Moje dekle in skupni prijatelji so se odpravili na premiero pričakovanega nadaljevanja enega najbolj znanih modernih muzikalov – Mamma mia. Prvi film me ni navdušil. Zdel se mi je klišejski, brez sestavine in suhoparen. Še najhuje pa je bilo, ker bi lahko prvi del bil dober, čeprav nevarno »pocukran« film, če bi se mu Hollywood le približal z drugačnega kota. Tako da sem ob ponujeni brezplačni vstopnici malce omahoval. Čez nekaj ur sem sedel na stolu kina na prostem.
Presenečenje
Iskreno povedano na začetku nisem imel ogromno pričakovanj glede filma. Pri okusu za premikajoče se sličice se imam za gurmana. Nisem tipičen moški, ki bi oboževal samo filme z eksplozijami, bohotnimi lepoticami, avti in ogabnimi »one-linerji«. Kdaj pa kdaj mi film privabi solze v oči in tudi ljubezensko tematiko lahko že prebavim.
Toda vseeno se mi je zdelo da bo Mamma mia – Spet začenja se šablonsko narejen film, ki bo skušal zadovoljiti apetite ljudi, ki bi radi videli ljubezenske zaplete, ponovno poslušati ABBO in še nekaj tednov prepevati njihove pesmi. A film me je močno presenetil.
Spet začenja se
Film zgodbo nadaljuje na istem otoku, kjer se je zadnji končal (samo da je bil tokrat film posnet na hrvaškem otoku Vis). Sophie (Amanda Seyfried) prenovi in pripravi hotel po željah mame Donne (Meryl Streep in Lily James). Med čakanjem na veliko otvoritev in ljubezenskim zapletom med Sophie in Skyem se gledalci povrnemo v preteklost. V čas ko Donna diplomira na Oxfordu in se odloči, da želi »začutiti svet«. Prijateljice Tanya (Christine Baranski v sedanjosti in Jessica Keenan Wynn v preteklosti) ter Rosie (Julie Waters sedaj in Alexa Davies tedaj) sta zaskrbljeni v obeh časovnih obdobjih. Skrbi ju Donnin pustolovski karakter in Sophijino ljubezensko življenje.
Film nato sledi zgodbama Donninega ljubezenskega popotovanja s tremi Sophijinimi očeti in Sophijin trud za razcvet hotela. Colin Firth, Stellan Skarsgård ter Peirce Brosnan spet zablestijo v vlogi ljubečega očeta, medtem ko v stranski vlogi ukradeta pozornost Cher in Andy Garcia. Seveda pa je vse začinjeno z legendarno ABBO.
Presenečen
Med vsem vzklikanjem, jokanjem in hlipanjem, ki ga je bil Dragon poletni kino deležen tisti večer, mojega čustvenega odziva ni bilo med njimi. Ali je drugi del mojstrovina? Tega ne bi ravno rekel. Ali je slab film? Daleč od tega. Film je odlično posnet in tudi pevska ter plesna predstava je boljša od prvega dela. Poleg tega se zgodba dotakne tudi drugih čustvenih not, kakor je ljubezen. Predstavitev je veliko bolj bombastična in močna, nekatere teme zgodbe pa so tudi bolj težke in resne, kar da lep kontrast veselemu hihitanju in petju »pocukranih« delov. Bili sta tudi dve sceni, ki sta se me močno dotaknili. Zgodbi uspe tudi nekaj »plot twistov« oziroma zgodbenih preobratov po naše.
Tako da lahko rečem, da mi ni žal, da sem si ogledal ta film in ga priporočam za poletni večer ali pa za zmenek. Še najbolj lepo pa je bilo gledati številne gledalce (ženske kot moške) čustvovati in prepevati. Film mogoče ne bo nasitil gurmana, bo pa marsikomu zbudil tisti topel, božajoč občutek v prsih. Nekaj pa tudi pove o magičnosti takih filmov, ko se že nekaj dni po premieri zbujam na pesem »Fernando« v izvedbi moje punce.
