Polona Batagelj je 29-letna kolesarka in študentka doktorskega študija prava. Njena pot v kolesarstvu se je začela že v časih, ko je bila še majhna deklica, svojo prvo tekmo pa je odpeljala pri devetih letih. Je preprosto, delavno in vztrajno dekle, ki ji ogromno pomeni družina in dobra kava. Letos je že devetič zapored postala državna prvakinja, dvakrat pa se je udeležila tudi olimpijskih iger. Z njo smo poklepetali o njenih začetkih, željah za prihodnost in na kaj je najbolj ponosna v svojem življenju.

Kako se je začela vaša kolesarska pot?

Moja kolesarska pot se je začela, ko sem bila še majhna deklica. Svojo prvo tekmo sem odpeljala z devetimi leti, spomini nanjo pa so še vedno živi. Bilo mi je tako težko, da sem celo tekmo jokala, a se nikoli nisem predala in uspešno prišla do cilja.

Vas je kdo navdušil nad kolesarstvom, ste imeli kakšnega vzornika?

Takrat so vsi v družini (brat, sestrična, bratranec) kolesarili in seveda sem si želela poskusiti tudi sama. Ker sem bila najmlajša, sem jim vedno skušala slediti in menim, da so bili prav oni moja prva motivacija za vse treninge in tekme.

Konec junija ste 9. zapored postali državna prvakinja. Kako gledate na ta uspeh in kakšna je vaša formula za uspeh?

Zelo sem vesela prav vsakega naslova državne prvakinje. To pomeni tudi, da lahko na vsaki tekmi nosim dres s slovensko zastavo, kar mi je v veliko čast. Vsako leto je v Sloveniji več konkurence in vedno težje je zmagati. Na državno prvenstvo se nikoli nisem prav posebej pripravljala, najbrž pa je tista želja po ponovni osvojitvi naslova ključna za uspeh.

Udeležujete se tudi dirk izven Slovenije. Kje vse ste že nastopili?

V sezoni nastopim v povprečju na 60 dirkah, od tega v Sloveniji le na treh ali štirih. Vse ostale dirke so v tujini, največ v Belgiji, Italiji, Španiji, Angliji, na Nizozemskem. Vsako sezono se udeležimo tudi tekem v Ameriki in na Kitajskem. Tekmujem na tekmah svetovnega pokala (oz. world toura), na evropskih in svetovnih prvenstvih.

Poleg kolesarke ste tudi študentka doktorskega študija prava. Kako usklajujete študij in treninge?

Nikoli nisem imela problemov z usklajevanjem študija in treningov. Sicer so bili moji dnevi včasih zelo enolični – predavanja, trening, učenje – vendar me to ni motilo. Menim, da je to zato, ker sem se vedno rada učila in me je pravo vedno zanimalo. Prav tako sem tudi na vsak trening šla z veseljem, saj sem na kolesu vedno uživala in se sprostila.

Si v prihodnosti predstavljate kariero v kolesarstvu ali vas bolj vleče v smer prava?

Bolj me vleče v pravne vode, saj me to področje zares zanima. Seveda vseeno ne bi rada povsem izgubila stika s kolesarstvom.

Žensko kolesarstvo je precej manj poznano kot moško. Kakšna je prihodnost ženskega kolesarstva?

Res je, vendar se je potrebno zavedati, da je žensko kolesarstvo tudi precej mlajše kot moško, zato je potrebno dati času čas. Prihodnost ženskega kolesarstva je zagotovo svetla, saj se ta razvija s svetlobno hitrostjo. Vsako leto je več ekip, tekmovalk, tekem … Vedno več je televizijskih prenosov, kar posledično privablja v naš šport tudi nove sponzorje. Menim, da bodo v nekaj letih televizijski prenosi ženskih dirk postali stalnica, kar bo pripomoglo k še hitrejšemu razvoju ženskega kolesarstva, ki se bo upajmo, lahko enkrat izenačilo z moškim.

Na katero zmago ali premagano oviro ste najbolj ponosni?

Ponosna sem na svoj prvi naslov državne prvakinje pred devetimi leti, saj mi ta še vedno največ pomeni. Še bolj sem ponosna na to, da sem se dvakrat udeležila olimpijskih iger (London 2012, Rio 2016), saj je bila pot do nastopa na olimpijskih igrah izjemno težka. Čeprav se je ta cilj včasih zdel že nedosegljiv, sem vztrajala in to me je kot osebo zelo okrepilo.

Kakšne imate želje ali cilje za prihodnost?

V prihodnosti si želim predvsem v Sloveniji videti še večji razvoj ženskega kolesarstva. Upam, da se bo kljub temu, da je ta šport zelo naporen, zanj odločilo čim več mladih punc. Obenem si po končani športni karieri želim preizkusiti tudi v pravnih vodah, vleče me predvsem v mednarodno pravo.