni, da (delovne) zahteve presegajo tvoje resurse in zmožnosti, prav tako pa se soočaš s pomanjkanjem kontrole nad svojimi obveznostmi. Ne pozabi, s svojo osebno rastjo in s tem tudi skrbjo za svoje duševno zdravje lahko pričneš že danes! ?

Branje za hladne dni

Urban Husu
-
0

Prihaja tisti čas. Čas zavijanja vetra, opazovanja odpadanja listov in padanja prvih snežink. Čas ko se zlekneš na stol ob oknu s skodelico toplega čaja ali kakava in odpreš debelo, zaprašeno knjigo in se zgubiš v svet, ki ga odkrivaš ob požirkih toplega napitka. Zato smo za vas zbrali par priporočil svetov, katere bi lahko odkrili v teh hladnih dneh.

Gospodar prstanov, Pesem ledu in ognja, Harry Potter (J.R.R.Tolkien, G.R.R. Martin, J.K.Rowling)…

Sedaj je pravi čas za to. Da se spoprimeš z debelimi bukvami, ki so požele uspeh po celem svetu. Da spoznaš junake, katere so tvoji prijatelji opevali ali objokovali. Zgodbe, razdeljene na več delov so odlično čtivo za hladne dni. Zamotijo nas za ure in ure ter nas popeljejo na zanimive dogodivščine, med zasnežene gradove, gigantske bitke in osebno rast junakov.

Poleg tega se jih veliko dogaja v krajih, kjer ni ravno toplo in tako lahko začutimo stisko naših junakov. Pa čeprav je velik razlika med nošenjem prstana skozi zasneženo gorovje ali pa skok v trgovino po še čaja.

Pustolovščina
Pustolovščine po snegu.

Metro 2033 (Dimitri Gluhkovski)

Ali zunaj zavija veter? Ali mraz čutiš tudi v svojem toplem domovanju? Ti želodec kruli? Odlično! Potem poseži po ruski post-apokaliptični uspešnici- Metro 2033. Kmalu se ti bo zdel tvoj dom prav topel, veter nežna sapica in kruleč želodec samo majhna nadloga.

Roman te popelje v post-apokaliptično Moskvo, katere prebivalci sedaj bivajo v brlogih in zapuščenih postajah podzemne železnice. Postaje so osamljene, ljudje živijo od podzemnih gob in trepetajo pred tistim kar živi v temi neosvetljenih železniških tunelov. Malokdo si upa pokukati na površje, saj se mnogi ne vrnejo. Mraz je vsakdanjik, saj nuklearna zima noče prenehati.

Po koncu tega romana boste še z večjo slastjo pojedli toplo juho ali pa spili čaj, za katerega boste hvaležni da ni narejen iz podzemnih gob.

Metro 2033
Mučno življenje v post-apokalipsi.

Otok zakladov (Robert Louis Stevenson)

Sovražiš mraz in sneg? Ti mrzel veter, dež in blato pokvarita dan? Mirovanje doma postane hitro mučno. Sediš ob oknu in si želiš, da bi lahko odjadral nekam topleje? Potem priporočamo, da »odplavaš« v roman Otok zakladov.

Dogajanje te ponese na otoke v toplih krajih, peščene plaže, pragozdove, sinja morja. Pirati, zaklad, enonogi ladijski kuharji in neskončno sinje morje. To je eno najboljših orožji proti dolgočasju hladnih dni. Opozorilo: branje knjige lahko vodi do nagnjenosti dodajanja ruma v čaj in uporabe piratskih kletvic!

Yohoho in steklenica ruma!
Yohoho in steklenica ruma!

Plašč (Nikolaj Gogolj)

Verjetno se spomnimo te pripovedke iz osnovnih in srednjih šol. A sedaj ko nam na vrata in okna trkajo hladni dnevi, bi lahko ponovno obiskali to pripoved. Šele ko nas res začne pošteno zebsti lahko simpatiziramo z ubogim Akakijem in njegovo potrebo po tem, da si privošči topel plašč. Po branju bo tvoj plašč kar naenkrat postal nepogrešljiv.

Zima v mestu
Mestni mraz.

Pravljice

Mogoče pa je čas, da se poneseš v spomin. Spomin, ko so ti najdražji pripovedovali pravljice ob hladnih večerih. Posezi po debeli knjigi pravljic pa naj bodo to pravljice bratov Grimm, slovenske pripovedke in pravljice, Andersenove zbirke ali pa pravljice, ki so pripotovale z onkraj morja. Naj te spomin pogreje na enak način, kakor te je čaj, ki ga je pripravljala babica.

Pravljice
Zimske pravljice.

Novi single in videospot: Oj mala

Agencija Gig
-
0

Balkan Boys pravi energični duh balkana predstavljajo v svojem novem pozitivnem videospotu in skladbi Oj mala. Videospot so posneli kar na ladjici, s katero so se v poskočnih trubaških ritmih ob dobri hrani in pijači popeljali po Ljubljanici, s seboj pa popeljali skupino mladostno razigranih babic. Vsi mladi po srcu so si privoščili pravo norijo, ples, skakanje in celo bingo! V novem videospotu ponovno dokazujejo, da niso navadna Balkan skupina, saj z energičnim odrskim nastopom pokažejo, kaj se zgodi, ko zvok balkana zmešamo z ritmi, kot so rumba, ska, gipsy, swing in reggae. Fantje nam pokažejo, kako daleč lahko balkan seže, kako kompleksna in obenem čustvena je lahko ta glasbena zvrst. Ob plesu, odrski energiji, odlični improvizaciji in hkrati naštudiranem repertoarju, ki krasijo njihove koncerte in ustvarjanje, poslušalci začutijo svet balkana na popolnoma novi ravni!

Balkan Boys - Oj mala (Official video)

Ustvarili so unikaten glasbeni slog, ki ga sami imenujejo balkan pop fusion. Balkan Boys v svojih pesmih na svež, inovativen in sebi lasten način ohranjajo idejo balkanske glasbe, prepleteno z ritmi ska-ja in rumbe. Mešanico raznovrstnih ritmov, ki jim je skupna balkanska nota, so nazadnje predstavili na albumu Radio Me Gusta (2015). Skupino na čelu s frontmanom Rokom Nemaničem odlikuje pretanjen občutek za publiko, vse pa se je začelo leta 2007, ko je pevec in trobentač Rok Nemanič Nemo prvič obiskal srce trubaške glasbe in energije – festival Gučo, kjer je začutil povezovalno moč balkanske glasbe. Ko je leta 2009 obiskal še koncert zasedbe Fanfare Ciocarlia, je bil odločen, da zbere skupino mladih akademskih glasbenikov, ki bi z njim začela zgodbo, kot je v Sloveniji še ni bilo, zgodbo, v kateri bi preko balkanskih ritmov in melosa prikazali tisto pravo balkansko dušo, energijo, ki združuje ljudi vseh generacij. Tako je istega leta nastala skupina Balkan Boys. Sprva so se posvečali predvsem razvijanju lastnega glasbenega sloga in ustvarjanju avtorskih pesmi, ki so jih leta 2012 predstavili na svojem prvencu From Zabledam in združili elemente balkanske etno/folk glasbe in rocka. Tekom delovanja so redno koncertirali in pri številnih projektih sodelovali s prepoznavnimi imeni slovenskega in tujega glasbenega prostora, kot so: Vlado Kreslin, Zlatan Čordić – Zlatko, Hari Mata Hari, Klemen Slakonja in Lado Bizovičar. V zadnjih letih so se 2016 kot predskupina zasedbe Dubioza Kolektiv predstavili na dogodku Guča na Krasu pred 10.000-glavo množico, leta 2016 in 2018 pa so se z velikim uspehom predstavili na enem izmed najbolje obiskanih festivalov v Sloveniji – Festivalu Pivo in Cvetje.

Balkan Boys v prihajajočem 2019 praznujejo 10 let delovanja in načrtujejo še veliko presenečenj, saj pripravljajo že novi album, v maju 2019 pa se bodo odpravili na mini turnejo po Nemčiji, kjer bodo nastopili tudi na festivalu Jazzfest Gronau 2019.

V letošnjem letu jih še lahko ujamete na koncertih po Sloveniji: 13.11. – Maribor, 27. 11. – Ljubljana, 14.12. – Ljubljana in 23.12. – Divača.

Odkrijte pravi energični duh balkana z Balkan Boys in skladbo »Oj mala«!

Tudi študentje imamo svoj mednarodni dan

Pia Prelec Poljanšek
-
0

Današnji mednarodni dan študentov praznujemo v spomin na nacistično okupacijo študentskih domov praške univerze iz leta 1939. Takrat je bilo v koncentracijska taborišča deportiranih več kot 1200 študentov! 17. november je tako postal tudi simbol za študentska prizadevanja po vsem svetu.

Študij v številkah

Izobraževanje je prav gotovo v interesu države, saj izobraženi državljani pripomorejo k blaginji in višji gospodarski rasti. Okrog leta 1950 je v slovenskem visokošolskem prostoru študiralo okrog 6000 študentov, po osamosvojitvi pa se je število študentov hitro vzpenjalo in leta 2006 doseglo skoraj 116.000. Na dodiplomski študij je bilo takrat vpisanih več kot 70.000 študentov. Poleg teh so čedalje številnejši tudi študenti višjega strokovnega študija in visokošolski podiplomski študenti.

Zanimanje za študijska področja v Sloveniji glede na spol
Zanimanje za študijska področja v Sloveniji glede na spol. Vir: SURS

Kaj pa po študiju?

Gotovo si to vprašanje zastavi marsikdo po tem, ko v roke prejme diplomo. Organizacijski urad evropska šole študentskih sindikatov (OBESSU) in Evropska študentska unija (ESU) ob tem dnevu pozivata k ukrepanju tudi v tej smeri. Letošnji poudarek je predvsem na pomanjkanju podpornih sistemov izobraževanja ter vpliv na duševno zdravje in splošno počutje študentov.

Kje lahko obeležiš mednardoni dan študentov?

Študentska organizacija Slovenije v torek, 20. 11. v študentskem naselju v Rožni dolini pripravlja dogodek S*anje študentov, kjer bo potekala okrogla miza, popestrili pa ga bodo tudi z glasbenimi nastopi.

Obetavna mlada igralka izžareva nežnost in simpatičnost

Agencija Gig
-
0

26-letna simpatična igralka Sara Gorše, ki smo jo gledalci lahko spremljali v priljubljeni slovenski seriji Reka Ljubezni, je prijetna mladenka, ki kar izžareva svojo nežnost in simpatičnost. Kljub svoji mladosti ima za sabo že kar pestro bero nastopov na gledaliških odrih ter tudi pred kamero in na vsakega izmed njih je neizmerno ponosna. Nazadnje smo jo videli v vlogi Hamletove Ofelije v tržaškem gledališču, trenutno pa se z ekipo predstave Predstava, ki gre narobe že pripravlja na novembrsko premiero komedije v slovenski produkciji, ki prihaja z Broadwaya in West Enda, kjer je že požela neizmeren uspeh.

Sama zase pravi, da je včasih kar preveč samokritična in si zato v tem hitrem tempu življenja rada vzame čas zase in se odklopi od vsega. Najraje se odpravi v naravo, da si zbistri misli, zelo pa jo zanimata tudi meditacija in joga. »Idealna ženska je tista, ki izžareva neko notranjo moč in mir. Stati trdno na tleh, biti iskren – do sebe in drugih, to so tiste lastnosti, ki jih najbolj cenim in za katere si predstavljam, da jih lepa in močna ženska mora imeti in k čemur stremim tudi sama.« Te lastnosti najlažje neguje skozi stik z naravo in z gibanjem na svežem zraku, kar je zaradi narave dela, kjer večino časa preživi v zaprtih dvoranah pod umetno lučjo odrskih reflektorjev, včasih izredno oteženo. Zato toliko bolj ceni trenutke, ko se na gledaliških vajah kdo spomni, da potrebujejo odmor in iz prtljažnika potegne kakšno žogo, ki ji že »dušca« uhaja. »Kar naenkrat se oči zaiskrijo, zaveje neka skupinska energija, glave se prevetrijo, telo zadiha in vse je lažje. Pomembno je spustiti zrak v telo, na kakršenkoli način že – z masažo, gibanjem, dobro knjigo ali pa meditacijo – da se sprostimo in umirimo.«

Sama meni, da je za izpopolnjeno življenje potrebno najti osebno ravnovesje, do katerega pa mora vsak priti sam z opredelitvijo lastnih vrednot. »V življenju si vedno želim delati prav, biti delavna, spoštovana, uspešna. Počutim se izjemno hvaležna za vse, kar imam. Lahko rečem, da sem v življenju našla smisel, le tistega za humor očitno še ne, saj se zaenkrat moje šale zdijo smešne zgolj mojim domačim, medtem ko se moji ljubljanski prijatelji ob njih zgolj nerodno nasmihajo.« Morda pa se bo vse obrnilo prav z vlogo v novi komediji Predstava, ki gre narobe, ki bo s svojimi nerodnimi situacijami, razpadajočo scenografijo in noro smešnimi dialogi, do solz nasmejala občinstvo vseh starosti. Vse v predstavi gre namreč narobe – onesvesti se glavna igralka, nekam se izgubi scenarij, z zidu neprestano padajo scenski elementi in igralci se spotikajo ob vse in vsakogar (tudi lastno besedilo). Vse to dogajanje več kot upraviči sloves te trenutno najzabavnejše in najuspešnejše komedije na svetu. Sami pa se boste lahko prepričali 22. in 23. novembra v Festivalni dvorani, Ljubljana, kjer bo Sara nastopila prav v vlogi glavne igralke, ki jo soigralci večkrat ponesreči onesvestijo!

Vstopnice ŽE NA VOLJO na vseh prodajnih mestih Petrol in Eventim.

Dan slovenske hrane

Matjaž Lesjak
-
0

Vlada RS je na oktobrski redni seji 2012 sprejela sklep o razglasitvi dneva slovenske hrane, ki ga obeležujemo vsako leto, in sicer na vsak tretji petek v novembru, z namenom, da se v javnosti izpostavi pomen hrane iz lokalne bližine in s tem pokaže podporo domačim pridelovalcem in predelovalcem, obenem pa se spodbuja tudi pripadnost do domačih proizvodov in spodbuja zdrav način prehranjevanja.

Glavni namen razglasitve tega dne je torej podpora domačim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje zavedanja in pomena domače samooskrbe, ohranjanje čistega, zdravega okolja, ohranjanje podeželja, seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane in spodbujanje zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju. Z razglasitvijo dneva slovenske hrane sledimo tudi ciljem in namenu sprejetega Zakona o promociji kmetijskih in živilskih podjetij, saj gre za dober ukrep in podporo promociji domače hrane.

Ob dnevu slovenske hrane so izpostavljene naslednje pomembnejše vsebine:

  • hrana iz lokalnega okolja je sezonsko dostopnejša, sadje in zelenjava imata več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost; zaradi bližine proizvodnje se lahko uporablja manj aditivov, kot so konzervansi, barvila ipd., taka živila pa so tudi prepoznavna po bogatem in tradicionalnem okusu.
  • Podpiramo domačo proizvodnjo in ohranjamo domača delovna mesta; posledično s tem skrbimo za stabilno financiranje šolstva, zdravstva, socialnih transferjev, itd.
  • Ohranjamo poseljenost, obdelanost in urejenost slovenskega podeželja.
  • Zaradi krajših transportnih poti in manjše uporabe embalaže varujemo okolje.
  • Zagotavljamo večjo prehransko varnost v državi.
  • S tem, ko spodbujamo povečanje samooskrbe s hrano v državi, povečujemo kakovost življenja vseh vključenih v proces, od pridelave do potrošnje hrane.

Tradicionalni slovenski zajtrk 2018

V okviru dneva slovenske hrane bo letos že osmo leto potekal projekt »Tradicionalni slovenski zajtrk« (TSZ), v katerega so vključeni slovenski vrtci in osnovne šole z namenom, da pomen kmetijstva, živilske industrije, čebelarstva, ohranjanja čistega okolja v povezavi s pomenom zdrave in uravnotežene prehrane ter gibanja, spoznajo že otroci. Da skozi idejo o nujnosti zajtrkovanja spoznajo, da je potrebno biti pozoren, kakšno hrano jemo in posledično, da je lokalna hrana ustreznejši izbor. Tradicionalni slovenski zajtrk je nastal na pobudo Čebelarske zveze Slovenije leta 2011. Glavni namen tega vseslovenskega projekta, ki poteka na dan slovenske hrane, je podpora lokalnim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje zavedanja in pomena zagotavljanja prehranske varnosti, ohranjanje čistega in zdravega okolja, ohranjanje podeželja, seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane ter spodbujanje zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju.

Pri organizaciji in izvedbi tradicionalnega slovenskega zajtrka sodelujejo: ministrstva, pristojna za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zdravje, izobraževanje, kulturo, okolje in prostor, Čebelarska zveza Slovenije (pobudnica projekta), Zavod RS za šolstvo, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, GZS-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Zveza sadjarskih društev Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zadružna zveza Slovenije ter Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Projekt vključuje vrtce in osnovne šole v Sloveniji, celotno populacijo vrtčevskih in šolskih otrok. Vsako leto pri tradicionalnem slovenskem zajtrku tako sodeluje več kot 260.000 otrok. Otroci se pogosto na ta dan v šoli in vrtcih pripravijo že prej, z raznimi dogodki, izobraževanji o pomenu lokalne hrane, zdravega načina prehranjevanja, obiščejo pa jih tudi lokalni čebelarji. Pobuda je dobrodošla tudi širši javnosti, s svojimi sporočili in namenom naslavlja tudi druge mlade, zato želimo, da bi projekt našel odmev tudi v srednjih šolah kakor tudi pri študentih. Sicer se nam vsako leto pridruži vrsto drugih posameznikov, institucij, podjetij, gostinskih obratov, turističnih objektov itd., ki na simboličen način podprejo in širijo pomen sporočil TSZ preko svojih aktivnosti.

Sodelovanje s Slovenskim partnerstvom za tla

Pri letošnjem obeleževanju dneva slovenske hrane se projekt Tradicionalni slovenski zajtrk vsebinsko povezuje z Ministrstvom za okolje in prostor oziroma Slovenskim partnerstvom za tla, ki je bilo ustanovljeno 5. decembra 2017, ob svetovnem dnevu tal.

Letošnja vsebina dneva slovenske hrane, v povezavi z Tradicionalnim slovenskim zajtrkom, se torej osredotoča na pomen tal in njihovo vlogo pri pridelavi kakovostne ter zdrave hrane. Ta tematika bo posebej predstavljena tudi na plakatu, ki ga bodo prejeli vrtci in šole ter ostali partnerji oz. zainteresirani pri projektu in bo nagovarjal širšo slovensko javnost na izpostavljenih mestih.

Odredba o izvedbi projekta Tradicionalni slovenski zajtrk

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo tudi letos povrnilo stroške za nakup živil za izvedbo tradicionalnega slovenskega zajtrka. Pogoje za povrnitev stroškov določa Odredba o izvedbi projekta Tradicionalni slovenski zajtrk (Uradni list RS, št. 64/18). Pomembna novost odredbe je uvedba pavšalnega nadomestila, s katerim se opušča upoštevanje in obračunavanje stopnje davka na dodano vrednost (DDV) in njegovega morebitnega odbitnega deleža. Upravičencem, torej vrtcem, osnovnim šolam in zavodom za vzgojo in izobraževanje otrok ter mladostnikov s posebnimi potrebami se izplača pavšalno nadomestilo v višini 0,52 EUR za vsakega vpisanega otroka ali učenca. Upošteva se število otrok in učencev, vpisanih v centralno evidenco udeležencev vzgoje in izobraževanja na dan 30. september 2018. Ker gre za pavšalno nadomestilo, vloga za povrnitev stroškov ne zahteva več navajanja stroškov za vsako živilo posebej, stopnjo obračunanega DDV in navajanja odbitnega deleža DDV. Druga pomembna novost, ki jo določa letošnja Odredba o izvedbi projekta Tradicionalni slovenski zajtrk je, da se vloga za povrnitev stroškov vloži v elektronski obliki, in sicer na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki odloči o višini sredstev za povračilo stroškov in izda odločbe oziroma izvede izplačilo. Pred izdajo odločb in izplačilom sredstev za povračilo stroškov izvaja administrativne kontrole. Rok za vložitev vlog je od 3. do 20. decembra 2018.

Strošek električnega avtomobila

Klavdija Rupar
-
0

Naše okolje je vedno bolj onesanženo, vedno več je težav na vseh vidikih in čas je, da tudi sami začnemo raziskovati, kako lahko pomagamo naši zemlji, da si opomore. Eden izmed takšnih načinov je električni avto. Sicer se mogoče na začetku to ne zdi, a električni avto ti bo na dolgi rok prihranil denar in naš svet varoval pred onesanženjem in ogljičnim odtisom.

Kaj je električni avto?

Sprva se mogoče zdijo malce nenevadni, a so v resnici izredno preprosti. Gre za avtomobile, ki jih priklopimo na elektriko, imajo pa enega ali več električnih motorjev, ki deluje na energijo baterij, ki jih lahko napolnimo.

Električni avtombili so držaji od navadnih. So pa stroški popravila in energije nižji, na dolgi rok pa boš prihranil denar.

Prednosti električnega avtomobila:

  • Nič emisij: električni avtomobili ne povzročajo nič emisij in onesnaževanja. Poskrbel bo, da se tvoj ogljični odtis dramatično zmanjša in ima velik vpliv na okolje okoli tebe.
  • Poceni stroški vzdrževanja: stroški polnjenja električnega avtomobila so precej manjši kot tankanje avta, skoraj za tretjino cene.
  • Manj vzdrževanja: električna vozila ne potrebujejo drage oskrbe, ki jo potrebujejo navadni avtomobili. V navadnem motorju je več sto delov, ki se lahko pokvarijo. Električni motor pa ima manj kot 20 delov, kar pomeni manj težav, ki potrebujejo drago popravilo.

Kje lahko polniš električni avto?

Obstaja kar nekaj možnosti, ko pride do polnjenja električnih avtombilov. Električne postaje so na voljo skoraj povsod, kar pomeni, da ga lahko napolniš tako doma kot na cesti.

Doma:

  • 80% polnjenja doma
  • za polnjenje avta boš lahko potreboval posebno opremo

Na cesti:

  • obstajajo prav javne postaje za polnjenje električnih avtomobilov
  • tudi parkirna mesta, na katerih so polnilne naprave

Cena polnjenja električnega avtomobila:

Cena elektrike je le del cene, ki jo plačaš za bencin pri navadnem avtomobilu. Cene so različne od postaje do postaje.

Doma:

  • bencin je dražji kot polnejne električnega avtomobila
  • polno polnjenje električnega vozila stane približno toliko kot bi imeli šest ur skupaj prižgano klimo
  • hibridna vozila imajo še manjše baterije in so stroški polnenja še manjši
  • točno določena cena je različna, saj je odvisna od velikosti baterije in tega, koliko kilometrov naredi tvoj avto

Na cesti:

  • nekatere polnilne postaje so brezplačne
  • nekatere so narejene na sistem, da kolikor porabiš toliko plačaš
  • cene so različne glede na to, kje polniš avto in kakšen način polnjenja izbereš
  • obstajajo različni načini plačevanja: s kartico, s telefonom ali denarjem
  • v Ameriki celotno polnenje avtomobila stane med 2.64 in 16.54 dolarja

Projekt podpira Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad

Na slovenski oder že kmalu prihaja ena najuspešnejših gledaliških komedij!

Matjaž Lesjak
-
0

Le še nekaj dni nas loči od slovenske uprizoritve ene najuspešnejših gledaliških komedij, ki je požela svetovno slavo najdaljše predvajane komedije na Broadwayu! Predstava, ki zagotavlja obilico zabave in nepričakovanih komičnih situacij, v Slovenijo prihaja neposredno z odra newyorškega Broadwaya, pred tem pa je do solz nasmejala že londonski West End ter svetovno publiko v več kot 20 državah sveta.

V predstavi se humorno prepletajo komične nepredvidljive situacije propadanja gledališke igre na odru in interakcije s publiko izven odra, zato bo do solz nasmejala prav vse generacije. V dveh urah neprestanega smeha bo občinstvo spremljalo igralsko zasedbo, ki bo trmasto poskušala, ne glede na vse težave, čim bolj točno in resno izpeljati predstavo: kriminalko angleškega sloga, z naslovom »Umor v dvorcu Haversham«. Vse gre namreč narobe – onesvesti se glavna igralka, nekam se izgubi scenarij, z zidu neprestano padajo scenski elementi in igralci se spotikajo ob vse in vsakogar (tudi lastno besedilo). Ob zaporedju sila zabavnih in katastrofalnih dogodkov celotno produkcijo spremljajo salve smeha. Vse to dogajanje več kot upraviči sloves te trenutno najzabavnejše in najuspešnejše komedije na svetu.

Na seznamu igralcev predstave svetovnega slovesa najdemo tudi ameriškega zvezdnika Toma Cruisa, čeprav se je do sedaj izkazal za precej nezanesljivega, saj se ni prikazal še na nobeni uprizoritvi, niti na Broadwayju, niti na West Endu. Celotna slovenska igralska zasedba, po zanesljivih informacijah, že pridno vadi, vendar se tudi tokrat muhasti Tom ni prikazal še na nobeni vaji. A scena je postavljena, igralci so pripravljeni in premiera je pred vrati…

Pod režijo slovenske produkcije se je podpisal priznani slovenski režiser, gledališki in filmski igralec ter scenarist Jure Ivanušič. Z vsemi težavami na odru se bo (poleg zvezdniškega Toma) uspešno spopadla odštekana igralska zasedba 8 odličnih slovenskih gledaliških igralcev, ki jih že vsi poznamo z odrskih desk in malih ekranov: Mario Dragojevič, Dominik Vodopivec, Sara Gorše, Matej Zemljič, Robert Korošec, Klara Kastelec, Luka Cimprič in Oskar Kranjc. Avtorji predstave so Henry Lewis, Jonathan Sayer in Henry Shields, ki so poželi velikanski uspeh in za komedijo prejeli tudi več nagrad, med drugimi prestižno nagrado Tony za najboljši scenski dizajn leta 2017 in nagrado Laurence Olivier za najboljšo novo komedijo leta 2015.

Predstava, ki gre narobe bo s svojimi nerodnimi situacijami, razpadajočo scenografijo in noro smešnimi dialogi, do solz nasmejala občinstvo vseh starosti – 22. in 23. novembra v Festivalni dvorani, Ljubljana!

Vstopnice ŽE NA VOLJO na vseh prodajnih mestih Petrol in Eventim.

Študent študentu: strah pred spremembami

Univerza Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana
-
0

Začetek študijskega leta sploh za bruce predstavlja veliko spremembo, zato se lahko pojavijo določene težave. Jerica je pisala našim kolegom specializantom psihoterapije iz SFU Ljubljana.

Pozdravljeni,

Pišem vam, ker mi je v teh dneh precej težko. Vpisala sem se na Zdravstveno fakulteto, kjer bom letos obiskovala prvi letnik. Težava je v tem, da tam ne poznam nikogar, saj so moje prijateljice izbrale druge smeri, ravno tako pa ne poznam nobenega v študentskem domu, v katerem bom bivala. Prvič bom za več časa odšla od doma in že vem, da bom zelo pogrešala družino in fanta, ki bo ostal v domačem kraju. Že zdaj me ob misli na to začne stiskati. Bojim se, da mi bo prehudo in se bom počutila izredno osamljeno. Kaj, če ne bom zdržala?

Hvala vam za pomoč, Jerica

ODGOVOR:

Draga Jerica,

Hvala, da si tako lepo opisala, kako se počutiš. Popolnoma naravno je, da se ljudje bojimo sprememb. Gre za naš obrambni mehanizem, ki nas varuje pred vsem, kar ne poznamo. Naši možgani namreč vedo, da vsaka sprememba prinaša cel kup dražljajev, ki jih je težko procesirati, zato spremembe doživljajo kot grožnjo. Kot lahko razberem iz tvojega sporočila, tudi zate predstavljajo prihajajoče spremembe nekaj, kar v tebi vzbuja tesnobo.

Naši možgani pa imajo tudi eno čudovito lastnost: adaptabilnost. To pomeni, da smo ljudje zmožni se prilagoditi v novih situacijah, tudi takrat, ko so težke ali polne izzivov. Čeprav se torej nekatere spremembe sploh na prvi pogled zdijo precej zastrašujoče, to še ne pomeni, da nimamo dovolj virov, da bi se z njimi soočili. Pri tem se lahko vprašaš: kaj mi lahko pomaga, da prebrodim to obdobje polno novosti? Koga lahko pokličem, ko mi bo hudo? Katere dejavnosti, ki sem jih počela do sedaj in so mi v veselje, lahko »odnesem« s sabo v to novo okolje?

V takšnih situacijah nam lahko pomaga tudi to, da se osredotočimo na pozitivne vidike, ki jih s seboj prinašajo prihajajoče novosti. V večini primerov, ko gre za želene oziroma planirane spremembe, obstaja neka pozitivna motivacija, ki nas je pripeljala do odločitve za ta korak. Tudi v tvojem primeru je najbrž kar nekaj razlogov, zaradi katerih si se odločila, da greš študirat. Ko te začne grabiti stiska si lahko pomagaš tudi s tem, da se spomniš tistih vidikov te odločitve, ki jih nestrpno in z veseljem pričakuješ. Lahko so to nova prijateljstva, drugačne izkušnje, študentsko življenje, osamosvojitev od družine, svoboda… V vsakem primeru lahko predvidevamo, da boš s tem korakom veliko pridobila, predvsem kar se tiče rasti. In prav to, draga Jerica, je ena izmed največjih in najpomembnejših nalog nas mladih: da rastemo in se razvijamo. Seveda, kot že zdaj spoznavaš, to ni vedno lahko. Velikokrat so koraki, ki nas pripeljejo do rasti, povezani z občutki nelagodja, saj v nas vzbujajo tesnobo, strah, napetost, negotovost. Toda ravno ti občutki, če se uspemo z njimi soočiti, nas naredijo močnejše in vedno bolj pripravljene na nove izzive, ki bodo sledili v življenju.

Viktor Frankl, eden izmed najpomembnejših psihologov in človek, ki je na svoji koži doživel, kako pomembno je biti adaptabilni, je nekoč izjavil: »Ko ne moremo spremeniti določene situacije smo poklicani, da spremenimo sebe.« Želim ti torej, da bi se uspela spoprijateljiti s temi tesnobnimi občutki, ki spremljajo ta tvoj pomemben skok v prihodnost.

Vse dobro,

Nina Grudina, specializantka psihoterapije, SFU Ljubljana

1...1.4621.4631.464...2.168Stran 1.463 od 2.168