Številni blagodejni učinki savnanja

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Savna pomeni kopel oziroma prostor za kopel. Na Finskem je še danes več savn kot avtomobilov. Zaprt, dobro ogrevan prostor je bil sprva namenjen predvsem osebni higieni.

Pogosto je bil tudi edini (dokaj čist) prostor, kjer je bilo mogoče uporabljati vodo brez posebnih omejitev. Iz istih razlogov je savna prišla prav tudi za zdravstvene namene, puščanje krvi, povezovanje. Savnanje pospeši naš krvni obtok, pomaga v boju z nečisto kožo in pri odpravi odvečnih kilogramov. Danes poznamo veliko vrst savn.

 

Kaj morate vedeti pred vstopom v savno?

V savno ne smemo s popolnoma praznim ali prepolnim želodcem. Pred vstopom se je treba oprhati. Peč sme politi z vodo le receptor. V savni ne bodite glasni, prav tako ni dovoljeno branje časopisov. Po prhanju se dobro obrišite, kajti le suho telo se začne potiti. V savno vzemite brisačo. Takoj ko pridete iz savne, se gibajte, globoko vdihavajte in izdihavajte svež zrak in se ohlajajte na terasi. Prha s hladno vodo odstrani ostanke znoja na koži in pospeši cirkulacijo. Vedno se prhajte od nog do glave. Ne umivajte se z milom in ne prhajte se s toplo vodo. Pred naslednjim vstopom v savno je potreben počitek od 10 do 15 minut.

 

Finska savna

Finska savna je najpogostejša oblika savne, stara že več kot tisoč let. Na telo deluje s segrevanjem zraka v zaprtem, izoliranem, običajno lesenem prostoru. Zrak se pri tej vrsti savne segreje do 100 stopinj Celzija, relativna vlažnost pa je med 15 in 30 odstotki. Ima več stopničastih klopi, ker se temperatura šele nad nivojem peči enakomerno porazdeli po prostoru. S polivanjem mešanice vode in arome dosežemo vroči val pare, ki dodatno ogreje prostor in še pospeši znojenje telesa. Krvni obtok pospešimo z listnatimi brezovimi metlicami, ki jih namočimo v toplo vodo in se z njimi otepamo po telesu, kar povzroča dodatno potenje in razstrupljanje telesa.

 

Infrardeča savna

Infrardeča (IR) savna postaja vse bolj razširjena zaradi varnosti, enostavne uporabe, udobja in učinkovitosti. Deluje globinsko, sprošča napetost in pregreje telo. Vanjo so vgrajeni grelniki, ki sevajo infrardečo energijo, ki prodre štiri centimetre globoko v telesno tkivo. Infrardeči žarki pospešujejo kroženje krvi, zvišajo telesno temperaturo in povzročajo znojenje. Bistvo te savne je, da pri temperaturi od 40 do 60 stopinj Celzija dosežemo dva- do trikratni učinek na telo kot v finski savni. Nižja temperatura je bolj varna za ljudi s kardiovaskularnimi težavami, za otroke in starejše osebe ter je bolj prijetna za dihanje. Vlažnost zraka v tej savni je največ 45 odstotkov.

 

Turška ali parna savna

Parna kopel ali turška savna velja za eno najstarejših oblik čiščenja in sproščanja telesa. Vodna para deluje na vse telo, ga razstruplja in povzroča izločanje škodljivih ostankov presnove. Temperatura ni tako visoka kot v finski in se giblje med 45 in 55 stopinjami Celzija. Visoka je relativna vlažnost, kar 90 do 100 odstotkov. Zaradi visoke vlažnosti in vdihovanja vonjev naravnih eteričnih olj in zelišč uporaba te savne pozitivno vpliva na dihala. Toplota sprosti telo, odpre kožne pore in pripomore k naravnemu čiščenju kože.

 

Bio zeliščna savna

Bio zeliščna savna je znana po aromatičnem ambientu naravnih dišav. Temperature do 80 stopinj Celzija in delovanje zelišč telesu pomagajo pri razstrupljanju in razbremenjevanju krvnega obtoka. Arome pripomorejo k sproščanju dihalnih poti, mišic in napetosti ter pospešujejo potenje. Tovrstna savna je izjemno priporočljiva za ljudi s problemi kopičenja vode v telesu.

 

Velike ideje v mestu priložnosti

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Vabljeni na dogodek Y.business Success Story z mag. Damjanom Kraljem, direktorjem za trženje in marketing, BTC d.d.. Na dogodku se bomo v Zavodu Ypsilon pogovarjali o uspešnih praksah in nasvetih za uresničitev vaše podjetniške ideje ter spregovorili o pomembnosti vrednot trajnosti in inovativnosti, ki ju gost večera prek mentorstva že uspešno predaja mlajšim generacijam.

Pridružite se nam v četrtek, 19. oktobra 2017, ob 18.00 v prostorih ABC Huba (spodnja etaža Emporiuma, BTC City Ljubjana). Vabljeni vsi, ki vas zanima delovanje velikih podjetij, uživate v neumornih marketinških razpravah in se želite mrežeti z uspešnimi. Izvedeli boste, kako je uspelo Damjanu Kralju in kakšne nasvete ima za mlade.

Udeležba je brezplačna, obvezno rezervirajte svojo vstopnico!


Agenda:

  • 18.00 – 18.05: Uvodni nagovor: Miha Žefran, direktor Zavoda Ypsilon
  • 18.05 – 18.15: Uvodni nagovor: mag. Velko Glaner, predstavnik Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije – SPIRIT Slovenija
  • 18.15 – 19.15: Voden pogovor: gost mag. Damjan Kralj, direktor za trženje in marketing, BTC d.d.
  • 19.15 – 19.30: Vprašanja iz občinstva
  • 19.30 – 20.00: Mreženje s pogostitvijo

Pogovor z gostom bo vodil Andraž Šiler, strokovni direktor Zavoda Ypsilon.

Kdo je Damjan Kralj? Preberite si kratko predstavitev v angleškem jeziku.

Damjan Kralj se je v podjetju BTC d.d. zaposlil leta 2004, od takrat prevzel različne naloge v podjetju. Med drugim je odigral pomembno vlogo pri uveljavljanju Vodnega mesta Atlantis, sodeloval je pri ustanovitvi ABC pospeševalnika. Njegove usmeritve so vplivale na trajnostni razvoj poslovalnic BTC City. Direktor za trženje in marketing ter član upravnega odbora je postal leta 2014. Njegovo delovanje pozitivno vpliva tudi na področju logistike in voditeljstva. Njegov doprinos k podjetju v prihodnosti bo segal predvsem na področje trajnosti, posla prihodnosti ter inovacij v marketingu. Damjan Kralj je magister Ekonomske fakultete, Univerza v Ljubljani, redno pa prostovoljno opravlja mentorstvo nadarjenim mladim v Sloveniji.

Sprehod po parku

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0
Sprehod po parku

Kljub temu da ne spadam ravno med ljudi, ki se jim v življenju ne dogaja veliko in so osamljeni, sem se odločila za hišnega ljubljenčka.

Po nekajdnevnem brskanju po spletu in iskanju primernega ljubljenčka sem se odločila za psa. Seveda sem vse premislila in si kupila tako pasmo, ki je precej nezahtevna, a mi kljub temu polepša dneve. Tako je v moje vsakdanje življenje vstopil nov član, ki mi je prinesel novo odgovornost in zadolžitve. Kot vsak kuža tudi moj potrebuje sprehode, zato sem se odločila, da vsak dan odidem do bližnjega parka. Kuža je z dolgimi sprehodi zadovoljen, sama pa sem ugotovila, da mi vsakodnevno gibanje na svežem zraku zelo koristi. Koristi mi, ker se dobro razgibam, se nadiham svežega zraka, ostajam vitalna in seveda spoznavam nove ljudi. No, pa kaj bi ovinkarila, spoznavam postavne, samske lastnike kužkov.

V park hodim vsak dan ob isti uri, zato ni težko srečati vedno istih ljudi. Nekaj dni se samo spogleduješ, potem se že pozdravljaš in čez čas začneš klepetati o vsem v zvezi s svojim ljubljenčkom. Sama sem pred dnevi spoznala krasnega moškega. Začela sva se pozdravljati, se pogovarjati o pasmah psov in ko je besed na temo ljubljenčkov zmanjkalo, sva se začela pogovarjati o naju. Nekatere pomembne podatke o njem sem vedela oz. videla že prvi dan. Visok moški, lepa postava, simpatičen nasmeh, skrivnosten pogled in prav nič sramežljiv sogovornik. Sam mi je zaupal še, da je samski in živi sam v svojem stanovanju. To je zame dovolj podatkov, da mi moški postane všeč.

Najprej sva se začela dobivati ob isti uri v parku. Kasneje sva si izmenjala telefonski številki in se slišala tudi, ko nisva bila na sprehodu z ljubljenčki. Vse skupaj je preraslo že v redno dobivanje na pijači, nato pa sva prenehala z ovinkarjenjem, da sva si všeč, in prešla na malo več akcije. Prav rada se spominjam tistega prvega dne, ko sva se nekoliko bolj opogumila. Dan je potekal kot vsak drugi. Po delu sprehod v parku, po sprehodu pa pijača v bližnji kavarni. Ko sva hodila proti kavarni, mi je rekel, da je njegovo stanovanje še bližje od kavarne in mi obljubil, da tudi on skuha odlično kavo. Seveda me ni bilo treba dolgo prepričevati, sploh me ni bilo treba prepričevati, takoj sem bila za. Namesto v kavarno me je peljal k sebi domov. Odprl je vrata stanovanja in me prijazno povabil naprej. Najprej sva poskrbela za kužka, ki sta imela v njegovem stanovanju prav poseben prostor zase. Pustila sva ju, da se igrata. Že ko sem vstopila, me je očarala svetlost stanovanja. Veliki odprti prostori in kar mi je najbolj všeč je, stanovanje je bilo popolno opremljeno in lepo pospravljeno. Moške s stilom obožujem. Usedla sem se na barski stolček, ki ga je imel v kuhinji, in spremljala, kaj počne. Začel je odpirati steklenico vina in pripravljati kozarca. Odnesel jih je v dnevno sobo in mi z glavo namignil, naj pridem za njim. Udobno sem se namestila na kavč, medtem ko je on nalival vino v kozarca. V roke mi je podal mojega. Nazdravila sva, naredila požirek, nato pa komaj odložila kozarca in si že planila v naročje. Začel me je vroče poljubljati po vratu. Njegovo močno roko sem čutila, kako polzi po mojih kolenih čedalje višje in odmika oprijeto krilo, ki sem ga imela na sebi. Naslonil me je na naslonjalo kavča. Slekel mi je oprijeto majico in me začel otipavati po prsih. Med poljubljanjem so njegove roke zdrsele na moj hrbet in mi v trenutku odpele modrček. Potegnil ga je dol z mojega telesa in se začel igrati z bradavičkami. Videla sem, kako pohoten postaja. Iz sekunde v sekundo je dihal hitreje. Telo mu je drhtelo in ponavljal je, kako si me želi. Krilo mi je zavihal in me začel dražiti. Najprej me je nežno božal po kolenih, med tem je nagajivo pogledoval proti meni. Z odločnim in hitrim gibom mi je razprl noge. In z rokami spolzel proti moji muci. Svilene črne tangice, ki so bile toliko prosojne, da se je skozi njih videla moja muca, so ga še bolj ogrele. Z usti je zagrizel za trakce na hlačkah in jih hitro potegnil z mene. Spodaj sem bila že čisto mokra in komaj sem čakala, da preide h glavni igri. Takrat me je že čisto golo dvignil s kavča in odnesel na udobnejšo, veliko posteljo. Sedela sem na postelji, on pa je stal tik pred menoj. Hitro sem mu začela odpenjati hlače in jih dobesedno trgati z njega. V oprijetih boksaricah je bilo videti velikega tiča. Tako sva si želela drug drugega, da je bilo komaj kaj časa, da sem se njegovega velikana dotaknila in občutila, kako je trd. Planil je name, me prestavil na sredino ležišča in začel z akcijo. Vame je prodiral kot nor, s hitrimi in močnimi gibi. Najini goli telesi sta bili že popolnoma prepoteni, ko on še ni izgubil moči. Norela sva po postelji in seksala v vseh mogočih položajih. Nisem se mogla nasititi njegovega močnega nabijanja. Sama sem doživela orgazem skoraj v vsakem položaju, ki sva ga prakticirala. Telo mi je zaradi ponavljajočih se orgazmov drhtelo na vseh koncih, z glasovi sem mu dala vedeti, da me je očaral in zadovoljil z vsakim svojim gibom. Po dolgem in popolnem seksu je tudi njemu prišlo. Oba sva srečna obležala na postelji. Ko sem se oblekla in se začela poslavljati, sva se dogovorila, da čez dan ali dva tole odlično kavo, ki mi jo je obljubil, ponoviva.

Čas je za novo “rundo”

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

V teku je študentska krvodajalska akcija “Častim pol litra”

Vsaka četrta oseba bo enkrat v življenju potrebovala darovano kri. Vsak krvodajalec pa lahko že v desetih minutah, kolikor traja odvzem krvi, pomaga, da kar tri življenja tečejo dalje. Tega se tako na ŠOS kot tudi študentje zavedajo in solidarno pomagajo s tradicionalno krvodajalsko akcijo “Častim pol litra!
 
Študentska krvodajalska akcija je že tradicionalen projekt Študentske organizacije Slovenije (ŠOS). Študentje tako vsakoletno izvedejo dve tradicionalni krvodajalski akciji (pomladi in jeseni) pod sloganom »Častim pol litra!«. Od začetka izvajanja projekta do danes število krvodajalcev stalno narašča, rekord pa so študentje dosegli s kar 1.664 krvodajalci (v posamezni akciji).
 
Tokratna jesenska študentska krvodajalska akcija bo potekala skozi celoten oktober, kri pa bo možno darovati v različnih krajih po Sloveniji, v organizaciji študentskih organizacij ŠOU-Lj, ŠOUM in ŠOUP ter številnih študentskih klubov.

Seznam terminov in lokacij je objavljen na spletni strani www.castimkri.si in FB strani “Častim pol litra”.
 
Vsi študenti, ki lahko darujejo kri, so vabljeni, da se ponovno številčno odzovejo povabilu in častijo rundo, ki rešuje življenja. Študenti, ki jim predlagani termini ne ustrezajo, pa so vabljeni, da se kadarkoli zglasijo na območnih enotah Zavoda RS za transfuzijsko medicino, saj so potrebe po krvi skozi vse leto velike.
 
Aleksandar Spremo, predsednik ŠOS: “Upamo, da nam bo tudi tokrat uspelo z informacijo doseči širšo javnost, predvsem pa študente in jih spodbuditi k darovanju. V Sloveniji vsak dan potrebujemo med 300 in 350 krvodajalcev, da zadostimo dnevnim potrebam po krvi, tovrstne krvodajalske akcije pa so ključne za to, da lahko v Sloveniji sami pokrivamo potrebe lastnega zdravstva po krvi.”
 
Tudi tokrat bo za krvodajalce dobro poskrbljeno, saj bo ob malici vsak darovalec prejel tudi simbolično darilo, ki so ga zagotovile Lekarne Maribor.

Harmonija uravnotežene prehrane in rekreativnega športa

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0
Harmonija uravnotežene prehrane in rekreativnega športa

Danes se vse bolj zavedamo, da hrana predstavlja pomemben del našega življenja, saj jo kot motor gorivo naše telo potrebuje za zdravo in učinkovito delovanje.

Za zdrav življenjski slog je zelo pomembno, da uživamo uravnoteženo in zdravo hrano, ki v primerni količini zagotovi vse hranilne in energijske snovi, ki jih potrebujemo čez dan, poleg zdrave prehrane pa je nepogrešljiva tudi športna aktivnost.

 

V današnji družbi nam je predvsem mladim dostop do različnih multimedijskih naprav enostavno dosegljiv, zato vedno več časa preživimo pred računalniki in telefoni. Seveda so multimedijske naprave prinesle mnogo pozitivnih sprememb, kot sta na primer večja obveščenost in enostavnejša komunikacija, predvsem pa hiter prenos informacij. Zaradi prezaposlenosti z brskanjem po spletu pa se zato vedno manj družimo med seboj, smo manj športno dejavni in se vedno bolj zatekamo k hrani, še posebej k tisti, ki je hitro dostopna ali priprava katere je čim bolj enostavna, in zato je toliko bolj nezdrava. Pogosto se pred računalniki hranimo nezavedno in na tak način v telo vnašamo odvečno energijo, ki je nato ob nadaljnjem sedenju za knjigami ne porabimo.

 

Pomembno se je zavedati dejstva, da pravilna in redna telesna vadba ne vpliva samo na naš zunanji videz in počutje, temveč vpliva tudi na dobro delovanje naših možganov. Ukvarjanje s športom namreč poleg tega, da zmanjšuje možnosti za razvoj različnih srčnih obolenj in prekomerne telesne teže, preko različnih mehanizmov spodbuja regeneracijo in nastajanje novih možganskih celic ter sproščanje endorfinov – telesu lastnih »narkotikov« – ti pa nato zmanjšujejo stres in nas spravljajo v boljšo voljo.

 

Seveda pa se samo z načrtovano telesno vadbo zgodba o zdravem načinu življenja še ne zaključi. Z njo je namreč v ključni harmoniji tudi zdrav in predvsem zmeren način prehranjevanja. Športno dejavna oseba brez zdravstvenih težav posebne diete ne potrebuje. Uživa naj mešano in polnovredno hrano, ki zadosti njegove potrebe po energiji, beljakovinah in mikrohranilih (vitaminih, mineralih in antioksidantih).

 

Kaj je dobro, da o prehrani ve vsak, ki se redno ukvarja s športom?

Zaradi močne medijske propagande postajajo vse bolj popularne različne diete in najrazličnejša prehranska dopolnila. Modne diete so lahko zdravju škodljive, saj so običajno energijsko in hranilno nezadostne, nerealne ter navadno usmerjene k spodbujanju hitre izgube telesne mase, kot na primer z dikcijo »Kako v dveh tednih izgubiti 6 kg«. To je možno, a vemo, da v tako kratkem času posameznik izgubi le vodo, mišice in glikogen (rezervno gorivo). V takšnem stanju posameznik zagotovo ni zmožen učinkovito vaditi, po prekinitvi diete pa običajno pridobi nazaj vse kilograme, ki jih je izgubil, ali za nameček še kakega več. Če prehranska dopolnila uživamo kot nadomestilo kakovostne prehrane, nimajo za naše zdravje nobene dodatne koristi. Pomembno je, da je razlog za njihovo uživanje upravičen, na primer kadar je to potrebno zaradi različnih zdravstvenih razlogov. Pretirano uživanje prehranskih dopolnil (npr. antioksidantov) pa zmanjša sposobnost našega telesa, da izgradi boljši lasten antioksidativni sistem.

 

Kadar se ukvarjamo s športom, postanejo zelo pomembni ogljikovi hidrati, ki nikakor niso antagonisti naše zgodbe, saj predstavljajo poglavitni energetski vir za naše telo. Pred in po vadbi si lahko privoščimo celo več enostavnih sladkorjev (med, marmelada, bel kruh, testenine, riž ipd.) kot sicer. Pomembne so tudi beljakovine in posneti mlečni izdelki, ki spodbujajo obnovo in izgradnjo mišic po vadbi. Pri vsem tem pa seveda ne gre pozabiti na tekočino: dnevno naj je zaužijemo vsaj 1500 ml, kadar se ukvarjamo s športom, pa običajno še 500-750 ml na uro vadbe, kar je seveda odvisno od tega, koliko smo se pri vadbi preznojili. Po naporni vadbi, ki traja dlje kot kakšno uro, lahko posežemo tudi po energijskih izotoničnih napitkih, ki nam pomagajo v telo med vadbo vnesti dodatno energijo, ki jo potrebujemo.

 

Poleg splošnih načel pa je predvsem pomembno, da vnos hrane prilagodimo svojim energijskim potrebam – vnos hrane naj bo enak naši porabi. In tisto, kar vedno velja, je zlato pravilo, ki se ga pri projektu Gaster Felix zelo dobro zavedamo – pravilo zmernosti tako v športu kot v prehrani.

Lara Mastnak,

Gaster Felix

 

Študentske pravice?

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Na Študentski organizaciji Slovenije so zaznali težave pri ugotavljanju upravičenosti študentov do pravic in ugodnosti, ki izhajajo iz statusa študenta.

Menijo, da so težave posledice napačnega delovanja sistema informacijskega sistema visokega šolstva v RS (eVŠ). Študenti, ki menijo, da so do pravic, ne glede na prejeta obvestila, upravičeni, naj se za pomoč obrnejo na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). 
 
Kaj pravi zakon?
Zakon o visokem šolstvu (ZViS) je z lansko novelo uvedel novo omejitev pri koriščenju pravic študentov. Študenti imajo po spremenjenem 69. členu “ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti ter pravic (na primer prehrana, prevozi, štipendiranje) v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu oziroma niso poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov, vendar najdlje za čas trajanja enega študijskega programa na posamezni stopnji. Za čas trajanja študijskega programa iz prejšnjega stavka se šteje trajanje študijskega programa v skladu s 36. členom tega zakona in z upoštevanjem določil o trajanju statusa študenta v 70. členu tega zakona.”
 
Ker zakon omogoča študij kadarkoli v življenju in tudi več zaporednih študijev, je MIZŠ posledično postavil omejitve pri brezplačnem študiju in koriščenju pravic iz statusa študenta. To pomeni, da status študenta še ne pomeni, da lahko študent tudi brezplačno študira in da lahko koristi pravice iz statusa študenta.
 
Študent ima tako pravico do “drugih pravic in ugodnosti študentov” (študentskih pravic) samo, kadar:

  • ni v delovnem razmerju,
  • ne opravlja samostojne registrirane dejavnosti,
  • ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb,
  • ni poslovodna oseba gospodarskih družb ali
  • direktor zasebnih zavodov.

Pravico ima za čas trajanja študijskega programa (36. člen zakona), ob upoštevanju:

  • dodatnega leta v primeru ponavljanja letnika ALI koriščenja absolventskega staža (n+1) +
  • dodatnega leta v primeru iz upravičenih razlogov (zdravstveni, socialni razlogi itd.) +
  • podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka.

Ob tem lahko študentje skladno s 66. členom ZVIS enkrat v času študija spremenijo študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu in se izobražujejo po več študijskih programih (vzporedno izobraževanje). 
 
Logika urejanja upravičenosti do pravic in ugodnosti sledi logiki pravice do brezplačnega študija iz 77. člena.
 
To pomeni, da lahko upravičenost, ob več hkratnih razlogih, traja tudi veliko dlje, kot je trajanje študijskega programa (torej n+1+1+1 …). Formula n+1 iz tabele MIZŠ ni pravilna.
 
Med pravice pa štejemo:

  • zdravstveno zavarovanje,
  • štipendije,
  • subvencionirano prehrano,
  • subvencionirane prevoze in
  • subvencionirano bivanje.

Ker ima področna zakonodaja še dodatne omejitve koriščenja, je trenutno problem predvsem zdravstveno zavarovanje, študenti pa so že pričeli dobivati dopise s strani ZZZS.
 
Po trenutno znanih podatkih lahko sklepamo, da ministrstvo v eVŠ ne upošteva vseh možnosti podaljševanja statusa študenta in posledično pravice do koriščenja drugih pravic in ugodnosti študentov.
Uradna tabela o trajanju pravic s strani MIZŠ določa absolutno število let možnega koriščenja drugih pravic in ugodnosti po 69. členu ZViS, pri čemer upošteva le trajanje študija po ECTS kreditnih točkah, povečano za 1 leto.
 
Posledično eVŠ javi organizacijam, ki ugotavljajo upravičenost (trenutno predvsem ZZZS), da študent ni upravičen do določene pravice, čeprav bi po ZVIS to moral biti.
Primer je npr. študent, ki je med študijem ponavljal letnik ali postal starš in npr. koristi absolventski staž.
 
Zato svetujemo vsem študentom, ki menijo, da so prejeli obvestila o poteku določene pravice neupravičeno, da javijo napako neposredno MIZŠ, službi za podporo uporabnikom eVŠ, tel.: 01 478 46 59, e-naslov: podpora-evs.mizs@gov.si.
 
Gre torej predvsem za študente, ki imajo pravico do podaljšanja statusa študenta (n+2 ali več) ali so se med študijem prepisali ali študirali vzporedno. 

 

Kaj se zgodi, ko pogrneš?

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Končno se je začelo zares: faks in predavanja, vmes pa čas, ko si sam svoj gospodar. Najboljše je pričakovanje, kaj ti bo prineslo študentsko življenje. Ta kul občutek neznanega.

Mogoče tudi nevarnega? Zato preveri nezgodno zavarovanje. Če premisliš iskreno, je tudi kar nekaj vsakdanjih dejavnosti, ko se lahko zgodi poškodba: selitev v novo študentsko gnezdo, vijuganje s kolesom skozi mestni promet, basket s prijatelji. Kaj pa potovanja? Ne se smejat, tudi pri delanju selfijev se je že kaj zgodilo.

Trije plusi za nezgodno zavarovanje:

  1. Recimo, da si zbiješ stalni zob. Za novega bi kar lepo plačal. Ker je to poškodba s trajno posledico, s sklenjenim nezgodnim zavarovanjem dobiš odškodnino. Preglej še druge pogoste poškodbe.
  2. Če treniraš v klubu, potem je zate kombinacija šport, saj dobiš stoodstotno izplačilo za poškodbe med treningom ali tekmo.
  3. Kombinacija ekstra: višje odškodnine za zlome, izpahe in opekline ter mesečno rento. In pomembno: izplača se odškodnina, tudi če poškodba ne pusti trajnih posledic.

Hitro, enostavno in 10 % ceneje lahko nezgodno zavarovanje skleneš kar po spletu.

Pa ne pogrnit! Niti v dobesednem niti v prenesenem pomenu!

Prehranjujte se zdravo in koristite subvencije v lokalih, kjer lahko zaužijete poln in uravnotežen obrok

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Delo Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) je zelo kompleksno in raznoliko. Eno izmed področij, na katerih delujejo, je tudi področje subvencionirane študentske prehrane.

S predstavniki področja Študentske prehrane smo se pogovarjali o sistemu subvencionirane prehrane pri nas, restavracijah, ki jih študenti koristijo, spremembah in željah za v prihodnje.

 

Kakšen se vam zdi sistem subvencionirane prehrane pri nas v Sloveniji?

Sistem je dober, saj zagotavlja cenejšo hrano in veliko izbiro za študente.

 

Primerjava sistema (subvencioniranja) prehrane pri nas in v tujini? Smo na boljšem ali slabšem? Kakšna je praksa v tujini?

Sistem subvencionirane študentske prehrane je unikum v primerjavi s tujino. V tujini gre po večini za menze na fakultetah, ki zagotavljajo nižje cene za študente. V nekaterih primerih univerze zagotovijo pomoč glede na socialno stanje študenta ali študijski uspeh. Študentje so v Sloveniji na boljšem, saj imajo veliko večjo izbiro, poleg tega pa unovčevanje ni vezano na lokacijo. Prav tako lahko naši študentje unovčijo dve subvenciji na dan.

 

Kaj bi študentje želeli spremeniti, kaj pogrešajo, s čim se morda obračajo na vas – predlogi?

S strani študentov ni konkretnih predlogov za spremembe. Večinoma gredo v smeri podaljševanja časovnega obdobja unovčevanja (recimo do 22.00 ure) in možnosti unovčevanja v poletnih mesecih (od 15. julija do 15. avgusta).

 

Se obetajo kakšne spremembe v prihodnje? 

Na Študentski organizaciji Slovenije upamo, da se obetajo. Bilo je že kar nekaj poskusov podaljšanja časovnega intervala, možnost unovčevanja v poletnih mesecih in usklajevanja subvencije, ki v tem trenutku znaša 2,63 evra in se ni zvišala že od leta 2011. Vendar pa žal ničesar od tega nismo mogli realizirati.

 

Ne le zagotovljenost prehrane, pomembna je tudi kvaliteta prehrane in raznovrstnost, prilagojenost potrebam študentov. Se ukvarjate tudi s tem? Zagotavljajo to gostinci? 

Tudi s tem se ukvarjamo, kolikor je v naši moči. Smernice za Javni razpis za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane pripravi Nacionalni inštitut za javno zdravje. Študentske organizacije pa sledimo smernicam in nadzorujemo ponudnike, da se jih držijo.

 

Morda kakšen podatek, katerih restavracij se študentje največ poslužujejo, ali so to bolj klasične oziroma tuje restavracije, naročilo na dom, hitra prehrana … 

To je odvisno od ure. Zjutraj je največ subvencij unovčenih pri ponudnikih, ki nudijo sendviče in hitro hrano, v času kosil pa v klasičnih restavracijah v bližini fakultet in v menzah. Proti večeru ni zaznati večjih odstopanj, morda je kakšna subvencija več unovčena pri dostavah na dom.

 

Kaj v povezavi s prehrano svetujete študentom? 

Naj se prehranjujejo zdravo in koristijo subvencije v lokalih kjer lahko zaužijejo poln in uravnotežen obrok.

 

Pa še kratka statistika subvencionirane prehrane?

Potrebno je upoštevati, da se določeni podatki nanašajo na študijsko leto, drugi pa na koledarsko leto.

V študijskem letu 2016/2017 smo zabeležili 58.000 upravičencev do subvencionirane študentske prehrane.

V letu 2017 je bilo v sistem subvencionirane prehrane vključenih 548 lokalov na ravni cele Slovenije, od tega 301 lokalov na območju ŠOU Ljubljana, 202 na območju ŠOU Maribor in 45 na območju ŠOU Primorska.

V letu 2016 je bilo unovčenih 4.742.704 subvencij (za leto 2017 še ni podatka, ker še vedno teče). Od tega jih je bilo unovčenih 3.164.361 na ŠOU Ljubljana, 1.392.888 na ŠOU Maribor in 185.455 na ŠOU Primorska.

Povprečno število unovčenih subvencij je bilo 6,43 subvencije na mesec.

Povprečno doplačilo študentov v letu 2017 je znašalo 2,88 evra za celotno Slovenijo; na področju Ljubljane 2,98 evra, Maribora 2,60 evra in na Primorskem 3,38 evra.

ŠOU Ljubljana obsega v grobem območje osrednje Slovenije z Dolenjsko in Gorenjsko, ŠOU Maribor s Štajersko in Prekmurjem ter ŠOU Primorska območje Primorske.

Pasti in težave diet

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Diete so ena najbolj branih in iskanih tem na svetovnem spletu. Njihovo število iz dneva v dan narašča. V glavnem obljubljajo izgubo toliko in toliko kilogramov v tednu ali dveh, če se boste strogo držali predpisanega.

Morda vam celo uspe, da shujšate, a po par mesecih znova ugotovite, da ste na istem ali ste celo pridobili še nekaj kilogramov več. To so pasti diet, ki jih v komercialne namene oglašujejo pogosto z imeni zvezdnikov, da bi pritegnili čim več ljudi. Ključni sta, kot pravijo strokovnjaki, zmernost in postopnost, počasno izgubljanje kilogramov s spremembo načina življenja in prehranjevanja.

Urejena prehrana

Če želimo shujšati, je prvi pogoj urejena prehrana. Prehranski načrt mora biti tak, da se ga lahko držimo, da nismo lačni, telesu zagotovimo vsa potrebna hranila, nimamo občutka odrekanja in da ni škodljiv za zdravje.

Pomembno je, da dosežemo stopnjo, kjer nimamo občutka lakote, jemo le toliko, kolikor potrebujemo in prenehamo biti obsedeni s tem, kaj, kdaj in koliko bomo pojedli.

Le pet odstokov ostane vitkih

Statistika kaže, da samo pet odstotkov ljudi, ki so hujšali po kateri od klasičnih diet, tudi ostane vitkih. Občutek odrekanja in lakote, ki spremlja nizkokalorične shujševalne diete pri določenem odstotku ljudi povzroči odstopanje od nadaljnjih prizadevanj po hujšanju. Tisti, ki z močno voljo res vztrajajo do konca diete, pogosto zaradi občutkov odpovedovanja kasneje nadaljujejo z enakim režimom prehranjevanja kot pred dieto ali celo uživajo več hrane. Tako nastane »jo-jo efekt«, ko se ljudje po izgubi teže znova zatečejo k starim prehranjevalnim navadam. Zato se jim teža ponovno poveča in včasih celo preseže prejšnje število kilogramov.

Človeško telo se prilagaja na pomanjkanje

Če vnos energije presega porabo, vsega ne pokurimo in odvečna energija se shranjuje v telesu, najpogosteje v podkožju. Po domače povedano, se redimo. Takšno razmišljanje je veljalo nekoč in strokovnjaki pravijo, da več ne drži. Potrebno je dodati tudi dejstvo, da se človeško telo prilagaja. Če znižamo kalorični vnos hrane za 500 kalorij dnevno, bo organizem, ki je bil vajen na višji kalorični vnos, občutil primanjkljaj in bo 500 kalorij nadomestil iz maščobnih zalog. Za toliko shujšamo. Po določenem času pa nehamo hujšati, čeprav se še vedno držimo iste diete. V telesu se je namreč vzpostavilo novo ravnovesje med vnosom in porabo kalorij. Tako se nova teža ustali. Z nadaljevanjem diete lahko krivulja telesne teže narašča, čeprav uživamo manj hrane. To je povezano z nagonom po preživetju. Dolgotrajno zmanjšanje energijskega vnosa sili organizem, da se temu prilagodi in v skladu z nagonom po preživetju še zmanjša porabo. Zmanjša jo še niže od novega vnosa kalorij, da nekaj sto kalorij prihrani in jih preusmeri v zaloge. Zato strokovnjaki svetujejo, naj ne preskočimo nobenega obroka. Ko se odrečemo posameznemu obroku, to v organizmu dejansko sproži preplah in zaradi takšne prikrajšanosti se pri prvem naslednjem obroku del hrane spremeni v  čezmerno zalogo.

Zanimive so tudi razlike med Vzhodom in Zahodom

Zahodne diete preštevajo kalorije, glikemični indeks, odstotek vlaknin, analizirajo beljakovine in iščejo snovi, ki bi urejale metabolizem. Vzhodna umetnost prehranjevanja je veliko bolj celostna. Poleg snovi upošteva tudi energijo različnih živil, njihovo medsebojno usklajenost in ustreznost določenih živil za različne tipe posameznikov. Prehranjevanje je povezano z ajurvedo, makrobiotiko in kitajsko tradicionalno medicino.

Tudi jesen je primerna za rekreacijo na prostem

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Poleti imamo izgovor, da je prevroče. Pozimi pa, da je premrzlo. Vendar tiste, ki imajo res radi rekreacijo na prostem, ne odvrne od tega niti prva megla niti prvi mraz.

Kljub temu se še vedno lahko ukvarjamo s številnimi športi na prostem. Izbrati je potrebno le malo lepši del dneva in se podati na prosto. Tudi narava ima v tem času poseben čar, sploh ko se ovije v pisane jesenske barve.

 

Kolesarjenje, tek in pohodništvo

Med kolesarjenjem se boste ne le dodobra razgibali in naužili svežega zraka, temveč bo rumeno in oranžno obarvano listje tudi paša za oči in balzam za dušo.

Meglena in hladnejša jutra marsikaterega zagrizenega tekača ne odvrnejo od njegove priljubljene telesne aktivnosti. Tudi jeseni še ni prepozno, da se lotite tovrstne rekreacije. Prijetna, s soncem obsijana jesenska popoldneva so več kot nalašč za trimčkanje. Še posebej, če ne tekate po mestu, ampak se na tek odpravite v bližnji gozd po okoliških travnikih.

Če je vremenska napoved za gorski svet lepa, se lahko še vedno odpravite v hribe. Ne le, da se boste med hojo dobro razgibali, oči si boste spočili na čudovitih jesenskih odtenkih in se nadihali svežega gorskega zraka. Vsekakor pa ne pozabite primerne obutve in na dovolj topla oblačila, saj so lahko večeri že precej hladni.

 

Ježa po jesenskem gozdu

Jesen je idealen čas za jezdenje, še posebej če se podate  po pisano obarvanih gozdnih poteh ali travnikih. Tudi če tega športa ne poznate, ni ovira, saj  številni konjeniški klubi s pomočjo inštruktorjev omogočajo vodeno jahanje s konji.

 

Prava oblačila

Za jesensko vadbo na prostem so potrebna primerna oblačila. Če ste poleti potrebovali le eno plast lahkih oblačil, je za spremenljivo jesensko vreme potrebna dodatna oprema. Oblecite se v slojih, ki jih lahko brez težav slačite in oblačite. Na začetku vadbe vam bo verjetno malce hladneje, zato boste potrebovali več oblačil, ko pa se boste ogreli in prepotili, pa boste zagotovo želeli sleči nekaj plasti. Ob koncu vadbe boste znova potrebovali kakšno plast več, da se ne bi prehladili.

 

Dež, megla ali sneg?

Tudi jesenske vremenske nevšečnosti, dež, megla ali sneg, niso ovira za športne aktivnosti na prostem. Če dežuje ali je gosta megla, si pomagamo z uporabo vodoodpornih materialov, ki vas bodo učinkovito ščitili pred vlago in tako poskrbeli, da bo vaša vadba enako prijetna kot v bolj suhih dneh. Mokra ali zasnežena podlaga zahteva posebno obutev. Zato izberite pravo športno opremo in primerno obutev, ki vas bo varno pripeljala do konca vadbe. Investicija v kvalitetno obutev nikakor ne bo odveč.

 

Hitreje je tema, pogostejša je megla

Tudi tema nekaterim ni ovira za vadbo, vendar je potrebno poskrbeti za nekaj previdnostih ukrepov. Omislite si nekaj odsevnikov, ki bodo voznike, kolesarje in druge rekreativce opozorili na vašo prisotnost, še posebej, če vadite v bližini prometne ceste. Odsevniki ne bodo odveč niti podnevi, če je vreme malce bolj megleno, saj je tudi v megli občutno slabša vidljivost.

1...1.5271.5281.529...2.170Stran 1.528 od 2.170