Jesenski potepi po Sloveniji

Jesen je kot nalašč za krajše izlete, na katerih si ogledate in poskusite kaj novega.

Predlagamo vam tri kraje, ki predstavljajo lep dnevni izlet, ki se ga da lepo kombinirati s številnimi športnimi aktivnostmi ali obiskom kakšne zanimive lokalne prireditve. Vabimo vas v Žalec, Planico in Olimje.

 

Žalec s Fontano piv Zeleno zlato

Manjše mestece sredi Spodnje Savinjske doline, Žalec, je slovensko središče hmeljarstva. Lepo urejeni stari del mesta na vsakem koraku spominja na to za Savinjsko dolino nekoč in še danes značilno dejavnost – hmeljarstvo. Lanska novost je Fontana piva Zeleno zlato, ki se nahaja v mestnem parku, v samem središču mesta, v bližini tržnice. Osnova za arhitekturno zasnovo fontane je simbolna hmeljska kobula, ki se izraža v dveh polkrogih oz. dveh fontanah, eni pivski in drugi vodni. Polkrogi so oblečeni v bakreno čipko, ki simbolizira peno na pivu. V ceno degustacije je vštet spominski kozarec ter pokušnja 6 vrst piv, povečini manjših zasebnih pivovarjev. Fontana pripoveduje zgodbo hmeljarske tradicije, ki se je razvila skozi stoletje in pol ter nekje še živi, drugje pa je le še spomin. Nanjo danes spominjajo številna orodja ter šege in običaji: hmeljska kopica, obirovke, ‘Štangar' in maček, škaf, baleta, likof ter drugo.

V kraju lahko obiščemo zanimiv Eko muzej hmeljarstva ter spoznamo enega prvih pivovarjev tukaj, Simona Kukca. Blizu fontane se nahaja čokoladnica Dobnik, v Šempetru zanimiva rimska nekropola, še malo naprej pa vabi k ogledu jama Pekel, edina kraška jama s slapom pri nas.

 

Planica in Nordijski center

Planica, včasih imenovana tudi dolina pod Poncami ali dolina skakalnic, je najzahodnejša dolina v severnem delu Julijskih Alp. Prvo skakalnico je dobila že pred letom 1930. Stanko Bloudek je skonstruiral tudi do tedaj eno največjih smučarskih skakalnic na svetu, ki danes nosi ime Bloudkova velikanka. Od leta 1932 je naredil načrte za okoli 100 smučarskih skakalnic. Leta 2012 je bila prenovljena in marca 2014 je na njej po 16-ih letih znova potekal zaključek svetovnega pokala v smučarskih skokih. Sodoben in obsežen Nordijski center v Planici je bil zgrajen decembra 2015. Vizija o sodobnem skakalno-tekaškem centru izhaja že iz 30. let prejšnjega stoletja. Center nudi obiskovalcem obilo užitkov, tako v vročih poletnih dneh kot tudi v hladni zimi. Med aktivnosti in ponudbo centra se uvrščajo zipline, tek na smučeh, vetrovnik, smučarski skoki, muzej Planica in vodeni ogled. Ostale aktivnosti so še vožnja s sedežnico, otroško igrišče, nogometno igrišče in rolkarska steza.

V bližini se lahko ustavimo še v slikoviti Kranjski gori, ki nudi veliko športnih užitkov in ima veliko namestitvenih kapacitet, v Mojstrani pa lahko obiščemo muzej planinstva. Zanimivi so tudi Zelenci – talni izvir Save Dolinke, kjer voda privre na dan iz do dveh metrov globokega jezera zelene barve. Zaradi te izrazito zelene barve je izvir tudi dobil svoje ime. 

 

Olimje s samostanom, čokolado, jeleni in termami

Zanimiva je tudi manjša kozjanska vas Olimje, ki je najbolj znana po samostanu s staro lekarno. Za časa pavlincev je bila v samostanu znamenita lekarna, v kateri so še danes ohranjene freske z motivi zdravilstva in so delo rogaškega slikarja Lerchingerja iz okrog leta 1770. Samostan se v začetku 15. stoletja omenja kot dvor, leta 1550 pa je Hans Tattenbach pozidal nov dvorec. Je tipična renesančna stavba. Nekdaj so ga sestavljali štirje dvonadstropni, na vogalih z okroglimi stolpi okrepljeni trakti, ki so oklepali zaprto notranje dvorišče. Obdan je bil z obrambnim jarkom, preko katerega je držal dvižni mostič. Dvorišče je bilo na vseh štirih straneh opremljeno z arkadami. Leta 1663 so postali lastniki dvorca pavlinci, ki so ga prilagodili svojim potrebam. V 19. stoletju je graščino in posest kupil Ferdinand grof Attems, ki je dal porušiti dva trakta. Samostan obdajajo obsežni zeliščni vrtovi.

Nedaleč stran se nahaja znana čokoladnica. Proizvodnja čokoladnih izdelkov v Olimju je vezana na prednika Alfonza Videtiča, ki je na prelomu 19. in 20. stoletja na Dunaju deloval kot slaščičar vse do leta 1915, ko je moral zaradi pomanjkanja kakava in drugih uvoznih surovin prenehati z delom. Toda njegove recepture za čokoladne izdelke, praline, so njegovi potomci v zgodnjih devetdesetih letih preteklega stoletja vzeli iz pozabe. Rudolf Videtič je vedno živel s Kozjanskim in vedno je imel željo vrniti se nazaj h koreninam. Odkupil je staro ljudsko šolo v Olimju in naredil čokoladno linijo. Čokoladnica Olimje se je z leti širila in ima danes več čokoladnih butikov po Sloveniji in prepoznavno blagovno znamko Sladkosti iz Olimja.

Obiščemo lahko še Jelenov greben, kjer vam nasproti pritečejo jeleni damjaki in mufloni. Najprej je bila tukaj kmetija z govedorejo in vinogradništvom. Potem pa je domačijo prevzel še komaj 18-letni Borut Ježovnik. Poln energije in novih idej, s čisto vizijo, seveda s polno podporo družine, se je začela zanimiva turistična zgodba: “Najprej smo prodali govedo in pripeljali 75 jelenov damjakov iz Brionov, iz Hrvaške. Kasneje smo se lotili gojenja šampinjonov, konzerviranja, predelave in uvoza komposta za gobe ter v sklopu inženiringa predstavništva treh tujih podjetij.” Gostom je v začetku gostoljubna mama Anica pripravljala šampinjone na razne načine in dobil se je tudi jelenji golaž. Iz starega hleva so preuredili današnje Gostišče Jelenov greben. Danes je na tem območju nastal že pravi turistični center s pestro gostinsko in namestitveno ponudbo, katerega letošnja novost je planetarij. Nedaleč stran pa lahko poskusite domače zvarjeno pivo in se podate v svet vodnih radosti Term Olimia. 

Na voljo vam je subvencija za prehrano

S subvencijo država subvencionira del obroka v restavracijah, ki imajo sklenjene pogodbo za subvencionirano prehrano.

Na tak način študentom omogoča vsaj en topel obrok in 2 dcl vode ali brezalkoholne pijače brez doplačila, za vsak delovni dan v mesecu. Število subvencij, ki jih lahko prejmejo študentje je omejeno na število delovnih dni v mesecu.

Kdo je upravičen do subvencije prehrane?

Do subvencije so opravičeni vsi študentje, ki se izobražujejo na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji. Subvencijo lahko koristijo tako redni kot tudi izredni študentje, absolventi ter absolventi podiplomskega študija, če niso zaposleni ali iskalci zaposlitve. Do subvencije so upravičeni tudi študentje tujih univerz, ki v okviru mednarodnih izmenjevalnih programov v RS opravljajo študijske obveznosti in jim univerza ali visokošolski zavod s potrdilom dodeli tak status. Študentje, ki so že mamice ali očki, imajo pravico do desetih dodatnih subvencioniranih obrokov mesečno. Ta pravica se šteje za vsakega otroka, uveljavlja pa jo lahko samo eden od staršev.

Deset dodatnih subvencij imajo tudi študenti s posebnimi potrebami zaradi težje funkcionalne prizadetosti ter otroci padlih v vojni za Slovenijo s statusom študenta.

Kakšna je višina subvencije?

Ko se gostinec prijavi na razpis, navede polno ceno za obrok. Od te cene se odšteje državna subvencija, ki je za vsak obrok enaka, tako dobimo ceno razlike med polno vrednostjo obroka in subvencijo. Trenutno višino subvencije prehrane preveri v prispevku o študentskih bonih.

Subvencije, ki jih ne porabite v tekočem mesecu, se vam prenesejo v naslednji mesec in veljajo dva še dva meseca. Če jih v tem času ne porabite, se vam izbrišejo.

Kaj vam pripada?

Vsakemu študentu pripada glavna jed + 2 hoda (juha, solata ali sadje). Ob obroku vam pripadata še 2 dcl vode, razen pri  dostavi na dom. Študent lahko izbira med ponudbo, ki je na voljo za študente in ki mora biti objavljena na vidnem mestu v restavraciji in ne med ponudbo a la cart, z možnostjo doplačila.

Ko hrano naročite, morate povedati, da boste koristili subvencijo, ko pa napoči trenutek plačila, morate predložiti osebni dokument s sliko ter plačati razliko do polne vrednosti kosila.

Kako to poteka?

Študentje svoje subvencije preko vmesnika, ki ga ima vsak ponudnik subvencionirane prehrane, enostavno unovčujejo s pomočjo svojega mobilnega telefona oziroma brezkontaktne čip kartice. Nekdanje prodajalne bonov so se spremenile v Info točke, na katerih se študentje oglasijo enkrat letno in se vpišejo v sistem, kasneje pa samo v primeru težav.

Portal študentska prehrana

Spletni portal www.studentska-prehrana.si ponuja možnost vpisa v sistem prehrane, pa tudi veliko drugih pomembnih informacij, povezanih s prehrano.

Študent ob prvem vpisu v sistem najprej opravi prijavo. Na podlagi številke te prijavnice se na Info točkah vpiše v sistem. Za podaljševanje statusa v sistemu prehrane študent enkrat letno predloži svoje potrdilo o šolanju. Takoj po vpisu v sistem subvencionirane prehrane lahko študent začne koristiti svoje subvencije.

Pravočasno poskrbimo za svoj imunski sistem

Jesen je čas prvih prehladov, zato moramo za svoje dobro počutje še posebej poskrbeti z dvigom imunskega sistema.

Pomaga počivanje, pitje zadostnih količin tekočine, razni domači čaji, preventivno pa tudi gibanje in dobra telesna pripravljenost.

 

Imunski sistem nas varuje pred »vsiljivci«

Imunski sistem je sistem specializiranih celic in organov, ki nadzorujejo naše telo in ga varujejo pred zunanjimi napadi in dejavnostjo znotraj telesa. Stanje našega imunskega sistema je odvisno od genetike, okolja, prehrane in načina življenja. Sestavljajo ga limfatični organi (limfne kapilare, žile in bezgavke), limfociti, imunoglobulini, citokini in sistem komplementa. Čeprav brez njih lahko živimo, so ključnega pomena – kirurška odstranitev kateregakoli lahko močno ogrozi naše zdravstveno stanje.

Bistvena komponenta imunskega sistema so celice naravne ubijalke, ki so odgovorne za naravno imunost, bele krvne celice, predprogramirane za uničevanje rakavih in z virusi okuženih celic. Ko se aktivirajo, sproščajo citokine, ki spodbudijo druge imunske celice ali pa učinkovito uničujejo z virusi okužene ali rakave celice. Pri virusnih obolenjih pripomorejo k zmanjšanju časa trajanja in jakosti simptomov bolezni, počutje bolnosti se zato močno izboljša.

Naš organizem ogrožajo različne tuje snovi, ki povzročajo bolezni. Obrambna sposobnost je odvisna od imunskega sistema, ki jih prepoznava in uničuje. Zanj moramo še posebej poskrbeti v hladnejši polovici leta.

 

Potrebno ga je okrepiti

Kadar smo v slabi fizični in mentalni kondiciji, je naš imunski sistem dosti bolj ranljiv. Za okrepitev je pomembna zdrava prehrana in pijača, telesna aktivnost na svežem zraku, sončenje, primerna telesna teža, meditacija, pozitivne misli, dober spanec, opuščanje škodljivih razvad itd. Okrepimo ga lahko tudi s pomočjo številnih naravnih sredstev, kot so ameriški slamnik, česen, čebula, aloe vera, paprika, brokoli, limona, mandarina, pomaranča, kislo zelje, cvetača in brstični ohrovt.

 

Nad prehlad z domačimi pripravki

Ob prehladu pomagajo številna stara preizkušena domača zdravila. Eno najpomembnejših zdravil je čaj, ki ga je v času prehlada treba popiti čim več oziroma vsaj tri litre na dan. Najbolje je uporabiti rastline, ki jih posušimo sami doma ali kupimo na tržnici ali v lekarni, torej ne filter vrečk. Čaja iz lipovih cvetov, kamilic ali žajblja ne smemo piti v prevelikih količinah. V večjih količinah lahko pijemo šipkov čaj, metin in melisin, bezgove cvetove in podobno. Zdravilni in blažilni čaji pridejo še globlje v grlo. Primerni so na primer zeliščni čaji s slezom, žajbljem, lapuhom, timijanom ali suličastim trpotcem. Medu nikar ne dajate v vroč čaj, ampak ga uživajte ločeno ali v mlačnem čaju.Preizkušeno domače zdravilo pri prehladih in virozah sta surov česen in čebula. Učinkovit je tudi vitamin C, ki ga v obilici najdemo v soku sveže stisnjenih limon.

Pomagajo tudi razne inhalacije eteričnih olj, npr. evkalipta, materine dušice, smreke, limone in sivke.

V primeru, da prehlad ali viroza trajata več kot tri do pet dni brez vidnega izboljšanja, je treba po mnenju strokovnjakov poiskati zdravniško pomoč.

Prehranjujemo se lahko na zelo različne načine

Frutarijanstvo, pesketarijanstvo ali diharjanstvo?

Poleg vsejedcev poznamo v današnjih časih zelo različne in raznolike oblike prehranjevanja: laktovegetarijansko prehranjevanje, strogo vegetarijansko, frutarijansko, presno, makrobiotiko, postenje in številne druge.

Več vrst vegetarijanstva

Vegetarijanstvo v splošnem pomenu pomeni izogibanje mesu in izdelkom živalskega izvora, kot so usnje, krzno, svila itd. Vegetarijance ločimo glede na izbor hrane, življenjski slog in svetovne nazore. Obstaja veliko vrst vegetarijanstva. Laktovegetarijanci poleg hrane rastlinskega izvora uživajo tudi mlečne izdelke, ovovegetarijanci uživajo tudi jajca, laktoovovegetarijanstvo pa tako mlečne izdelke kot tudi jajca. Fleksiveganstvo pomeni uživanje predvsem veganske hrane, občasno, vendar redko tudi mleko, jajca in med, zlasti iz etično in ekološko manj sporne pridelave.

Posebna oblika je sadjejedstvo oziroma frutarijanstvo, ki pomeni le uživanje sadežev in plodov, kot so paprike, jajčevci, paradižnik, kumare, oreščki in semena, ne pa tudi živil živalskega izvora, zelenjave in žit.

Etični vegetarijanci se izogibajo vsem izdelkom živalskega izvora (npr. usnje, volna, krzno), prehranski vegani ali popolni vegetarijanci pa živalske izdelke izključujejo le iz prehrane. Okoljsko veganstvo zavrača uporabo živalskih proizvodov ob predpostavki, da je industrijska praksa okolju škodljiva in netrajnostna.

Semi ali delni vegetarijanci niso pravi vegetarijanci in le omejujejo uživanja mesa in izključujejo iz svoje prehrane vse rdeče meso in uživajo le ribe in perutnino.

Pesketarijanstvo pomeni, da poleg hrane rastlinskega izvora oseba uživa tudi ribe in preostalo morsko hrano, ne uživa pa perutnine in rdečega mesa sesalcev.

Več podvrst veganstva

Veganski način prehranjevanja ima prav tako več  podvrst – najbolj razširjeni načini prehranjevanja so makrobiotični, presnojedski in ayurvedski, ki imajo vsako svoje značilnosti. Makrobiotiki uživajo predvsem polnozrnate žitarice, stročnice, zelenjavo in tradicionalno japonsko hrano. Ni nujno, da so popolni vegetarijanci, dovoljene so tudi ribe. Presnojedstvo je način prehranjevanja, ki ni nujno vegetarijanski. Hrano se uživa le nekuhano, nepredelano in pogosto organsko. Odvisno je od življenjskega stila. Obsegajo pa izbor surovega sadja, zelenjave, oreškov, semen (vključno s polnovrednimi žiti, npr. gaba riž), jajc, rib (npr. sašimi), mesa (npr. pršut in karpačo) ter nepasteriziranih nehomogeniziranih mlečnih izdelkov (mleko, sir, jogurt iz nepasteriziranega mleka).

Kot zanimivost – obstajajo tudi diharjanci, ki uživajo samo vodo in določene sokove.

Splošno sprejeto dejstvo je, da je življenje brez hrane nemogoče, pa vendar …

… so tudi posamezniki, ki so to prepričanje ovrgli. Obstajajo ljudje, ki hrane ne uživajo že več let ali celo desetletij in trdijo, da se hranijo le s sončno svetlobo oziroma prano. Hranjenje s tekočino se imenuje likvidarijanstvo, hranjenje z dihom, vitalno energijo ali prano pa pranojedstvo oziroma bretarijanstvo.  Vendar je pri teh stvareh trebabiti skrajno previden, saj so povezane z višjo duhovno zavestjo človeka.

Napolnili Študentski kampus

Včerajšnji prvi študijski dan so študenti Univerze v Ljubljani zaključili z velikim koncertom na Študentskem kampusu. Kar 5.000 študentov je do jutranjih ur žuralo skupaj z Alyo, Špelo Grošelj, Jeleno Rozgo in glasbeno skupino New Game Over.

Na brezplačnem velikem koncertu, ki je že tretje leto zapored potekal na veliki ploščadi Študentskega kampusa, so organizatorji – Študentski kampus in Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, tudi letos pozdravili večtisočglavo množico mladih, ki so želeli proslaviti uspešen vstop v novo študijsko leto. Prva je na veliki oder Študentskega kampusa stopila Alya s svojim bendom in z energičnim nastopom dodobra ogrela množico. Sledilo je presenečenje večera – nastop fantovske zasedbe New Game Over, ki so poleg dobro poznanih starih hitov zapeli tudi svojo novo uspešnico Srce bez adrese. Nekaj pred polnočjo je na oder stopila najbolj težko pričakovana gostja večera Jelena Rozga. Energijo in nepozabno vzdušje na Kampusu pa je vse do druge ure zjutraj držala Špela Grošelj, ki se je od študentov poslovila z besedami »Srečno novo študijsko leto!«

 

S programom ob začetku študijskega leta pa Kampus nadaljuje tudi v prihodnjih dneh. Že jutri se bo na veliki ploščadi odvila gledališka predstava 7ka, v izvedbi gledališke skupine Študentskega sveta stanovalcev Univerze v             Mariboru. Vstop je prost. V sredo prihodnji teden pa vse študente, ki se radi prepustijo kulinaričnim užitkom ob kozarčku dobre kapljice, na Kampusu čaka kulinarična tržnica in Vinska cesta.

 

Se vidimo na Kampusu!

Beton Ltd. se odpravlja na turnejo

Beton Ltd. se s predstavo Ich kann nicht anders odpravlja na turnejo na Češko in Poljsko:5. in 6. oktober: Prague Crossroads International Theatre Festival, Praga, Češka10. in 11. oktober: Festival Konfrontacje Teatralne Lublin, Poljska

Kolektiv Beton Ltd. se problematik sodobnega sveta vsakič znova loteva z dobršno mero samorefleksije in humorja, z inovativnimi uprizoritvenimi načini in postopki. Ich kann nicht anders je njihova peta predstava. Več o predstavi.

Beton Ltd. so Katarina Stegnar (dobitnica nagrade Prešernovega sklada), Branko Jordan in Primož Bezjak.

 

Beton Ltd. se bo na gostovanjih na Češkem in Poljskem postavil ob bok priznanim svetovnim sodobnim avtorjem, kot so Forced Entertainment, She She Pop, Benjamin Verdonck, Romeo Castellucci in Rabih Mroué. Umestitev kolektiva Beton Ltd. na ta dva festivala pomeni priznanje njihovi ustvarjalnosti, posebni avtorski poetiki in visoki kvaliteti predstav, ki jih ustvarjajo na podlagi dolgih raziskovalnih obdobij ter angažiranega premisleka in odziva na stanje duha v svetu, na politične in socialne turbulence današnjega časa.

Tudi zabave morajo biti

Študijsko leto se je začelo. Jesen je čas raznih spoznavnih večerov in sprejemom brucov oziroma brucovanj.

Bruci so prvi letniki

Bruc je slušatelj prvega letnika na univerzi, slabšalno pa se lahko uporabljata tudi izraza bruculja in bruclja. V ožjem pomenu se izraz uporablja za študente prvega letnika, preden opravijo neformalni iniciacijski proces, tako imenovano brucovanje, s čimer postanejo »ta pravi« študenti. Uradno so bruci tako poimenovani prvo leto, neuradno pa ponekod ostaja glede na kriterije, med katere sodi tudi prva desetka, prvi spodleteli izpit itd.

 

Številni spoznavni večeri in brucovanja

Bruci gredo na fakulteti, ki jo obiskujejo, v študentskih domovih, klubih študentov in še kje skozi iniciacijski obred, ki ga vodijo starejši študentje. Za bruce je ta obred zabaven, a ne nujno prijeten. Povezan je z zabavo, glasbo in plesom ter raznimi šaljivimi preizkušnjami. Spoznavni večer ali brucovanje se lahko začne z večerjo oziroma raznimi prigrizki, nato pa sledi šaljivi del. Bruce čakajo številne preizkušnje, s katerimi pokažejo, kaj znajo in kakšni so, pitje brucomora, razglasitev naj bruca in brucke ter druge igre. Nato pa sledi zabava.

 

Zloglasni brucomor

Na brucovanju so bruci prisiljeni izpiti brucomor, »zvarek«, namešan iz raznoterih pijač, ki naj bi brucem začasno zagrenil življenje. Bruc s posebnimi pooblastili in funkcijo je brucmajor. Ponekod poznajo tudi »zelenega carja«, ki odloča o tem, kako bodo z njimi ravnali na brucovanju.

Brucomor je velika neznanka in včasih celo strah brucev. O tem, kaj vse dajejo vanj, krožijo ponekod že prav bizarne zgodbe. Recept pa je seveda skrivnost, dokler nisi sam na mestu, da ga za mlajše generacije pripravljaš, pa še takrat si zavezan k molčečnosti.

 

Zabave so pomemben del študentskega življenja, a razumno

Zabave so del študentskega življenja. Na njih se spoznate z vrstniki na čisto drugačen način. Študentski žuri so tudi pomoč pri vzpostavljanju socialne mreže. Komunikativni in novih poznanstev željni te pridobijo tudi na faksu, vendar so pogosto omejeni s časom in prekrivajočimi urniki. Spoznaš lahko svoje vrstnike, bodoče prijatelje in navežeš nove stike in poznanstva.

Kljub temu da je namen študentskih žurov zlasti zabava, se je treba zavedati, da je ne dosežemo z alkoholom in prepovedanimi drogami. Zabava naj mine v zdravem duhu.

Prekomerna količina alkohola lahko privede do šestih stopenj, zadnja je lahko celo smrtna. Pri prvi stopnji je človek sproščen in vesel. Druga stopnja privede do čustvene nestabilnosti, smejanja brez razloga, oteženega govorjenja in slabšanja motoričnih sposobnosti, nato pa vsaka naslednja pomeni korak nazaj za človeški organizem. Pri peti stopnji je že potrebno izpiranje želodca zaradi prekomerne količine alkohola, katerega finančne posledice seveda nosite sami.

 

Zdrava prehrana naj postane način življenja

Zdrava prehrana je verjetno ena izmed tem, ki se ji v današnjem času posveča največ pozornosti. A je zanimivo dejstvo, da število prekomerno težkih ljudi, tudi v mlajših starostnih skupinah, in število bolezni, povezanih s prehrano, strmo narašča.

Ni vse le v sadju in zelenjavi. Zdravo prehrano se napačno povezuje le s shujašnjem. Tudi če težav s težo nimamo ali smo zdravi, moramo jesti zdravo in uravnoteženo hrano, da bi še naprej ostali čili in zdravi.

Pravila zdrave prehrane so se z novimi raziskavami in dognanji spremenila

Prehranska piramida, sestavljena iz petih skupin živil in s prepovedanimi sladicami na vrhu, se je s sodobnejšimi dognanji spremenila. Vse več strokovnjakov postavlja na prvo mesto vodo. Priporočena dnevna količina je en liter na 25 kg telesne teže. Druga najpomembnejša skupina živil je zelenjava, nato kakovostne maščobe (maslo, olja in mastne ribe). Na četrtem mestu so sadje in škrobna živila v razmerju dva proti ena. Najmanj naj bi pojedli mesa, še manj mesnih izdelkov, zelo malo ali še raje nič pa sladkarij.

Nova prehranska piramida daje prednost raznovrstni zelenjavi, ki jo organizem nujno potrebuje za dobro delovanje in sprotno odstranjevanje kislih presnovkov iz telesa. Kakovostne maščobe nam dajo energijo. Nepogrešljive so pri presnovi v maščobah topnih vitaminov in pomembna sestavina celičnih membran.

Sadje in ogljikovi hidrati so na četrtem mestu. Sadje vsebuje sladkor, ki lahko v telesu povzroči zakisanost. Ogljikove hidrate predstavljajo krompir, žita in izdelki iz njih. Priporočljiva so polnozrnata živila. Prečiščena moka ima znižano hranilno vrednost, tako kot bel sladkor.

Mesa naj bi pojedli malo, še manj mesnih izdelkov. Na samem vrhu sodobne prehranske piramide so slaščice, ki vsebujejo sladkor in transmaščobne kisline, ki jih telo prav nič ne potrebuje, pač pa mu le škodijo.

Mleka in mlečnih izdelkov (izjema je le maslo) v sodobni prehranski piramidi ni.

Ključna sprememba nove prehranske piramide je tudi, da vsebuje vidik telesne dejavnosti za zdravje.

Biološka živila

Zdrava prehrana naj temelji na biološko pridelanih živilih in vključuje uporabo (kakovostnih) prehranskih dodatkov. Tudi neprimerna mehanska priprava in termična obdelava lahko bistveno zmanjšata prehransko vrednost živila in antioksidativni potencial v njem.

Pri izbiri živil dajmo prednost lokalno pridelanim, in ne živilom, ki prihajajo iz drugih kontinentov, držav in regij. Najboljša izbira je seveda z lastnega, domačega vrta. Če te možnosti nimamo, pa posegajmo po posebej označeni ekološko oziroma bio pridelani hrani.

Bodite pozorni na sestavine in upoštevajte nasvete strokovnjakov

Pomembno je, da se naučite brati etikete na živilih, vendar temeljito, saj na prvi pogled včasih zavajajo. Pazite na vsebnost umetnih snovi, konzervansov, emulgatorjev, E-jev in sladil (manitol, sorbitol, aspartam, ksilitol …), ki delujejo negativno na zdravje. Če izdelek ne vsebuje sladkorja, še ne pomeni, da ga nima. Sladkor se namreč lahko nahaja tudi v obliki naravnega sladkorja oziroma fruktozi.

Da bi pospešili metabolizem, je treba uživati več manjših obrokov, ki jih razporedimo skozi ves dan. Metabolizem pospešujejo tudi zeleni čaj, kava, začimbe, kot so čili, kajenski poper, cimet, ingver, kakovostne beljakovine. Strokovnjaki opozarjajo tudi na glikemijski indeks pri živilih z ogljikovimi hidrati, uravnotežen izbor kislih in bazičnih živil, izogibanje hidrogenirani rastlinski maščobi (margarine, piškoti, peciva), živalskim maščobam in predelanim oljem. V prehrano dodajte hladno stiskano olivno olje, olje oreščkov makadamia, bučno olje, svetlinovo olje, ribje olje, kokosovo olje. Opozarjajo tudi na prekomerni vnos soli, ki jih v večjih količinah vsebujejo predelani izdelki.

S pravo hrano poskrbite za svoje možgane

Pravilna in uravnotežena prehrana je zelo pomembna za zdravje. Vsaka starostna skupina ima določene prehranske zahteve, ki jih mora upoštevati.

Študentje so v času študija še posebej mentalno aktivni, zato morajo poskrbeti tudi za kvalitetno gorivo svojih možganov.

Mladi se v glavnem prehranjujejo nezdravo

Raziskave so pokazale, da je prehrana slovenskega prebivalstva nezdrava, kar velja še posebej za mlade. Ne zaužijejo priporočenega števila dnevnih obrokov, imajo neustrezen ritem prehranjevanja, previsoka je energijska vrednost zaužitih obrokov, zaužijejo preveč maščob, na jedilnikih je premalo sadja in zelenjave.

Tudi ponudniki subvencionirane prehrane za študente so dolžni uresničevati smernice zdravega prehranjevanja ministrstva za zdravje in študentom zagotavljati kakovostne obroke z optimalnimi energijskimi in hranilnimi potrebami študentov.

Priporočena energijska vrednost kosila za študente

Zaradi posebnih psihofizičnih potreb in zmožnosti vzdrževanja daljše sposobnosti koncentracije je pravilno prehranjevanje študentov zelo pomembno.

Zaradi študijskih obveznosti hitro pozabijo na primerno časovno in količinsko razporejeno prehrano s tremi obroki (zajtrk, kosilo, večerja) ter dvema malicama. Nezdrave prehranjevalne navade povzročajo slabo počutje in slabšo delovno storilnost ter hkrati vplivajo na zmanjšano odpornost organizma, ki je dejavnik tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni v poznejšem življenjskem obdobju.

Po smernicah zdravega prehranjevanja za študente je priporočena energijska vrednost kosila študentov od 750 do 1050 kcal za moške in od 600 do 840 kcal za ženske. Kosilo naj obsega glavno jed (mesna jed ali zamenjava za meso), škrobno prilogo, zelenjavo ali sadje (zelenjava, kuhana priloga, surova solata ali kompot) in napitek (voda, naravni sok, mlečni napitek, nesladkan čaj). Škrobne priloge, zelenjave in sadja mora biti enkrat več kot glavne jedi.

Študentje se vse bolj zavedajo pomena zdrave prehrane

Zdravo prehrano študentov spodbuja tudi Študentska organizacija Slovenije, ki je v sodelovanju s Fakulteto za vede o zdravju Univerze na Primorskem in študentov dodiplomskega študijskega programa Prehransko svetovanje – dietetika in podiplomskega magistrskega študijskega programa Dietetika v okviru projekta „Jem zdravo. Študiram s polno paro!“ izdala brošuro s številnimi zanimivi nasveti za zdravo prehrano študentov. Želijo jih spodbuditi k zdravemu načinu prehranjevanja in motivirati gostinske ponudnike k pripravi in ponudbi zdravih obrokov kosil.

Hrana za naše možgane

Med kvalitetna goriva za delovanje možganov spadajo borovnice, ki nevronom v naših možganih omogočajo lažjo in učinkovitejšo komunikacijo. Jagodičje nasploh zagotavlja številne hranilne snovi, ki skrbijo, da možgani nemoteno delujejo. Jabolka so odlična hrana za možgane, saj vsebujejo kverctin, močan antioksidant, ki ščiti občutljive predele možganov, ki so sicer dovzetnejši za poškodbe, ki jih povzročajo škodljivi prosti radikali, zaradi česar lahko posledično pride do upada kognitivnih sposobnosti. Avokado je bogat vir zdravih maščob, ki hranijo možgane.

Velika nihanja glukoze v krvi privedejo do slabše osredotočenosti in pomanjkanja koncentracije. Izberite raje sestavljene ogljikove hidrate, ki so v polnovrednih žitih, kašah, rižu, stročnicah in krompirju ter gomoljčnicah.

Med koristne za možgane med drugim spadajo še sardine in losos.

Število študentov na izmenjavi se iz leta v leto povečuje

Število študentov na izmenjavi se iz leta v leto povečuje, čeprav je Slovenija v tem delu še precej pod povprečjem EU.

Študentje se za izmenjavo odločajo, da bi pridobili izkušnje in se naučili tujega jezika, raziskave pa kažejo, da so na ta način tudi bolj konkurenčni na trgu dela. Natančnih podatkov o profesorjih, ki predavajo v tujini, ni.

 

V študijskem letu 2013/2014 je bilo tako na izmenjavi v tujini 1792 študentov, v študijskem letu 2014/2015 1987, v študijskem letu 2015/2016 pa že 2090. Istočasno je bilo v študijskem letu 2015/2016 pri nas na izmenjavi 2400 tujih študentov. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) sicer v svojem nedavno objavljenem mednarodnem zborniku kazalnikov v izobraževanju v 35 državah članicah ugotavlja, da je bil delež tujih študentov, ki so se leta 2015 vpisali na študij v Sloveniji, le triodstoten, kar da je daleč pod povprečjem OECD, ki je leta 2015 znašalo 11 odstotkov, v 22 državah EU pa 12 odstotkov. Istočasno zbornik ugotavlja, da je bilo leta 2015 tako ali drugače v Sloveniji v izmenjavo vključenih 2,7 odstotka domačih in tujih študentov.

 

Precej študentov se sicer za izmenjavo ne odloči zato, ker programi na tujih fakultetah niso povsem kompatibilni s programi na matični fakulteti, zaradi česar se pogosto zgodi, da morajo po vrnitvi z izmenjave opravljati obveznosti na matični fakulteti za nazaj. Do zdaj je bilo v program Erasmus+ tako ali drugače vključenih že okoli devet milijonov ljudi. Mladi, pa tudi drugi, ki se vključijo v program, so veliko bolj konkurenčni na trgu dela in so na sploh uspešnejši pri svojih karierah.