Študent študentu: strah pred spremembami

Univerza Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana
-
0

Začetek študijskega leta sploh za bruce predstavlja veliko spremembo, zato se lahko pojavijo določene težave. Jerica je pisala našim kolegom specializantom psihoterapije iz SFU Ljubljana.

Pozdravljeni,

Pišem vam, ker mi je v teh dneh precej težko. Vpisala sem se na Zdravstveno fakulteto, kjer bom letos obiskovala prvi letnik. Težava je v tem, da tam ne poznam nikogar, saj so moje prijateljice izbrale druge smeri, ravno tako pa ne poznam nobenega v študentskem domu, v katerem bom bivala. Prvič bom za več časa odšla od doma in že vem, da bom zelo pogrešala družino in fanta, ki bo ostal v domačem kraju. Že zdaj me ob misli na to začne stiskati. Bojim se, da mi bo prehudo in se bom počutila izredno osamljeno. Kaj, če ne bom zdržala?

Hvala vam za pomoč, Jerica

ODGOVOR:

Draga Jerica,

Hvala, da si tako lepo opisala, kako se počutiš. Popolnoma naravno je, da se ljudje bojimo sprememb. Gre za naš obrambni mehanizem, ki nas varuje pred vsem, kar ne poznamo. Naši možgani namreč vedo, da vsaka sprememba prinaša cel kup dražljajev, ki jih je težko procesirati, zato spremembe doživljajo kot grožnjo. Kot lahko razberem iz tvojega sporočila, tudi zate predstavljajo prihajajoče spremembe nekaj, kar v tebi vzbuja tesnobo.

Naši možgani pa imajo tudi eno čudovito lastnost: adaptabilnost. To pomeni, da smo ljudje zmožni se prilagoditi v novih situacijah, tudi takrat, ko so težke ali polne izzivov. Čeprav se torej nekatere spremembe sploh na prvi pogled zdijo precej zastrašujoče, to še ne pomeni, da nimamo dovolj virov, da bi se z njimi soočili. Pri tem se lahko vprašaš: kaj mi lahko pomaga, da prebrodim to obdobje polno novosti? Koga lahko pokličem, ko mi bo hudo? Katere dejavnosti, ki sem jih počela do sedaj in so mi v veselje, lahko »odnesem« s sabo v to novo okolje?

V takšnih situacijah nam lahko pomaga tudi to, da se osredotočimo na pozitivne vidike, ki jih s seboj prinašajo prihajajoče novosti. V večini primerov, ko gre za želene oziroma planirane spremembe, obstaja neka pozitivna motivacija, ki nas je pripeljala do odločitve za ta korak. Tudi v tvojem primeru je najbrž kar nekaj razlogov, zaradi katerih si se odločila, da greš študirat. Ko te začne grabiti stiska si lahko pomagaš tudi s tem, da se spomniš tistih vidikov te odločitve, ki jih nestrpno in z veseljem pričakuješ. Lahko so to nova prijateljstva, drugačne izkušnje, študentsko življenje, osamosvojitev od družine, svoboda… V vsakem primeru lahko predvidevamo, da boš s tem korakom veliko pridobila, predvsem kar se tiče rasti. In prav to, draga Jerica, je ena izmed največjih in najpomembnejših nalog nas mladih: da rastemo in se razvijamo. Seveda, kot že zdaj spoznavaš, to ni vedno lahko. Velikokrat so koraki, ki nas pripeljejo do rasti, povezani z občutki nelagodja, saj v nas vzbujajo tesnobo, strah, napetost, negotovost. Toda ravno ti občutki, če se uspemo z njimi soočiti, nas naredijo močnejše in vedno bolj pripravljene na nove izzive, ki bodo sledili v življenju.

Viktor Frankl, eden izmed najpomembnejših psihologov in človek, ki je na svoji koži doživel, kako pomembno je biti adaptabilni, je nekoč izjavil: »Ko ne moremo spremeniti določene situacije smo poklicani, da spremenimo sebe.« Želim ti torej, da bi se uspela spoprijateljiti s temi tesnobnimi občutki, ki spremljajo ta tvoj pomemben skok v prihodnost.

Vse dobro,

Nina Grudina, specializantka psihoterapije, SFU Ljubljana

Postani boljši poker igralec … recimo

Aleš Tundra Matko
-
0

Res ni težko zapasti pod urok kvartopirstva. Texas holdem. Nekaj čarobnega, celo seksi je v tej igri. Sploh če imaš zmagovalne karte. ‘All in,’ rečeš vehementno. ‘Ajde, enačim’ in ‘Jo, jaz tudi,’ odgovarjajo soigralci. In potem se zmagoslavno nasmihaš, ostalim pa venijo face v reakcijo na tvoj Royal flush. Ah, ko bi le bilo tako vsako rundo. Pa vendar takih filmskih trenutkov ni prav dosti. Kako pogosteje do njih? Mnogo je sicer načinov, da izboljšaš svojo igro, a čemu bi se poglabljal v strategijo, kalkuliranje procentov in podoben mambo-džambo, če se lahko raje poslužiš bolj … Neortodoksnih trikov.

1. Zadah iz pekla

Naj so tvoji soigralci še taki majstri, bodo vsi klonili pod nevidnimi pestmi smrdljivega zadaha. V zgodnjih fazah igre si pod pretvezo tuhtanja na skrivaj vtakni strok česna v usta. Naglo ga požveči in poplakni s pivom. Ko so vložki veliki, pihljaj proti aktivnim soigralcem in glasno parlamentiraj. V šestdesetih odstotkih časa bodo (dobesedno) sotrpini odstopili, samo da jih ne boš več smrdljivo nagovarjal. Še legendarni Negreanu ni zmožen izvajati svoje kartne magije, če mu dahaš v nos aromo po klobasah. Disclaimer: Obstaja možnost, da po nekaj takih seansah nihče več ne hotel igrati s ‘smrduhom’.

2. As v žepu

Pred veliko igro si ubavi par kupčkov kart z enako zadnjo stranjo kot one, s katerimi boste igrali. Vse skupaj te bo prišlo morda deset evrov. Nato imej v žepu venomer pripravljenih vsaj par kompletov asov. Spretno jih zamenjaj s svojo zanič ‘roko’ ob prikladnem trenutku. Po parih rundah boš strah in trepet mize. Gospod oz. gospa poker. Profiti pa bodo skladno rasli. Disclaimer: Ko se na mizi nenadoma pojavi po dvoje ali več istih asov, bodi pripravljen na zdraho. To ni nujno slabo, saj ti kraval ponudi priložnost, da odtujiš kak dodaten žeton.

3. Saboter

Mislil si, da ti zmaga ne uide. Pa se izkaže, da ima nekdo vendarle boljše karte od tvojih. A dokler svojih ne pokažeš, je še vse v zraku – lahko tudi dobesedno. Odigraj epileptični napad in spodnesi mizo, da žetoni in karte poletijo. ‘Po nesreči’ s komolcem zbij kozarec pijače po igralni površini. Na skrivaj zaneti rob prta. ‘Ups, se zgodi’. A glej ga zlomka – k sreči imaš s seboj svež komplet kart (po možnost označenih) in torej ‘gremo lepo od začetka.’ Disclaimer: Včasih se najde kak pametnjakovič, ki popivna karte, pogasi požar ali skuša rekonstruirati potek runde. Imaš tudi take tičke.

4. Zavlačevalec

Zamisli si tole – si v napeti ‘roki’, fifty-fifty, samo še dva igralca, ti in kolega. Kolega, ki ga poznaš ravno dovolj, da veš, da ima čez uro in pol nočno. Na lepem ti ni več on nasprotnik, temveč ura. Zavlačuj z dolgimi intervali težkega preudarjanja, kupi obiskov stranišča, nujnim službenim pogovorom po telefonu … Konec koncev bo moral nasprotnik na šiht, ti pa si pravkar v uri in pol zaslužil lepo bero žetonov. Disclaimer: Bolj se bližaš ‘zmagi’ proti uri, bolj se bodo soigralci pritoževali. Če igraš s kakšnimi robustneži, te znajo celo vreči čez prag.

5. Srečkovič

Nekateri so pač rojeni pod srečno zvezdo in dobivajo partije kot za šalo. Karte jih ljubijo, kakor se reče. Nisi eden takih? Razmišljaj v smeri obiska cigank, ki se za dvajset-evrski bankovec v tvojem imenu dobrikajo silnicam usode. Ubavi od njih kak medaljon, mali totem ali kobrine solze. Kdo pravi, da se sreče ne da kupiti? Disclaimer: Cigančica te lahko tudi hinavsko uroči, ti proda preklet medaljon ali totem, ki prav vleče nase nesrečo. Kobrine solze so lahko samo pusta voda. Že v osnovi torej rabiš nekaj sreče, da te pri teh nakupih ne … Hm … Veš kaj, raje pozabi tole peto točko.

Trije decembrski dobri možje

Gregor Baškovč
-
0

Veseli december … Pričakujemo ga vse leto, mine pa, kot bi trenil. Staro ime za mesec december je gruden. Decem v latinščini pomeni deset in je deseti mesec po starem rimskem koledarju. Naš kmet je v zadnjem mesecu leta opazoval zemljo in ugotovil, da je pozimi zemlja zaledenela v grude, ki ležijo po polju, in od tu ime gruden. Tega praviloma mrzlega meseca nas obiščejo trije dobri možje. Se jih še spominjate?

Stari dobri Miklavž

Miklavževanje je šega, ki je poznana po celotnem alpskem prostoru. Fantje so se na predvečer godu sv. Nikola, to je 5. decembra, preoblekli v parklje in skupaj z Miklavžem rajali po ulicah in hišah. Miklavž je navadno moral biti visoke postave, ljudje so tudi radi videli, da je bil nekoliko močnejše postave. Pričakovanje Miklavža je vedno vzpodbujalo otroško domišljijo. V večerih pred Miklavžem si še danes rdečo zarjo razlagamo tako, da pravimo, da Miklavž piškote peče. Po 2. svetovni vojni se je moral Miklavž s spremstvom in drugimi oblikami svoje pojavnosti zaradi spremenjenih družbenih razmer in ideologije umakniti iz javnosti v družinsko okolje. To se je zgodilo postopoma od konca vojne do začetka 50. let 20. stoletja, ko je v javnosti popolnoma prevladoval Dedek Mraz, miklavževanje pa je bilo prepovedano. Javna miklavževanja so se vrnila z družbenimi spremembami ob koncu 80. let 20. stoletja. Leta 1993 so Slovenske železnice organizirale Miklavžev muzejski vlak, ki je vozil iz Kamnika prek Domžal, Ljubljane, Grosupljega in Ivančne Gorice do Novega mesta in nazaj. Namenjen je bil otrokom in staršem. Miklavžev sejem se je vrnil v staro Ljubljano šele leta 1992. Miklavževih sejmov je dandanes veliko, čeprav jih je težko razločiti od siceršnjih sejmov v prazničnem decembru, če se izrecno ne imenujejo Miklavževi sejmi. Miklavž je predvsem priljubljen med otroki, ker prinaša darila. Včasih ti darovi niso bili dragoceni, šlo je za simpatične manjše darove. Ponavadi so bili to sadje in orehi, poredni otroci pa so včasih dobili tudi samo šibo. Darila so bila večinoma skromnejša na vaseh, v mestih pa so bili otroci kmalu deležni tudi igrač. Darila so dobili v nogavico, kapo, pleteno košarico ali na krožnik. Košarice in krožnike so največkrat polagali na okensko polico, na kuhinjsko mizo ali nočno omarico. Bila je tudi razširjena navada, da so otroci Miklavžu risali ali pisali svoje želje, pismo pa so potem zvečer položili na okna. Zjutraj so se otroci veselili, da je dobri mož pismo vzel. Dandanes se miklavžuje dokaj podobno kot včasih, mogoče smo le pozabili na to, da je smisel vsega v tem, da ohranjamo stike z družino, da ni najbolj pomembno, koliko zapravimo za darila. Pomembni sta ljubezen in skromnost. Sveti Miklavž je tudi zavetnik ljubljanske škofije, poleg Amsterdama pa je ta svetnik tudi zavetnik New Yorka.

Dobrotnik Božiček

Drugi dobri mož nas obišče 25. decembra. Ja, govorimo o božiču in dobrotniku Božičku, ki ga kot takšnega poznamo od 80. let 20. stoletja. Kot se je moral iz javnosti po 2. svetovni vojni umakniti Miklavž, je ista usoda doletela tudi Božička. Božič je bil dela prost dan do leta 1952, nato pa ne – vse do leta 1986, ko je ljubljanski metropolit, nadškof Alojzij Šuštar prek radia in televizije lahko ljudem javno voščil za božič. Tri leta pozneje so lahko na časopisnih naslovnicah spet objavljali voščila, saj je bil to leto božič spet uveden kot praznik, čeprav so v drugih delih tedanje Jugoslavije protestirali. Vendar je ponovno uveljavljanje božiča kot javnega praznovanja sovpadalo z zadnjimi urami skupne države, zato je bilo priznanje tega praznika le še en motiv na poti k dokončni osamosvojitvi. Navada je, da postavimo božično drevo, včasih je bilo razširjeno krašenje z zelenjem, kot so smrečje, bršljan, božje drevce, omelo, zimzelen in mah. Te rastline imajo bogato simboliko še iz predkrščanskih časov. Danes pod božično drevo postavimo jaslice, ki prikazujejo prizore Kristusovega rojstva, poklonitev pastirjev in treh kraljev. Na božični večer, imenovan tudi sveti večer, je še danes ponekod v navadi blagoslov hiš in poslopij s kadilom in blagoslovljeno vodo. Blagoslavljanje poteka ob molitvi vseh prisotnih, ki se v skupini premikajo iz enega prostora v drugega. V vsakem prostoru se prižgejo vse luči in pustijo goreti vsaj do polnoči. Po blagoslovu se začne praznovanje, ponavadi z božično večerjo. Včasih so za to priložnost pekli poseben praznični božični kruh, ki ima krščansko vsebino. Danes smo ta kruh zamenjali s potico. Na vseh koncih Slovenije pripravljamo na ta večer tudi različne božične jedi, ki se razlikujejo od pokrajine do pokrajine. Včasih so bile te jedi skromnejše. Ob polnoči je v cerkvah posebna maša, ki se imenuje polnočnica in se začne z vsem znano Sveto nočjo. Božič je povsod po svetu tipičen družinski praznik. Predniki so bili mnenja, da je to tako velik praznik, da ga ne smemo motiti niti z obiski. Ob tej priložnosti se tudi obdarujemo, kar pa je pri nas dokaj mlad pojav, namreč božična obdarovanja poznamo šele nekako 70 let. Navada je bila, da se je nekaj dni pred praznikom napisalo ogromno božičnih voščilnic z božičnimi motivi. Dandanes to zamenjujejo elektronska pošta in socialna omrežja. Naše stare mame bi bile verjetno prijetno presenečene, če bi v poštnem nabiralniku našle božično voščilnico, namenjeno njej – v spomin na dobre, stare čase.

Dedek Mraz

Zadnji decembrski dobri mož nas obišče v novoletnem obdobju. Dedek Mraz naj bi po drugi svetovni vojni postopoma nadomestil Miklavža in Božička. Dedek Mraz je značilen konstrukt ruskega telesa, slovenske preobleke in amerikanističnega paradnega nastopa. Njegovo ime je dobesedni prevod ruskega deda Moroza. Porajale so se ideje, da bi ga poimenovali Sneženi mož, oča Triglav in še celo, da bi ga spremenili v žensko in ga poimenovali babica Zima. Za njegovo podobo v Sloveniji je poskrbel slikar Maksim Gaspari. Poznamo tudi njegovo pesem Siva kučma, bela brada, ki jo je napisal Janez Bitenc. Veliki sprevodi dedka Mraza so se v Ljubljani pričeli leta 1953. Dedek Mraz obdaruje otroke in naj ne bi delal nikakršnih razlik med njimi. Dandanes še vedno poznamo dobrotnika, ki živi pod Triglavom in konec leta prinaša darila otrokom, čeprav ga sedaj po vplivih z zahoda povezujemo predvsem s tem zadnjim.

Novoletni čas zaznamuje tudi uporaba različnih simbolov za srečo. Mušnice, pikapolonice, škrati, štiriperesne deteljice, zvonovi, sveče, podkve, dimnikarčki, prašički in slončki so nepogrešljivi motivi. Če jih podarimo kot amulete, na primer v obliki obeskov, so apotropejski, kar pomeni, da odvračajo zlo, bolezni in nesreče. Čas okoli zimskega solsticija, ko sonce umre in se ponovno rodi, je nekoč veljal za skrivnosten in nevaren čas. Ljudje so se morali pomiriti z duhovi prednikov in z duhovi rasti ter jih pridobiti na svojo stran. Čeprav dandanes nismo več v tako veliki meri odvisni od narave, saj se večina ukvarja s čisto drugimi stvarmi, in ne s kmetovanjem kot nekoč, pa to ne pomeni, da za nas stare vraže ne veljajo. Novo leto je nov začetek, zato je preteklost treba pustiti za seboj. Temeljito pospravite stanovanje in se znebite vsega starega, pokvarjenega ali tistega, česar ne uporabljate več ali pa preprosto želite pozabiti. Tudi če so to fotografije ljubimca, ki vas je grdo razočaral. Slabih spominov ne potrebujete, zato se jih še pred novim letom znebite skupaj z vso staro navlako.

18. November – pomemben dan za slovenske učence, dijake in študente

Matjaž Lesjak
-
0

V Ljubljani se bo zgodil mednarodni izobraževalni sejem, kjer se bo predstavilo več kot 50 izobraževalnih institucij iz 12 držav. Učencem, dijakom  in študentom bodo na voljo informacije o študentskih štipendijah in posojilih, omogočena pa bosta tudi brezplačno testiranje in profesionalna orientacija.

Ljubljanski hotel Slon se bo za en dan spremenil v mednarodno izobraževalno središče, kjer bodo slovenski dijaki in študenti spoznali predstavnike vodilnih tujih univerz ter elitnih srednjih in jezikovnih šol. Ti bodo bodočim študentom in njihovim družinam predstavili svoje izobraževalne ustanove in študijske  programe. Nudili bodo tudi podrobne informacije o pogojih v postopku prijave za izobraževanje, financiranju in nastanitvi v več kot 11 različnih državah, ki bodo zastopane  na sejmu (poleg Slovenije tudi Kanada, Nemčija, Portugalska, Velika Britanija, Avstrija, Nizozemska, Danska, Švica, Italija, Španija in Hrvaška).

Mednarodni sejem izobraževanja

Da je študij v tujini predrag in zato dosegljiv le najpremožnejšim otrokom je bolj mit kot resnica in o tem se boste sami lahko prepričali na že drugem Mednarodnem sejmu izobraževanja World Education Fair. Gostiteljica dogodka je mednarodna agencija Integral, ki je s svojo svetovalno dejavnostjo študentom, dijakom in učencem prisotna tudi v Sloveniji.

V hotelu Slon bodo študenti in bodoči študenti dobili brezplačno svetovanje s strani izkušenih svetovalcev iz agencije Integral. Predstavile se bodo različne oblike izobraževanja za različne starosti: jezikovni tečaji v tujini, študij na prestižnih internatnih šolah, dodiplomski in podiplomski študiji ter MBA programi. Predstavili bodo tudi mednarodni program »Work and Travel USA« in možnosti pripravništva v ZDA.

Obiskovalci dogodka bodo lahko opravili tudi test poklicne orientacije in preizkus iz znanja angleščine po standardih IELTS.

Študijski programi, ki jih v Sloveniji ni

Čeprav imamo v Sloveniji velik nabor študijskih programov in raznih izobraževalnih tečajev, pa so nekatere stroke še vedno zelo slabo zastopane. In prav tu se skriva pomembna dodana vrednost Mednarodnega sejma izobraževanja. Na dogodku se bo predstavilo kar nekaj tujih univerz, ki nudijo možnost študija, ki ga slovenski izobraževalni sistem še ne pozna. Na sejmu bodo med drugim predstavili tudi študij Kriminalne psihologije, Avtomobilskega oblikovanja, Oblikovanja računalniških iger, Študij kognitivne znanosti in umetne inteligence, Menedžment prireditev, Investicijski menedžment, Študij nevroznanosti, vede o konjih in mnogo drugih.

Kako se lažje učiti

Aleš Tundra Matko
-
0

Človek je že po naravi nagnjen k lenarjenju. Biološko gledano pač mora tendirati k lagodju. S čim manj vložene energije doseči cilj. No, namesto da se hudujemo zoper naš primitivni ustroj, si raje poglejmo, kako na nekaj enostavnih načinov izboljšamo koncentracijo in se lažje učimo.

Zgrabi dan za goltanec

Jutro je za večino ljudi najbolj pripraven čas za učenje. Um je spočit, sinapse prožne, volja visoka. Izkoristimo to ugodno mentalno stanje, dokler traja, in prihranimo slajše ali lažje stvari za kasneje. Praviloma človek bolje razmišlja na prazen želodec, zato se kaže tudi malce postiti. Stvar ima povsem evolucijske temelje – kadar so naši predniki bili lačni, so morali naumiti, kako priti do hrane. Zdaj, nekaj sto tisočletij kasneje pa se boš ti poslužil(a) taistega trika, le da ti bo tu post pomagal nagruntati statistiko ali kemijo.

Poživi se

Stimulansi tipa kava, pravi čaji in razni herbalni pripravki ugodno vplivajo na koncentracijo. Paziti moramo le, da ne posegamo po njih prepogosto, saj v tem slučaju na dolgi rok izgubljajo učinek. Nato moramo povečevati dozo. Prav tako se lahko pojavlja odvisnost od teh učinkovin in kadar do njih ne moremo, hlačamo naokoli kot zombiji. Zmernost je torej ime igre.

Ugodne okoliščine

Prijetno učno ozračje je že pol bitke. Različne barve in vonjave specifično vplivajo na voljo. Zelena v teoriji ljudi pomirja, modra je baje ugodna za glasbeno ustvarjanje, rdeča za ‘dušo-iskanje’. Taisto velja za vonjave – zanesenjaki aromaterapije že dolgo pojejo hvalnice raznim dišavnim odtenkom. Baldrijan, sivka, rožmarin. Ubavi flaško in stestiraj.

Se lažje učiš ob glasbi? Youtube je tvoj prijatelj s svojimi neštetimi listami pesmi za produktivnost. Želiš raje tišino? Zabičaj cimru, da mu boš ponoči naribal hren pod nos, če ne stiša že pete zaporedne epizode živih mrtvecev. Če pa si obdan z razgrajaškimi sosedi, investiraj v ušesne čepke.

Imaš tudi ti kak nasvet okoli učenja? Prosim, deli ga z nami.

Najboljše družabne igre za študentski dom

Tajda Koblar
-
0

Catan

Ta strateška igra ti bo kot mignil zlezla pod kožo in postal boš zasvojen. Za igro se potrebuje od 4 do 8 igralcev, saj lahko igrate tudi v paru. Je igra pri kateri moraš vedno razmišljati en ali dva koraka vnaprej, zato je še toliko bolj zanimiva. Dogajanje lahko popestrite tudi tako, da vsakič ko nekdo vrže 7 (ta številka namreč pomeni, da lahko igralec prestavi viteza in s tem enemu ali več nasprotnikom blokira prejem surovin, kar pomeni, da ne morejo graditi cest, naselja in mest), pije tisti, ki ga blokira, ali pa kar vsi.

Tarok

Brez dvoma ena boljših iger, kjer je treba malo vklopiti možgančke in premišljeno odigrati vsak korak, hkrati pa je treba spremljati tudi svoje nasprotnike. Najbolje je, če imate v družbi nekoga, ki igro res obvlada, saj so pravila dokaj obsežna, pomembno pa je tudi, da zna seštevati rezultat.

Activity

Igra, ki prinese največ smeha. Čeprav je najlažje igrati v paru z nekom ki ga dobro poznaš, pa je včasih dobro igrati tudi z neznanci. Igra je tako bolj zanimiva, saj lahko določena kretnja za nekoga pomeni popolnoma nekaj drugega kot zate. Activity je sproščujoča in zabavna igra, ki jo lahko igrajo vsi od študentskih let pa vse tja do upokojencev.

Remi

Še ena igra s kartami, ki pa jo bolj kot ne poznajo vsi. Igra je res enostavna, treba pa je spremljati in biti osredotočen, da ne narediš kakšne neumne napake in pišeš 100 + po nepotrebnem. Igro lahko tudi popestrite tako, da se namesto z 51, odpirate s trisom, lestvico, pokrom ali pa kombinacijami med temi.

Enka

Dobra stara enka. Čeprav se morda sliši dolgočasna ali pa se vam zdi da ni več »in«, verjemite da je ravno nasprotno. Igro seveda popestrijo predvsem prehitevanja in tako razjezijo ali pa nasmejijo vaše nasprotnike, zabava pa je ne glede na vse zagotovljena!

Udobno in ugodno od doma do faksa

Monika Škrlj
-
0

Če nameravaš študirati izven kraja svojega stalnega bivališča, se najbrž soočaš z vprašanjem, kako vsak teden potovati od doma do kraja študija ter kako si lahko časovno in finančno to tudi privoščiš. Prav v ta namen je Ministrstvo za infrastrukturo pred nekaj leti v sistem javnega potniškega prometa v Sloveniji uvedlo subvencionirano enotno vozovnico integriranega javnega potniškega prometa oziroma IJPP ter s tem študentom omogočilo dostopnejši in ugodnejši javni prevoz na relaciji med domom in fakulteto. Do subvencionirane vozovnice so upravičeni vsi študentje ter udeleženci izobraževanja odraslih, ki imajo stalno bivališče od kraja izobraževanja oddaljeno najmanj 2 kilometra.

Kaj vse mi ponuja subvencionirana vozovnica IJPP?

Glavna prednost vozovnice IJPP je izdaja in uporaba te vozovnice brez predhodne izbire prevoznika, vnaprej moraš določiti le želeno relacijo javnega prevoza. Enotna vozovnica namreč velja tako za prevoz z vlakom kot tudi z medkrajevnim avtobusom. Prejmeš jo v obliki brezstične elektronske kartice, da jo imaš vedno pri roki, njena uporaba pa je izredno preprosta. Edina pomanjkljivost je ta, da vozovnica ni prenosljiva, zato le previdno z njenim izposojanjem. Voznik avtobusa ali sprevodnik na vlaku lahko preveri osebni dokument imetnika vozovnice, v primeru kršitve pa ti jo nemudoma odvzame.
Glede na dolžino izbrane relacije so subvencionirane vozovnice razdeljene v tri razrede: oddaljenost od 2 do 60 kilometrov, oddaljenost do vključno 90 kilometrov in oddaljenost več kot 90 kilometrov. Skladno z razdaljo se spreminjajo tudi cene, ki se gibljejo med 25 € in 55 €. Če nameravaš med tednom bivati v kraju izobraževanja in boš doma preživljal zgolj vikende, pa imaš na voljo tudi subvencionirano kuponsko vozovnico, ki ti na izbrani relaciji omogoča 10 voženj mesečno. Zanjo moraš odšteti 20 €. Izbiraš lahko med mesečno, polletno in letno vozovnico. Koriščenje mesečne vozovnice je možno od prvega do zadnjega dne v mesecu in še prvi delovni dan prihodnjega meseca. Če se ti zdi vozovnica IJPP primerna dolgoročna rešitev, razmisli o takojšnjem nakupu polletne ali letne vozovnice, saj si na ta način upravičen do popusta.

Dodatne ugodnosti subvencionirane vozovnice

Kot imetnik subvencionirane vozovnice IJPP si ob doplačilu upravičen tudi do uporabe mestnega potniškega prometa v Ljubljani in Mariboru. To pomeni, da lahko isto vozovnico uporabiš za medkrajevni prevoz z vlakom in avtobusom ter tudi za mestni prevoz na območju Ljubljane ali Maribora. Za slednje je potrebno doplačilo. Tudi v tem primeru pa lahko izbiraš med mesečnim, polletnim ali letnim nakupom mestne vozovnice. Tovrstna kombinirana vozovnica ti v območju mestnega prometa omogoča še uporabo medkrajevnih vlakov in avtobusov, ki prav tako ustavljajo na postajališčih mestnega prevoznika.
Subvencionirano vozovnico lahko kupiš med 1. oktobrom in 30. junijem v tekočem študijskem letu, v poletnem času pa si lahko priskrbiš zgolj subvencionirano kuponsko vozovnico za 10 voženj. V primeru nakupa letne, dveh polletnih ali 9 mesečnih vozovnic boš deležen še brezplačne vozovnice za julij in avgust, kar je del spodbude ministrstva za razširjanje uporabe javnega prevoza. Postopek je avtomatiziran in kuponske vožnje bodo samodejno naložene na tvojo elektronsko vozovnico.

Kako si lahko priskrbim svojo vozovnico IJPP?

Za pridobitev subvencionirane vozovnice IJPP moraš izpolniti vlogo, ki je dostopna na spletu, v večini primerov pa ti jo s preostalo vpisno dokumentacijo vred posreduje že fakulteta. Vloga mora biti namreč potrjena tudi s strani izvajalca študijskega programa, zadostuje pa že priloženo potrdilo o vpisu. Navesti moraš še svoje osebne podatke, vrsto vozovnice in podrobnosti glede prevoza na izbrani relaciji. S pravilno izpolnjeno vlogo in veljavnim osebnim dokumentom se nato zglasiš na najbližjem prodajnem mestu ponudnika prevoza, kjer kupiš vozovnico. Pomembna novost iz leta 2017 je še uvedba možnosti elektronske oddaje z digitalnim potrdilom, kar pomeni, da si lahko prek portala E-uprava vozovnico priskrbiš enostavno prek spleta ter si tako prihraniš dolgo čakanje v vrsti na prodajnih mestih.

Ugodne alternative

Poleg subvencioniranega železniškega in avtobusnega prevoza lahko izbiraš še med nekaterimi drugimi možnostmi ugodnejšega transporta po Sloveniji. Koriščenje tovrstnih storitev sicer ne izhaja iz študentskega statusa, vendar je vseeno primerno tudi za nekoliko plitvejše žepe.

Avant2GO

Študentje smo ob prihodu v novo okolje navadno prepuščeni javnemu potniškemu prometu, s katerim najlažje raziskujemo različne dele mesta. Ljubljana morda res ni velemesto, a je zaradi pogostih zamud in obvozov vožnja z mestnimi avtobusi dolgotrajna, kar nemalokrat sproža negodovanje. V takem primeru je Avant2GO ugodna in zanesljiva rešitev. Gre za storitev trajnostne mobilnosti s souporabo vozil ali t. i. car sharing, ki ti omogoča vožnjo z najsodobnejšimi električnimi avtomobili. Ker vozilo uporabljaš le takrat, ko ga potrebuješ, se ob tem izogneš vsem stroškom lastništva in vzdrževanja svojega vozila.
Storitev Avant2GO je zelo enostavna. Po začetni registraciji ter krajšem izobraževanju o električni mobilnosti s pomočjo aplikacije preprosto poiščeš in rezerviraš prosto vozilo ter poravnaš končni strošek za vožnjo. Ena od prednosti souporabe je vsekakor tudi zagotovljeno brezplačno parkirno mesto, kar ti zlasti v večjih krajih lahko prihrani veliko skrbi. Prevzemna mesta avtomobilov Avant2GO lahko zaenkrat najdeš v Ljubljani, Kranju, Mariboru, Murski Soboti ter na Letališču Jožeta Pučnika. Če potrebuješ avtomobil za krajši izlet, vikend ali le nujni opravek po mestu, je Avant2GO prava rešitev zate. Ker pa so vozila izključno električna ter brez škodljivih emisij in hrupa, s tem pripomoreš tudi k ohranjanju okolja.

Prevoz.org

Spletni portal Prevoz.org je še eden od uspešnejših projektov na področju mobilnosti pri nas. Gre za vzajemno storitev ponudbe in iskanja prevoza, ki tako ponudniku kot iskalcu omogoča prihranek pri vožnji. Spletna stran vsebuje informacije o predvidenih odhodih in tvoja edina naloga je, da v preprostem brskalniku označiš želeno relacijo ter čas odhoda. Med prikazanimi ponudniki, ki ustrezajo tvojim kriterijem, pa nato izbereš in kontaktiraš najprimernejšega. V kolikor ima ta v svojem avtomobilu še prosto mesto, bo potrdil prevoz in te popeljal na želeno destinacijo.
Če se večkrat poslužuješ nepredvidljivega štopanja, ki je odvisno od usmiljenja mimoidočih šoferjev in zato ne nujno obrodi uspeha, ti Prevoz.org omogoča prevoz po predhodnem dogovoru. Spletni portal je zanesljiv in vsebuje le potrjene telefonske številke ponudnikov. Storitev je prav tako uporabna pri načrtovanju izletov v tujino, saj lahko v posebni rubriki mednarodnih prevozov najdeš tudi ugodne ponudbe za prevoz v najrazličnejše evropske države. V primeru, da se sam odpravljaš na pot z avtomobilom in si želiš družbo, pa lahko objaviš svojo ponudbo in pomagaš nekomu, ki išče prevoz, in hkrati prihraniš denar za gorivo.

Ponudbe na socialnih omrežjih

Zavedaj se, da nisi edini, ki se vsakodnevno ali zgolj tedensko vozi od doma do kraja študija. Zlasti med starejšimi študenti je veliko takih, ki raje potujejo s svojim avtomobilom in za majhen znesek ponujajo prevoz še drugim. Pobrskaj po socialnih omrežjih in se pridruži skupinam s prevozi. Tako se lahko od doma do kraja študija hitreje in ceneje odpelješ kar s svojimi vrstniki s faksa.

V petih korakih do večje samozavesti

Neja Krampl Mastnak
-
0

Samozavest je izredno pomembna, saj močno vpliva na naše življenje. Če smo samozavestni, zaupamo vase in v svoje sposobnosti, se cenimo ter verjamemo vase ne glede na vse. Sami sebe spoštujemo, iz vsake življenjske izkušnje pa znamo potegniti najboljše. Samozavest se oblikuje skozi naše izkušnje, je pa res, da se je lahko tudi priučiš. Pomagaš si lahko s spodnjimi petimi koraki, ki ti bodo pomagali zaživeti bolj uspešno in kvalitetno življenje.

  1. Korak: Naštej svoje uspehe

Razmisli, kateri so tisti majhni in veliki uspehi, ki si jih kadarkoli dosegel. Ne glede na to, kako samozavesten ali nesamozavesten si, vedno lahko najdeš dosežek, na katerega si ponosen. Čestitaj si za vse, pet najpomembnejših pa si zapiši na list in ga obesi na vidno mesto. Ob pogledu nanje boš težko ostal ravnodušen!

  1. Korak: Postavi si lahek cilj

Tako kot ne moreš od danes na jutri preteči deset kilometrov, tako ne moreš čez noč priti do cilja, ki si ga zastaviš. Zato je pomembno, da začneš z majhnimi cilji, s katerimi si boš dokazal, da zmoreš. Vseeno pa morajo ti cilji od tebe zahtevati nekaj truda. Občutka samozavesti namreč ne boš krepil, če se ti za dosego cilja ne bo potrebno potruditi.

  1. Korak: Razmišljaj pozitivno

Pozitivne misli imajo neprecenljivo vrednost, saj vplivajo na naše počutje in vedenje. Pomembno je, da na situacijo, ki se ti zdi težavna gledaš pozitivno ter razmišljaš, kako jo boš obrnil k sebi v prid. Na takšen način jo boš nedvomno rešil hitreje, obenem pa boš krepil samozavest, saj si boš dokazal, da se znaš uspešno soočiti s težavami.

  1. Korak: Uredi se

Urejen videz veliko pripomore k temu, da se počutiš dobro, zadovoljno s seboj in tudi bolj samozavestno. Bolje kot se počutiš v svoji koži, bolj spretno boš ravnal v različnih situacijah, s tem pa boš ustvaril videz osebe, ki ji samozavesti ne primankuje.

  1. Korak: Bodi hvaležen

Na list papirja vsako jutro napiši tri stvari, za katere si hvaležen, da jih imaš, nato pa vsak dan dodaj še tri več. Če se boš osredotočal na stvari, ki te osrečujejo, se boš naučil misliti pozitivno. Pri tem pa si lahko pomagaš tudi z mislijo pokojnega Roya T. Bennetta: »Medtem ko slediš drugim ciljem, bodi hvaležen za tisto, kar imaš. Če nisi hvaležen za tisto, kar že imaš, ne boš srečen niti, ko boš imel več.«

 

Amsterdam akril

Matjaž Lesjak
-
0

Pridružite se mnogim, ki uspejo sanjati v barvah.

Za vse, ki zrejo v svet s široko odprtimi očmi …
Za vse, ki si upajo prestopiti varne okvire …
Za vse, ki ugrabijo svojo svobodo in uresničijo svoje sanje …

Očarljiva prestolnica Nizozemske, ki se je iz male ribiške naselbine razvila v eno najpomembnejših pristanišč, eno najbolj cvetočih metropol in se uvrstila med najlepše koščke sveta s svojimi neštetimi vodnimi kanali in barvitimi arhitekturnimi potezami, velja za simbol ustvarjalnosti, svobode in drznosti.

Zato ne preseneča, da je vrhunski nizozemski proizvajalec umetniškega materiala Royal Talens posegel po imenu Amsterdam tudi za svojo paradno kolekcijo slikarskega materiala.
Amsterdam akril nudi vse: od užitkov preprostega ustvarjanja za začetnike in ljubitelje do realizacije zahtevnejših umetniških vizij za profesionalne slikarje, ilustratorje, grafične oblikovalce in študente umetniških smeri.

Akrilne barve v dveh kakovostnih rangih, standard in expert, z osupljivim naborom odtenkov so nadgradili z akrilnimi tuši, ki so odlični za kombinacijo pastoznih in lazurnih poslikav, uporabni pa tudi za kaligrafijo in airbrush tehnike.
V popolnoma enakih barvnih tonih pa so na voljo tudi markerji različnih debelin za vse, ki jim ustreza bolj grafičen pristop, in akrilni spreji, ki omogočajo hitre poslikave večjih površin, dolgotrajno obstojnost na raznovrstnih podlagah in »street art« tehnike.

Matevž Derenda: Zaljubljen v glasbo in šport

Klavdija Rupar
-
0

Matevž Derenda je sin ene naših najbolj znanih slovenskih pevk Nuše Derende. Je fant, ki zase pravi, da je poln energije, zna biti pa tudi zelo len. Pevec in igralec v najnovejšem muzikalu Briljantina in študent medijske produkcije ima rad izzive, ceni trenutke, ki jih preživi z družino in prijatelji, zaljubljen pa je v glasbo in šport.

Kdaj si se začel ukvarjati z glasbo?

Z glasbo se ukvarjam nekje od 5. ali 6. leta starosti. Takrat sem začel hoditi v glasbeno šolo, igral flavto in potem še 6 let klavir. No, sem pa ne tako dolgo nazaj našel posnetek in slike, na katerih sem pel in poskušal igrati različne inštrumente še preden sem začel z glasbeno šolo. Glasba me spremlja od rojstva.

Si se z glasbo začel ukvarjati, ker sta v tem poslu tudi tvoja starša?

Zagotovo je bil to eden izmed razlogov, saj sem že kot dojenček bil na večini koncertov v Nemčiji, kjer me je pazila babica, mama pa me je prišla nahranit med odmori. Potem so starši kmalu začeli delovati bolj v Sloveniji, jaz pa sem bil skoraj vedno zraven. Tudi zato, ker nisem imel izbire. Ampak nikoli nisem imel problemov s tem, ker mi je bilo to vedno všeč. Vedno sem občudoval mamo na odru.

Si sin ene najbolj znanih glasbenic v Sloveniji. Kako je to vplivalo nate, ko si bil mlajši?

Ni imelo veliko vpliva. To je bilo pač nekaj, kar so starši delali. Bilo je veliko fotografiranja in drugih stvari, na katere pa se nisem preveč oziral.

Igraš v muzikalu Vesna in Briljantina. Če primerjaš ta dva muzikala med seboj, s katerim je bilo več dela in priprav? Kateri je tisti, ki ti je bolj pri srcu?

Muzikal Vesna je bil zelo velik izziv, saj pred tem nikoli nisem plesal. Tudi s petjem sem se šele začel ukvarjati, z igro pa sploh nisem imel izkušenj, saj sem nazadnje igral v začetku srednje šole. Za Vesno smo imeli avdicijo in vaje že par mesecev prej. Je pa res, da so bile vaje za Briljantino mogoče malo bolj naporne, ker so dlje trajale, pa tudi več stvari počnem na odru v Briljantini kot v Vesni. 

Katero vlogo igraš v Briljantini in katero v Vesni?

V Vesni imam vlogo, v kateri plešem in pojem, ampak je veliko dela z odnašanjem in prinašanjem scenskih elementov, preoblačenjem itd. Sem pa seveda sošolec od glavnih treh likov, in enega izmed njih tudi igram, ampak sem le alternacija, če igralec tisti dan ne more nastopiti. To se še ni zgodilo, bom pa moral to vlogo odigrati 23.12.2018 v Cankarjevem domu, kar je velik izziv, saj vloge še nisem igral. Tudi na vajah nisem veliko treniral te vloge, tako, da imam sedaj malo manj kot dva meseca časa, da se dobro pripravim.

V Briljantini pa igram vlogo Sonny-a, ki je zelo zabaven tip, in se zgleduje po glavnih moških vlogah Dannyja in Kenickija. Misli, da je isti frajer, kot onedva, in se tako tudi obnaša, si pa zelo želi dobiti eno izmed punc, ampak mu ne uspeva najbolje. Zato je toliko bolj zabavno.

Koliko časa si se pripravljal na Briljantino? Kako naporne so bile priprave?

Z vajami smo bolj resno začeli marca, imeli smo nekaj vaj na teden. Aprila so se začele vaje med vikendi, bilo je tudi veliko vaj, ki so trajale štiri ure in več. V maju pa smo imeli samo en prost dan v celem mesecu. Vaje so bile izredno intenzivne, ampak zelo zabavne in polne smeha.

Muzikal združuje ples, igro in petje. Kaj je zate najtežji del? Je bila to zate prva igralska vloga?

Najtežje je peti in plesati skupaj. Sploh če so koreografije zahtevne. Vendar mislim, da je tudi zelo težko igrati in prepričati ljudi. Mislim, da mi je bila igra najtežji del, ker je bila to moja prva večja igralska vloga.

Kako si prišel v ekipo obeh muzikalov? Z avdicijo, ali so te poklicali za vlogo?

V oba muzikala sem prišel z avdicijo. Za Vesno me je na avdicijo povabil producent Gorazd Slak, ki se je takrat z mamo dogovarjal, da bi odigrala eno izmed vlog. Avdicijo sem opravil tudi sam in sedaj skupaj pojeva na odru, kar je zelo posebno za naju.

Za Briljantino pa sem izvedel od igralcev v Vesni in se prijavil. Avdicija je bila precej naporna, saj je potekala cel vikend. V petek smo imeli pevsko avdicijo, v soboto plesno in v nedeljo igralsko, v roku enega tedna pa so nam nato javili odločitev. Ta je bila precej bolj naporna kot za Vesno.

S čim vse se še ukvarjaš poleg muzikalov? Je glasba tisto, kar želiš delati v prihodnosti?

Pojem v bendu Rockdefect, v katerem igramo priredbe znanih ex-yugo, slovenskih in drugih rock pesmi. Pripravljam pa še en nov projekt, v katerem bom pel backvokalce, mogoče celo tudi plesal. Sem pa tudi treniral nogomet in igral v 2. slovenski ligi, vendar mi zmanjkuje časa za treninge, saj bi se rad posvetil glasbi.

Kaj najraje počneš v prostem času?

Rad obiščem babici, s katerima se zelo dobro razumem ali se dobim s prijatelji, ki jih ne vidim pogosto. Če imamo čas se dobimo na kakšnem pivu, rad pa sem tudi sam in počnem, kar mi najbolj paše v tistem trenutku.

Kakšne so želje za prihodnost? Si želiš nastopiti še v kakšnem muzikalu?

Z veseljem bi nastopil še v kakšnem muzikalu, bomo pa videli, kakšni novi projekti se bodo odprli. Na dolgi rok pa bi rad začel z ustvarjanjem lastne glasbe.

 

1...1.4631.4641.465...2.168Stran 1.464 od 2.168