Kako kreativno in unikatno zaviti darilo

Prazniki so povezani tudi z obdarovanjem. Potem ko ste darilo kupili, sledi še bolj pomembno dejanje, kako ga lepo in unikatno zaviti.

Le tako da potem lepo zaokroženo celoto in poveča njegovo vrednost. Včasih nas lepo zavito darilo bolj navduši kot sama vsebina. Vendar je to lahko prava umetnost, ki marsikomu povzroča preglavice. Zbrali smo nekaj predlogov zavijanj daril.

 

Uporabite lahko različne materiale

Kaj uporabiti, s čim začeti? Malo pobrskajte po omarah in policah, kaj imate. Za zavijanje daril lahko uporabite zelo raznolike materiale. Uporabite lahko  juto, bananin papir, navadne vrvice, natron papir, rafijo,  rižev papir, časopisni papir, stare darilne vrečke, star ovojni papir in še kaj. Za darilo z vsebino za otroke izberite papir z živimi barvami, oziroma papir s potiskom otroških motivov risanih junakov. Pri odraslih pa nekaj, kar je v povezano s hobiji osebe, ki ji darilo podarjate. Če ima rada naravo, pridejo v poštev tudi stari koledarji z motivi pokrajine ali kakšna časopisna reportaža. Če ima oseba rada živali, poiščemo motive živali.

Darilo lahko zavijemo tudi v staro bombažno majico in jo porišemo. Če je vsebina darila taka, da je to možno, jo lahko preprosto damo v steklenico za vlaganje zelenjave.

Ključno je, da imate materiala dovolj, da darilo prekrije po širini in pri straneh sega čez polovico stranske ploskve. Darilo ovijamo z natančnim prepogibanjem robov. Pazimo, da se stranice lepo med sabo ujemajo. Pri tem si lahko pomagamo z dvostranskim lepilnim trakom.

 

Pomembni so tudi dodatki

Za dodatke lahko uporabimo suho sadje, posušeno cvetje, vejice, volno, elastike, izrezke iz časopisov, starih darilnih vrečk. Preprosto oziroma minimalistično zavitemu darilu lahko dodamo veliko pentljo ali ga oblepimo z raznim materialom: vejicami, listi, zelenjem, fotografijami itd.

Pentljo lahko nadomesti tudi etiketa. Uporabimo lahko etike z oblačil, ki jih oblepimo ali prebarvamo in popišemo s kakšno dobro mislijo ali imenom obdarovanca.

 

Popestritev z napisi

Pisane črke in preproste ilustracije popestrijo enobarven papir ter darilo obogatijo z dobrimi mislimi. Najbolj priljubljen je stil, ki posnema pisanje s kredo po šolski tabli. Namesto napisa, komu je namenjeno darilo, lahko priložite fotografijo, morda celo črno-belo ali kakšno iz preteklosti. Fotografija pove več kot tisoč besed. Lahko priložite tudi fotografijo s kakšnega skupnega dogodka ali česa, kar si želi. Darilo bo tako postalo še bolj osebno.

»Lahko rečemo, da smo v zlati sredini in da delamo na tem, da bomo nad povprečjem.«

Društvo študentov invalidov Slovenije je bilo ustanovljeno z namenom zagovarjanja interesov in posebnih potreb študentov invalidov ter izvajanja programov pomoči in drugih dejavnosti, ki prispevajo k izboljšanju položaja študentov invalidov na področju izobraževanja, bivanja in zaposlovanja. Pogovarjali smo se s predsednikom društva Martinom Gecem.

Kaj sploh pomeni status študenta s posebnimi potrebami/invalida?

Status študenta s posebnimi potrebami študentom invalidom prinaša določene pravice, ki so potrebne za enakopravno opravljanje študija. Tako jim omogoča prilagoditve pri izvedbi pedagoškega dela, prilagoditve glede študijskega gradiva, prilagoditve načina preverjanja in ocenjevanja znanja, izjemen vpis v višji letnik, kljub temu da vse obveznosti niso opravljene, izjemno podaljšanje študentskega statusa in nekatere druge pravice. Poleg pravic seveda nalaga tudi določene odgovornosti in obveznosti. Veseli smo, da so bili v zadnjih letih na vseh javnih univerzah sprejeti Pravilniki o študentih s posebnimi potrebami, ki urejajo to področje.

Kaj je namen društva, kako študentom invalidom pomagate?

Začetki društva segajo v leto 1996, ko so se študenti invalidi začeli povezovati z namenom zagovarjanja interesov in potreb študentov invalidov. Kasneje je društvo začelo tudi z izvajanjem posebnih socialnih programov in drugih dejavnosti, ki prispevajo k izboljšanju položaja študentov invalidov na področju izobraževanja, bivanja in zaposlovanja. Društvo danes izvaja štiri posebne socialne programe, ki so financirani iz različnih javnih sredstev. Največji financer je Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, sledijo ji Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Invalidski sklad, Mestna občina Ljubljana, ŠOU Ljubljana, ŠOU Maribor in nekatere druge organizacije. Med najpomembnejšimi programi bi poudaril predvsem osebno asistenco in prevoze. Gre za dva temeljna programa, brez katerih študenti invalidi ne bi mogli študirati oziroma bi bil njihov študij zelo otežen. Poleg omenjenih programov izvajamo še program službe za pomoč študentom invalidom, ki zajema predvsem svetovanje in strokovno podporo že pred študijem, med študijem in po študiju. Poskrbljeno imamo tudi za različne obštudijske dejavnosti, kot so plavanje, izobraževanja, izleti, dramska dejavnost in fizioterapija.

Koliko članov štejete?

V društvo je trenutno včlanjenih 130 članov, ki prihajajo iz vse Slovenije. Združujemo študente z različnimi vrstami in stopnjami invalidnosti, prav tako pa tudi tiste, ki imajo različne dolgotrajne bolezni ali učne težave.

Podpora le pri študiju? Še na kakšnih drugih področjih? 

Poleg podpore pri študiju društvo nudi podporo tudi na ostalih področjih. Podporo nudimo že dijakom glede študija in bivanja v času študija, v zadnjih letih pa delamo tudi na področju zaposlovanja, saj opažamo, da se številni invalidi diplomanti po zaključku študija ne znajdejo najbolje na trgu dela. To težavo rešujemo z različnimi izobraževanji, na katerih lahko študenti invalidi pridobijo najnujnejše kompetence, potrebne za zaposlitev, prav tako pa nudimo tudi prilagojene prakse, ki jih lahko člani opravljajo na društvu in tako pridobijo praktične izkušnje ter številne študijske obiske podjetij in državnih organov ter institucij. Študentom pomagamo tudi pri reševanju bivalne stiske med in po zaključku študija. Letos smo s strani Mestne občine Ljubljane v najem za neprofitno najemnino pridobili invalidom prilagojeno stanovanje, v katerem bivata dve študentki, ki sta se morali izseliti iz študentskih domov.

Kaj pa obštudijske dejavnosti?

Kot sem že omenil, društvo skrbi za pestro obštudijsko življenje. V 20 letih delovanja je društvo izvedlo številne gledališke in plesne predstave, med katerimi bi izpostavil predvsem zadnjo z naslovom ČUDedŽNI, ki je premiero doživela prav na obletnici 20-letnice delovanja društva maja letos. Pri vseh predstavah sodelujemo z znanimi slovenskimi umetniki, ki pripomorejo k profesionalnosti izvedbe. Nudimo tudi plavanje v ogrevanih bazenih v Ljubljani in Mariboru, izobraževanja, predavanja, izlete po Sloveniji in v tujino ter mnoge druge dejavnosti, na katerih se lahko študentje družijo in malo umaknejo od študija.

Kako je pri nas poskrbljeno za invalidne študente, je dovolj?

Lahko rečem, da se stanje iz leta v leto izboljšuje. V zadnjih dvajsetih letih je bilo veliko narejenega. Fakultete so se arhitektonsko prilagodile, prav tako so se v veliki meri prilagodili tudi študentski domovi, ki so danes dostopni tudi za uporabnike invalidskih vozičkov. Prav tako so bili po vseh univerzah v Sloveniji sprejeti Pravilniki o študentih s posebnimi potrebami, ki vključujejo tudi študente invalide. Seveda vedno obstajajo možnosti za izboljšave. Rešiti je treba predvsem problematiko slepih in slabovidnih ter gluhih in naglušnih študentov. Prvi potrebujejo predvsem tipne oznake na fakultetah in v okolici, drugi pa indukcijske zanke in tolmače. S tem bi bistveno izboljšali kakovost njihovega študija.

Kaj najbolj pogrešate?

Poleg prilagoditev, ki jih potrebujejo slepi in slabovidni ter gluhi in naglušni študentje, si želimo, da bi nov Zakon o visokem šolstvu vključeval tudi študente invalide in ščitil njihove pravice, ki izhajajo iz specifičnih potreb na državni ravni. Prav tako si želimo, da bi se krčenje finančnih sredstev ustavilo, saj smo prišli do točke, ko so ogrožene osnovne in nujno potrebne storitve, ki jih društvo nudi svojim članom.

Kako pa je v primerjavi s preostalimi evropskimi državami?

Ko se primerjamo z drugimi evropskimi državami, opažamo, da so države, kjer je stanje boljše in države, kjer je stanje slabše. Lahko rečemo, da smo v zlati sredini in da delamo na tem, da bomo nad povprečjem. Povezujemo se z evropskimi partnerji in prenašamo dobre prakse. Prav letos smo sodelovali s slovaško Zvezo slepih, s katero smo pripravili skupni projekt usposabljanja mladinskih voditeljev za delo z mladimi slepimi in slabovidnimi. Smo tudi člani evropske mreže LINK, združenja institucij s področja visokega šolstva, ki skrbi za koordinacijo različnih dejavnosti na področju podpore študentom invalidom.

Spet bodo aktualni prehladi in virusna obolenja

Sezona prehladov, viroz in gripe je spet tu. V hladni polovici leta več časa preživimo v zaprtih prostorih, zato je več možnosti, da se nalezemo kakšne bolezni.

Prehlad – akutno obolenje dihal

Prehlad je akutno obolenje dihal, ki je največkrat posledica virusne ali bakterijske okužbe sluznice žrela, nosu in obnosnih votlin. Povzroča ga lahko več kot dvesto različnih vrst virusov, zato telo ne more postati odporno proti vsem. Najbolj pogosti so rinovirusi.

Značilni simptomi so bolečine v žrelu, zamašen nos, obilen izcedek iz nosu, kihanje, glavobol, bolečine v mišicah, kašelj in splošna utrujenost. Pojavijo se dva do tri dni po okužbi, trajajo pa sedem do deset dni. Iz navadnega prehlada se lahko razvijejo tudi resne bolezni, kot sta bronhitis in pljučnica.

 

Viroza

Pod virozo razumemo okužbe, povzročene z različnimi virusi, ki povzročajo težave v dihalih in prebavnem traktu, še posebej v črevesju. Najpogostejši so adenovirusi, virusi gripe, respiratorni sincicijski virusi, med črevesnimi pa rotavirusi in kalicivirusi. Večina jih pri okuženi osebi povzroča izredno podobne simptome, zato je težko določiti za kakšno virusno okužbo gre. Simptomi so si pri virusnih obolenjih precej podobni. Najpogogostejši so povišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, suh kašelj, draženje v grlu in žrelu, izčrpanost, občutek mrazenja, pri črevesnih pa še bruhanje, driska in slabost. Pred virozo se najbolje zaščitimo z močnim imunskim sistemom.

 

In tudi gripa

Gripa je akutna okužba dihal, ki pa jo povzročajo druge vrste virusi kot prehlad. To so virusi influence tipa A, B ali C, ki svojo sestavo in značilnosti nenehno spreminjajo. Največkrat se okužimo z virusom gripe tipa A, ki tudi najbolj spreminja svoje značilnosti. Tudi virus gripe B povzroča epidemije, ki se pojavljajo na štiri do šest let. Virus gripe C je najmanj patogen in povzroča blage okužbe dihal pri otrocih. Gripo spremljajo visoka telesna temperatura, mrazenje, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, utrujenost, suh kašelj in boleče žrelo.

 

Razlika gripa ali viroza

Eden najznačilnejših znakov gripe je visoka vročina, ki lahko doseže tudi 40 °C ali več in traja 3 do 4 dni. Pri prehladu se visoka vročina pojavi le redko in je le rahlo zvišana. Gripo običajno spremljajo glavobol in bolečine v mišicah, česar pri prehladu ni. Gripa bolnika izrazito izčrpa, kar je pri prehladnih obolenjih redkost.

 

Pomembna je preventiva

V boju proti prehladu in gripi pomaga zdrava prehrana z veliko sadja in zelenjave, dovolj tekočine in izogibanje alkoholnih pijač in kajenja ter aktivno življenje.  Redno si moramo umivati roke. Z rokami se ne dotikamo oči, nosu in ust. Z dotikanjem različnih okuženih površin namreč lahko virus prenesemo v telo. Izogibamo se tesnim stikom z ljudmi, ki imajo znake bolezni. Brez zaščitnih sredstev se jim ne približujemo na manj kot en meter. Kadar kašljamo ali kihamo, si usta in nos zakrijemo s papirnatim robčkom in ga takoj po uporabi odvržemo v koš. Če robčka nimamo, kihnemo ali zakašljamo v zgornji del rokava. Če zbolimo, ostanemo doma, da ne širimo okužbe.

Kakovost študija?

ŠOS ob mednarodnem dnevu študentov pričenja z največjo mednarodno konferenco na temo kakovosti študija.
Danes obeležujemo mednarodni dan študentov. Ta dan predstavlja obletnico nacistične okupacije praške univerze leta 1939, leta 1941 pa je 17. november postal mednarodni dan študentov, ko študenti po vsem svetu glasno opozarjamo na aktualno problematiko. Tudi na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) vsako leto ob »našem dnevu« še dodatno opozorimo na pomen dostopnega in kakovostnega izobraževanja ter aktualne izzive na področju študijske in študentske problematike. Letos pa smo se odločili dati poseben poudarek kakovosti študija.
 

Na ŠOS vsako leto ob mednarodnem dnevu študentov opozarjamo na študentske pravice, pri čemer damo še poseben poudarek eni temi. Glede na socialno problematiko, ki pesti študente, po navadi izbiramo teme iz tega področja, letos pa smo se odločili dati poseben poudarek 
kakovosti študija. Menimo namreč, da je osnovni pogoj in pravica vsakega študenta pravica do kakovostnega študija, kar se pogosto zanemarja.
 

Imamo pa tudi kar tri povode za to, da kakovost študija prav letos postavljamo v središče svojih prizadevanj: priča smo 
spremembam zakona o visokem šolstvu, ki bodo globoko zarezale v sistem kakovosti, kot ga poznamo danes; študenti sami si želijo bolj kakovostnega študija, kar so nam predstavili tudi v okviru zadnjega projekta »Študent, kje pa tebe čevelj žuli?« in končno z današnjim dnem v Ljubljani gostimo največji mednarodni dogodek s področja kakovosti visokega šolstva – mednarodno konferenco European Quality Assurance Forum (krajše: EQAF).
 

EQAF je trenutno največja mednarodna konferenca s področja visokega šolstva, ki je – navkljub naslovu in pretežno evropskim organizatorjem – zadnja leta presegla samo evropski okvir. Dogodek organizirajo 4 evropske organizacije oz. združenja: EUA – Evropska zveza univerz, ENQA – Evropsko združenje agencij za kakovost, EURASHE – Evropsko združenje višjih strokovnih šol in ESU – krovna evropska študentska organizacija, katere članica smo tudi mi.

 

Letos bo potekala že 11. konferenca, pričakujemo pa nekaj več kot 400 strokovnjakov z vsega sveta. Večinoma prihajajo z univerz, agencij za kakovost, različnih mednarodnih strokovnih združenj s tega področja, nekaj jih je iz višjih strokovnih šol, pričakujemo pa tudi okoli 40 študentov – predvsem podiplomskih študentov in raziskovalcev na področju procesov v visokem šolstvu in pa predstavnikov nacionalnih študentskih organizacij.

 

Dosedanjih 10 konferenc so gostile prestižne evropske univerze, zato smo še toliko bolj ponosni, da bomo 
letošnjo – prvič v zgodovini foruma – gostili študenti. S kandidaturo smo uspeli v postopku, kjer je bilo skupaj 14 prijaviteljev z vse Evrope.
 

Ravno letos, v času, ko se sprejema naša visokošolska novela, ki posega v sistem kakovosti, se nam zdi še toliko pomembneje slišati različne primere in izkušnje iz tujine, iz držav, ki so na področju zagotavljanja kakovosti veliko pred nami. Upamo, da se bomo iz izkušenj drugih tudi sami kaj naučili in mogoče preskočili delanje določenih napak oz. korakov v nepravo smer.

 

Letošnja tema je še posebej zanimiva – govorili bomo 
o kakovosti v različnih kontekstih in kako se lahko glede na te kakovost še izboljša. Prav tako pa so bili lani sprejeti novi standardi in smernice na področju zagotavljanja kakovosti – četudi lahko za Slovenijo rečemo, da še tistih iz leta 2005 nismo v celoti dosegli.
 

V treh dneh se bo na skupno blizu 
40 panelnih razpravah, predstavitvah in delavnicah zvrstilo okoli 90 različnih govorcev in razpravljavcev, med njimi tudi predsednik ENQA, generalni sekretar EURASHE, direktor EQAR, predsednica ESU, predstavniki UNESCA, OECD, rektorji številnih evropskih univerz, direktorji najboljših evropskih agencij (npr. Norveške NOKUT, Nizozemske NVAO) …
 

Zelo pomembno se nam zdi, da nam je uspelo to razpravo uspeli pripeljati v Slovenijo in tako omogočiti tudi našim institucijam, da se seznanijo z najnovejšimi trendi na področju kakovosti.

 

Še posebej smo veseli, da 
otvoritev dogodka sovpada z mednarodnim dnevom študentov – tako ima dogodek za nas še dodatno simboliko in še dodatno krepi naša prizadevanja na področju kakovosti študija.

Nenačrtovano prosto leto – poraz ali zmaga?!

Na fakulteti nas načrtovanje lahko pusti na cedilu. Tudi najboljšim, večnim odličnjakom, se pač zgodi. Vendar kaj to pomeni za študenta?

Je to poraz ali zmaga? Padec ali priložnost za osebno rast? Za večino vestnih študentov je nezmožnost napredovanja v višji letnik hud udarec. Toliko bolj, če se to zgodi nenačrtovano, kot splet nesrečnih okoliščin. Vendar, ali je res vse tako črno?


Ko ti zmanjka tisti ubogi kredit, ki ti prepreči vstop v višji letnik, se počutiš naravnost grozno. Ali pa ko se kriterij za vpis na drugo stopnjo nenormalno zviša … Ker takšnega worst-case scenarija seveda ne pričakuješ, ne izdelaš rezervnega načrta. Na primer, ne vpišeš absolventa (ker želiš študirati!), potem pa zadnji dan septembra izveš, da nisi sprejet na želeno smer – ŠOK! Z diplomo v roki seveda ne smeš izboljševati izpitov. Šah-mat položaj. Le čakaš lahko na to, kaj bo prinesel naslednji dan, naslednje leto …

Vsi načrti gredo v nič, vsa motivacija izgine, vse sošolce, s katerimi si se končno zbližal, boš prisiljen zamenjati za novo, mlajšo generacijo. Najhuje pa je, da se v tistem trenutku počutiš kot največja zguba. Naenkrat se ti življenje obrne na glavo. Postavi se ti milijon vprašanj, na katera si ne znaš odgovoriti. Kaj bo na to rekla moja družina? Kaj početi eno leto? Kako opravljati študentsko delo brez statusa? Kako pridobiti zdravstveno zavarovanje? Pa je res tako grozno? Ali smo študentje s tem le zaslepljeni … Morda pa je to lahko najboljše leto v našem življenju!

Ne smili se samemu sebi in naredi načrt

Načrt je ključ do uspeha. Zapiši, kaj želiš doseči. Kakšni so tvoji cilji – so realni, kako jih boš meril? Priporočam planer ”Ustvarjam sanjsko leto”, ki je zasnovan tako, da te vodi do cilja. Poleg tega lahko vsak mesec oceniš svoja glavna področja (osebnostna rast, finance, ljubezen …).

Zdravstveno zavarovanje

Ko izgubiš status študenta, izgubiš tudi zdravstveno zavarovanje, zato si ga čim prej priskrbi. Vlogo in informacije pridobiš na internetu, nadaljnje zadeve pa urejaš na Zavodu za zavarovanje, na Miklošičevi ulici. Na prvi pogled je vloga videti izjemno zahtevna – v resnici je treba napisati le osnovne podatke, vse drugo pa izpolni zavod.

Zavod za zaposlovanje

Tretja možnost pa je prijava na zavodu za zaposlovanje. Na spletni strani zavoda lahko posameznik dobi kar nekaj koristnih informacij. Ste vedeli, da zavod nudi nekatere brezplačne tečaje in napotke za izboljšanje CV-ja ter motivacijskega pisma? Če posameznik dobi službo preko zavoda, lahko s tem pridobi odlične izkušnje in stabilno plačilo.


Priprava na naslednje leto

Pomisli, katere kompetence bi ti prišle prav naslednje leto? Razmišljaš o zamenjavi študija? Morda je smiselno pomisliti na izboljševanje mature, saj ima lahko nov študij višjo omejitev. Glede na to se odloči, kaj točno želiš izboljšati. Če je to španščina, se vpiši na nadaljevalni tečaj na jezikovni šoli. Morda pa veš, da bi bilo dobro izboljšati nekatere izpite – čeprav nisi redni študent fakultete, jih še vedno lahko izboljšuješ, le da moraš izpite plačati.


Zelo priporočam opravljanje izpitov vnaprej. Takšen pristop se razlikuje od fakultete do fakultete. Z večino razumevajočih in prijaznih profesorjev, se da dogovoriti, da posameznik, ki uradno ni redni študent letnika, vseeno obiskuje predavanja in celo opravlja vse obveznosti (poročila, seminarji, vaje, izpiti). Razlika je le v tem, da profesor te ocene ne more vpisati v študentski informacijski sistem in temelji na zaupanju med študentom in profesorjem. Sama imam same pozitivne izkušnje. Res pa je, da je velika odgovornost na študentu. Prijava na izpit poteka preko dogovora s profesorjem (elektronska pošta ali govorilne ure). Naslednje leto pa mora študent sam poskrbeti, da se na isti izpit prijavi, hkrati pa obvesti profesorja, da je prijava zgolj formalne narave. Sporočiti mu mora tudi oceno (ki jo ima profesor po sreči nekje zabeleženo), da mu jo lahko profesor vpiše v sistem. Zna se zgoditi, da kaj ne gre po načrtih. Na naši fakulteti je leto po mojem opravljanju nekega izpita prišlo do ukinitve tega predmeta, jaz pa sem oceno pridobila, ko je bil predmet še veljaven. K sreči so mi jo vseeno upoštevali, se je pa vredno zavedati, da je bila to zgolj profesorjeva dobra volja. Pri takšnem opravljanju izpitov priporočam izbor lažjih, manj zahtevnih predmetov, saj tako lahko damo prednost tistim, ki jih moramo obvezno opraviti. Vseeno pa je takšen način izjemen, saj omogoča napredovanje, viša motivacijo in vzdržuje stike s sošolci.


Usposabljanja

Katera usposabljanja bi ti v prihodnosti prišla prav? Katere certifikate bi rad priložil k CV-ju? Kaj lahko storiš v tem letu, česar doslej nisi uspel? Jaz sem se odločila za opravljanje izpita za avto – vsekakor najboljša možna odločitev, saj vem, da v prihodnosti ne bi našla časa za to obupno nabiranje ur. Lotila sem se tudi drugih usposabljanj, npr. opravila sem trening trenerjev in sem tako uradno postala trenerka mehkih veščin. Vpisala sem se na NLP izobraževanje, ki mi je ponudilo veliko novih vprašanj in odgovorov. Opravila sem tudi izobraževanje preko Kreativne šole in sicer Adobe illustrator, saj me je od nekdaj zanimalo ustvarjanje logotipov, hkrati pa se povezuje s psihologijo oglaševanja, ki se mi zdi izjemno uporabna. Vse bližnje prijatelje sem naprosila, naj mi takoj povedo, ko izvejo za kakšno super izobraževanje, in tako sem med letom spoznala tudi Coursero  – spletno izobraževanje, podprto s certifikati. Veliko sem se naučila preko Youtuba, ki je prava zakladnica znanj. Naučila sem se, kako uporabljati programe za filmsko produkcijo ter programe za pisanje scenarijev. Odkrila sem, da me zanimajo področja, za katera prej sploh nisem slišala.


Praksa in izkušnje

V čem se razlikuješ od ostalih sošolcev? Za kaj bi delodajalec nekoč izbral prav tebe? ZDAJ poskrbi za to, da boš imel nekaj več kot ostali. Seveda je pomembno, da imaš nekaj dobrih referenc za v CV, vendar naj to ne bo tvoje primarno vodilo. Naberi si izkušnje zase! Delaj tisto, česar ni na tvojem faksu, veš pa, da je ključno za tvoj bodoči poklic. Zanimala me je psihologija oglaševanja, ampak o tem nisem dovolj vedela. Želela sem si izkušenj, zato sem naredila seznam vseh potencialnih firm, ki so se mi zdele primerne. Pisala sem mnogim – prosila sem za prostovoljno prakso in odgovor dobila zgolj od ene agencije. Vendar ravno en odgovor je dovolj za uresničitev želje. Za nekatere stike sem prosila celo profesorje na faksu in tako me je vztrajnost pripeljala do odlične prakse na RTV-ju. Praksa je bila zame čudovita izkušnja, dobila sem odlična priporočila za naprej ter priložnost za nadaljevanje študijske prakse v petem letniku. Izkušnje pa sem pridobila tudi s prostovoljnim delom. Ukvarjala sem se s izvajanjem psiholoških delavnic in tako bila stalno v stiku s psihologijo – zelo pomembno je, da med prostim letom ne pademo iz študijske forme! Poleg izkušenj pa sem pridobila tudi nova prijateljstva in veze. Med praktičnim delom pa tudi spoznaš, kaj te zares veseli in s katerim področjem se želiš resnično ukvarjati, zato je nadaljnja usmeritev veliko lažja.


Dodatna izobraževanja

Na začetku zelo priporočam obisk Študentske arene ter sejma Moje delo. Tam dobiš vse pomembne informacije o izobraževanjih, tečajih, štipendijah, delu, fakulteti ipd. Dobiš mnogo stikov in lahko se prijaviš na prejemanje novic, ki so zate pomembne.

Udeležila sem se vsakega brezplačnega izobraževanja na svojem področju. Bila sem redna obiskovalka Tedna možganov, nekaterih seminarjev Društva za marekting, obiskala sem delavnico coachinga, prijavila sem se na obisk firme Pristop …


Natečaji in tekmovanja

Izkoristi prosto leto za nekaj novega in drugačnega. Prijavi se na tekmovanje ali natečaj. Ne zato, da pobereš glavno nagrado, ampak zato, da nekaj ustvarjaš. V reviji sem zasledila natečaj za pisanje zgodbe in se prijavila – nisem prišla med prvih pet, pa kaj, še vedno imam zgodbo. Prijavila sem se tudi na tekmovanje Freeshen in oblikovala oglasno kampanjo. Pisala sem scenarij za kratek film in se potegovala za Grossmanovo nagrado. Med drugim sem se prijavila na plesno tekmovanje in se uvrstila med prve tri, poleg tega pa ugotovila, da zmorem sestaviti koreografijo v enem tednu.


Prenovi svoj CV in uredi motivacijsko pismo

Obstaja veliko spletnih vodičev, kako pisati učinkovit CV. Ni namreč najbolj učinkovito, če le kopiraš in prilepiš vsem delodajalcem enakega. Tudi Europassa večina delodajalcev ne mara preveč, zato se potrudi in naredi kaj unikatnega.


Prijetno študentsko delo

Poišči študentsko delo, ki ti ustreza. Ne sili se delati nekaj, kar te onesrečuje. Tvoje prosto leto je in ne dovoli, da ti ga kdorkoli uniči. Bodi potrpežljiv, verjetno bo treba poslati na stotine pisem, preden boš našel ustrezno delo. Vendar pazi, da ne zapadeš v nek cikel iskanja in pošiljanja pisem, potem pa se tu zgodba konča. Poslan CV za seboj potegne odgovornost in če si povabljen na razgovor, se ga na vsak način poskusi udeležiti. Že sam potek razgovora ti bo prinesel koristne izkušnje. Sama sem ustrezno delo našla šele po nekaj mesecih iskanja, vendar je bilo najboljše študentsko delo doslej. Delo ni pomembno zgolj s finančnega vidika, temveč da dnevu strukturo, ki je v takšnem obdobju nujno potrebna.


Sledi sanjam

Pomisli na stvari, ki si jih vedno želel početi. Sama sem se odločila, da bom prosto leto izkoristila za ples in res sem imela čudovito plesno leto. Plesala sem skoraj vsak dan in to me je pripeljalo do novega študentskega dela – plesne asistentke.

V prostem času sem se posvetila tudi kuhanju in ugotovila, da mi sploh ne gre tako slabo od rok! Želela sem se udeležiti še šiviljskega tečaja, pa mi je zmanjkalo časa.

Veliko sem ustvarjala, slikala in pisala. Spet sem začela pisati dnevnik, poezijo, celo knjigo. Tudi ideja o lastnem blogu je nastala ravno takrat. Pisanje je zdravilo in služi predvsem za lastno introspekcijo in osebnostno rast. Danes ima moja knjiga okoli 80 strani, začela pa sem pisati že novo. Idej je toliko, da se bojim, da mi bo zmanjkalo strani. Morda mi je nikoli ne bo uspelo izdati, vendar to sploh ni pomembno. Pomembno je, kako se jaz počutim ob pisanju. In počutim se čarobno. Pisala pa sem tudi povzetke znanstvenih člankov, saj sem vedela, da mi bo prihodnje leto kakšna dokončana seminarska naloga gotovo prišla prav. In res mi je!


Beri

Pomisli, katera literatura te zanima. Pojdi v knjižnico in beri knjige, ki so ti blizu. Sama sem šele takrat ugotovila, kako močno sem zaljubljena v psihologijo. Prebirala sem knjige, za katere na faksu ni časa. Branje takšne literature mi je dalo tudi ideje za magistrsko delo.


Potuj

Varčuj in potuj. Vzemi si čas zase. Med študijem imaš obvezne seminarje in vaje, zato izkoristi prosto leto in pojdi nekam daleč. Pojdi za dlje časa – morda na prostovoljno prakso v Afriko? Ali pa se prijavi za stevardeso in 2 x prepotuj svet …


Back-up plan

Med letom izdelaj načrt od A do Ž. Če hočeš študij nadaljevati, ti ne sme ponovno ”spodleteti”. Ne pozabi se prijaviti na izpitni rok in opraviti tistih manjkajočih izpitov. Na takšne izpite se odlično pripravi  – torej bodi prisoten na vseh predavanjih in vajah ter predelaj vso obvezno literaturo. Če se želiš prepisati na drug študij ali pa nadaljevati študij na drugi stopnji, se pozanimaj o vseh možnostih. Obišči informativne dneve, da izveš, katere smeri obstajajo, kakšne so možnosti študija v tujini in katera potrdila potrebuješ. Pozanimaj se, kdaj je zadnji rok za oddajo prijave na razpis in ne pozabi na vpis. Vpiši se na več fakultet. Pravilo treh opcij velja le znotraj ene fakultete, sicer pa se lahko prijaviš na n-fakultet. Pretiravaj – če imaš namen napisati štiri želje, jih raje napiši pet.

 

Moje prosto leto je bilo eno izmed boljših let v mojem življenju. Ogromno sem se naučila in zelo osebnostno zrasla. Od takrat naprej tudi neverjetno cenim brezplačno šolanje, ko pa sem se med letom borila za vsako možno neformalno izobraževanje. Postala sem še bolj organizirana in vestna – in tu je dokaz, da je vsak ”padec” priložnost za rast. Skratka, prosto leto je dar, ne pa izguba. Le eno pomanjkljivost ima – prekratko je. Izkoristite ga! 


Klara Vrbnjak

Pozor! NoVEMber je tu – mesec mehkih veščin!

Neformalna izobrazba je poleg šolanja vse pomembnejši dejavnik, ko se mladi soočajo z iskanjem prve zaposlitve. Ideja za noVEMber je vzklila iz opažanja, da med študenti obstaja splošno nepoznavanje koncepta mehkih veščin. Ti se povečini ne zavedajo njihovih koristi pri delu za študij, iskanju prve zaposlitve ali pri drugih aktivnostih, ki se jih lotevajo v svojem prostem času.

Pod sloganom Naj te čreda ne ujame! želijo organizatorji sporočiti študentom, da so mehke veščine pogosto glavna konkurenčna prednost, ki jih loči od množice prav tako diplomiranih kolegov ter ozavestiti njihovo pomembnost tako pri kariernem, kot tudi pri osebnostnem napredku.

S pomočjo noVEMbrskih delavnic, bodo študentje v praksi spoznali, koliko se lahko v kratkem času na zabaven način naučijo o sebi in svojih sposobnostih. Da bo letošnji noVEMber resnično jesensko pisan, se boste lahko treningov udeležili tako v slovenskem kot angleškem jeziku.

V noVEMbru se bo tako na različnih lokacijah v Ljubljani odvilo 24 brezplačnih delavnic na temo mehkih veščin, namenjenih študentom ter mladim diplomantom. Delavnice bodo kot vsako leto potekale v torek, sredo in četrtek od 17:00 do 20:00, več podrobnosti o programu pa lahko najdete na spletni strani www.noVEMber.si ali na Facebook strani projekta.

noVEMbra si le vzemite čas in ga koristno preživite v družbi najboljših trenerjev ter proaktivnih mladih, ki bodo poskrbeli, da vas čreda ne ujame!

Vroča zima

Snežna idila mi je sicer zelo všeč, ampak samo takrat, kadar opazujem zasneženo drevje in čudovito okrašeno mesto skozi okno, s skodelico vroče čokolade v roki in s toplo odejo, v katero sem ovita.

Ja, nisem ravno zimski tip, čeprav mi je izgovor »pogrej me, zebe me« precej všeč. Pri moških vedno vžge in vsak prav rad punci naredi uslugo in jo malo pogreje.

In kljub temu da zimo rada opazujem samo iz toplega zavetja svojega stanovanja, mi je povsem jasno, da noben moški, pa če je še takšen kavalir, ne bo sam prišel do mojih vrat in me pogrel. Zato sem se včeraj toplo oblekla, si nadela topel šal, rokavice in kapico ter odšla na kratek sprehod po mestu. Uživala sem v tisočih lučkah, ki krasijo našo prestolnico. Na vsakem koraku je dišalo po kostanju in kuhanem vinu. Le kako bi se človek lahko uprl tem mamljivim dobrotam. Ustavila sem se pri prijetnem štantu s kuhanim vinom in si privoščila kozarček vina za po poti domov. V svoji ogromni torbici sem komaj poiskala denarnico, da plačam vino. In ko sem končno našla tisti kovanec, me je gospod presenetil in rekel, da je vino že plačano. Prijazno se je nasmehnil in pokazal na simpatičnega moškega, ki je stal pri grelnikih nasproti štanta. Nasmehnil se mi je in mi prijazno pomahal. In že smo tam … Po glavi mi je takoj rojil kup vprašanj. Naj mu samo pomaham v zahvalo in odidem, naj zavrnem plačilo neznanca in vztrajam, da si vino plačam sama, naj pristopim do njega …? No, pa saj me poznate, po nekaj sekundah panike mi je bila možnost, da pristopim do njega in se mu osebno zahvalim, najbolj všeč. Hodila sem proti njemu in bližje, ko sem bila, bolj mi je po glavi rojilo vprašanje, kaj mi je bilo, da sem sploh pomislila, da bi odšla, brez da pristopim do njega. Bil je tako šarmanten. Temne oči, ki so me nagajivo gledale izpod obrvi in polne ustnice. Da o nasmehu, ki me je očaral že od daleč, sploh ne govorim. Stala sem pred njim, seveda brez besed, ker sem bila osupla nad njegovo hudo seksi pojavo. Tišino je razbil on s povabilom na kratek spehod po  Ljubljani. Seveda sem privolila. Pogovor je začel s tipično moškim vprašanjem: »Kaj tako lepa ženska počne sama v mestu?« Odgovorila sem mu s tipičnim ženskim odgovorom: »Iskala sem tebe, da me malo pogreješ v tem mrazu.« Nasmehnil se je in rekel: »No, našla si me.« Jaz pa: »Veš, zelo me zebe in nisem prepričana, da me lahko pogreješ na teh mrzlih mestnih ulicah.« Nagajivo se je nasmehnil in me vprašal: »Bo moje stanovanje tukaj čez cesto v redu?« Že z iskrico v očeh in nasmehom na obrazu sem mu dala vedeti, da mi je njegova ponudba zelo všeč. Počasi sva odšla proti njegovemu stanovanju. Med potjo sva si izmenjala vse žgečkljive informacije o naju. Bil je precej perverzen moški. Še preden sva prispela v njegovo stavbo, sem bila že dobro ogreta. Govoril je perverzne stvari. Rekel je, da se želi dati z mano dol, že odkar me je prvič videl pri kuhanem vinu. Totalno me je podžgal, ko me je na skrivaj tu in tam med potjo prijel za rit. Bila sem že tako zagreta, da sem se komaj zadržala, da nisem pred vsemi planila na njega. Komaj sva čakala, da prideva v njegovo stanovanje. Vstopila sva v stavbo in takoj, ko so se vrata stavbe zaprla, je planil name. Potisnil me je ob zid in začel poljubljati. Strgal je šal z mojega vratu in mi začel odpenjati plašč. Dvignil me je v naročje, pri čemer me je s svojimi močnimi rokami držal za mojo napeto ritko. Med poljubljanjem me je odnesel proti dvigalu. Nestrpna sva stopila v dvigalo. Ker v njem ni bilo kamere, sva nadaljevala z akcijo. Takoj sem ga začela božati po njegovem že čisto trdem tiču. Ravno sem mu začela odpenjati hlače, ko so se vrata dvigala odprla. Za nekaj trenutkov sva prenehala. Odprl je vrata svojega stanovanja. Planila sva notri in se takoj začela divje slačiti. Vsa oblačila so bila v trenutku strgana z mene. Čez oblačila sem čutila, kako lepo izklesano telo ima. Želela sem ga tudi videti, zato sem tudi sama strgala vsa oblačila z njega. Porinila sem ga na sedežno in se takoj spustila k njegovemu korenjaku. Bil je tako velik in tako trd. Prijela sem ga v roke in ga začela zadovoljevati. Njegovo stokanje ob uživanju me je tako rajcalo, da sem si ga želela v istem trenutku čutiti v sebi. Nisem odlašala. Moja muca je bila že čisto mokra, zato sem se usedla nanj. Takoj, ko sem ga začutila v sebi, sem vedela, da mi bo hitro prišlo. Bil je tako velik, jaz pa sem bila tako divja. Kakor hitro sem lahko, sem se gibala gor in dol po njegovem trdem tiču. Med divjim seksom me je s prsti dražil po ščegetavčku in že po slabi minuti sem začutila, kako sem mi začenja telo tresti in srce razbijati kot noro. Tudi on je glasno stokal od užitka in ponavljal, da sem njegova pokvarjenka. Božal me je po prsih in ko jih je začel močno stiskati, sem vedela, da je tik pred orgazmom. Takrat sem šla dol z njega in njegovega tiča dala v usta. Hitro in močno sem mu ga vlekla. Takoj mu je prišlo. Bila sva čisto obnemogla od divjega seksa. Kar pa je še bolj pomembno, je to, da me ni niti malo več zeblo.

Danes zvečer je napovedan še večji mraz. Še dobro, da mi je dal svojo številko za tiste večere, ko mi bo hladno.

Napovednik dogodkov v Zavodu Ypsilon

Vikend seminar: Design Programs

Kdaj: 19.11. 2016, 9h – 16h

Kje: ABC Accelerator (hala 6, Grška ulica BTC City)

Pridružite se nam na Vikend seminarju Design Programs. Z vami bo Gordon Čuka, predavatelj na Inštitutu in akademiji za multimedije v Ljubljani. Je ninja s črnim pasom v Photoshopu, Illustratorju, vizualnih komunikacijah in obelavi videa, v prostem času se potika po gozdu in kolesari.

Udeleženci bodo spoznali osnove obdelovanja fotografij v Photoshopu in Ilustratorju. Naučili se boste osnov, kot tudi bolj zapletene programske operacije, kot so izrezovanja elementov in spajanje z drugimi, brisanje ozadja, spreminjanje velikosti, svetlobe, kontrasta in barv. Pogledali si bomo tudi nekaj uporabnih trikov kot so npr. odstranjevanje mozoljev, rdečih oči, spreminjanje barve posameznih elementov.

Zbiramo prijave za vikend seminar prek spletne strani ybusiness.si. Za člane Zavoda Ypsilon udeležba BREZPLAČNA. Študentje uveljavljajo promocijsko kodo za 50 % POPUST.

Delavnica: Celostna grafična podoba

Kdaj: 15.11.2016, 18h-20h

Kje: ABC Hub (spodnja etaža Emporiuma, BTC City)

Vizualna podoba podjetja mora biti dobro dodelana, skladati se mora z zgodbo in dejavnostjo podjetja. Na delavnici boste spoznali, kako izbrati celostno grafično podobo, ki bo dosegla svoj namen. Učili se bomo, kako celostna grafična podoba sporoča zgodbo tvojega podjetja in spoznali dobre in slabe prakse (uspešnih) podjetij.

Prijavite se na spletni strani ybusiness.si. Člani Zavoda Ypsilon obiskujejo kratke delavnice z 67 % POPUSTOM. Študentje uveljavljajo promocijsko kodo za 50 % POPUST.

Delavnica: Free tools for graphic design

Kdaj: 16.11.2016, 18h-20h

Kje: ABC Hub (spodnja etaža Emporiuma, BTC City)

Na začetku svoje poslovne poti lahko prihranite nekaj denarja, če poznate osnove grafičnega oblikovanja in veste, katera brezplačna orodja so vam na voljo. Spoznali bomo osnove koncepte grafičnega oblikovanja in se naučili nekaj trikov, kako z omejenimi sredstvi do profesionalnih rezultatov.

Prijavi se na spletni strani ybusiness.si. Člani Zavoda Ypsilon obiskujejo kratke delavnice z 67 % POPUSTOM. Študentje uveljavljajo promocijsko kodo za 50 % POPUST.

Izstopi iz povprečja! Postani Ypsilonovec

Kdaj: 16.11.2016, 16.30

Kje: ABC Hub (spodnja etaža Emporiuma, BTC City)

Mladi med 20. in 30. letom s članstvom v Zavodu Ypsilon prejmejo priložnost za poslovno mreženje, povezovanje s perspektivno mladino in iskanje svojega življenjskega poslanstva. Predvsem si želimo, da bi mladi dobili službe, ki si jih želijo in v katerih se bodo počutili izpolnjene. Na začetku karierne poti jih opremimo s praktičnimi poslovnimi znanji, kot so znanja pogajanja, grafičnega oblikovanja ali prodaje. Članstvo v Zavodu Ypsilon jim poleg brezplačnih izobraževanj, ki jih organiziramo celo leto, zagotavlja tudi srečanja z uspešnimi poslovneži iz celega sveta.

Več o Zavodu Ypsilon preberi na ypsilon.si ali prebrskaj med izobraževanimi programi na ybusiness.si.

O uporabi medicinske konoplje in kanabinoidov

Prvi modul šolanja o uporabi medicinske konoplje in kanabinoidov pri paliativni oskrbi bolnikov. Izobraževanja se je udeležilo 120 slovenskih zdravnikov, ki so se podrobneje seznanili o pomenu in vlogi medicinske konoplje, načinu in izvedbi postopkov pri zdravljenju in vrsti bolezni ter simptomov, ki bi se jih v praksi lahko lotili z njeno uporabo.


Pri organizaciji izobraževanja so združili moči Zdravniška zbornica Slovenije, Nacionalni inštitut za varovanje zdravja in Onkološki inštitut Ljubljana. Del šolanja je bil zaradi velikega interesa javnosti namenjen tudi novinarjem.

Splošno razširjena uporaba konoplje za izboljšanje počutja je omogočila obilo podatkov za razvoj farmakoterapije s konopljinimi zdravili. Šele znanstvena odkritja zadnjih nekaj let kažejo številne nove možnosti uporabe snovi iz konoplje. Poleg delovanja na kanabinoidne receptorje (CB1-3) in na nekatere receptorje sirote, snovi iz konoplje predvsem protibolečinsko delujejo z agonističnim delovanjem na α2-adrenergične receptorje, bolečinske vaniloidne (kapsaicinske) receptorje TRPV1, serotoninske receptorje 5-HT1A in antagonistično na nociceptivne receptorje TRPA1. Zdravila na osnovi konoplje, ki so terapevtsko že na voljo, so nabiksimol, kanabidiol (CBD), dronabinol in tetrahidrokanabinol (THC). Na voljo so tudi pripravki iz posušene rastline, ki vsebujejo nadzorovano vsebnost THC in CBD, kot so Bedrocan, Bedrobinol in Bediol. CBD in sorodni kanabinoidi zmanjšajo vnetje in hiperaktivnost mikroglije in skupaj s THC delujejo nevroprotektivno pri možganski ishemični kapi. Zato se poleg paliativne uporabe vse bolj preskušajo pri kroničnih nevrodegenerativnih boleznih. Najbolj raziskana je farmakokinetika THC, ki je zelo odvisna od način vnosa. Glede na način vnosa so učinki lahko takojšnji ali zamaknjeni do nekaj ur, zaradi lipofilnosti THC pa so lahko prisotni do nekaj tednov. Najhitrejši učinki nastopijo ob kajenju rastlinskih delov ali vdihavanju par, saj že po 15 do 30 minutah nastopi najvišja serumska koncentracija THC, učinki pa izzvenijo v 2-3 urah. Biološka uporabnost pri tem doseže vrednosti od 2 do 56 %. THC se ponavadi kopiči v maščobnih tkivih, kjer doseže najvišjo koncentracijo v 4-5 dnevih, nato pa se sprošča nazaj v kri. Zato lahko serumsko prisotne aktivne metabolite po visokih odmerkih zaznamo še 10-30 dni.

Drugi načini vnosa zdravil iz konoplje so peroralni v obliki pršila, npr. pri bolečinah pri multipli sklerozi, sublingvalni obliki in v obliki tablet, kjer pa biološka uporabnost ne preseže vrednosti 20 %. Največji učinek pri takem vnosu dosežemo po 2–3 urah in traja 4–12 ur. Oblike kontinuiranega počasnejšega sproščanja so transdermalni obliži in rektalni pripravki. Da se izognemo metabolizmu prvega prehoda v jetrih, lahko uporabimo tudi oralno pršilo. Doseganje ustrezne biološke uporabnosti kanabinoidov v tarčnih organih je še nedorečeno, tako zaradi neenakomerne porazdelitve v organih in maščevju kot zaradi velike individualne variabilnosti. Pri uporabi zdravil iz konoplje moramo biti pozorni na interakcije z antipsihotiki, saj lahko znižajo serumske ravni teh zdravil. Pri uporabi benzodiazepinov, alkohola ali drugih psihoaktivnih zdravil se lahko pojavijo učinki, kot so utrujenost, razdraženost ali nevarnost razvoja psihotičnih simptomov, kar pa je pogosto povezano s trenutnim počutjem bolnika. Čeprav neposrednih zastrupitev s kanabinoidi ni veliko, je previdnost potrebna pri hkratni uporabi drugih psihotropnih snovi. Kontraindicirani so pri nosečnosti in dojenju. Tveganje predstavlja tudi možnost sproženja psihoz in zasvojenost.

S problemom zasvojenosti se lahko srečujejo redni uporabniki kanabinoidov, ki zaužijejo več kot 180 mg psihoaktivnega THC dnevno nekaj tednov zaporedoma. Ker spreminja aktivnost možganskih programskih tokokrogov oz. povezljivosti možganskih centrov, zmanjšuje kognitivne sposobnosti, poveča pa hiperaktivnost med različnimi možganskimi centri. Raziskave o potencialni terapevtski uporabi aktivacije in utišanja možganskih tokokrogov so šele v povojih.

Podrobnejše informacije o vsebini izobraževanja so vam na voljo v obliki zbornika.

Medijski menedžer leta 2016

Nagrado za medijskega menedžerja leta 2016, ki jo bodo podelili na 18. regijski konferenci medijskih trendov SEMPL, bo dobil Marko Kolbl, direktor Europlakata ter ustanovitelj Radia Center in Rock Radia.

 

Ljubljana, 10. novembra 2016 – Na letošnji konferenci medijskih trendov SEMPL, ki bo 24. in 25. novembra 2016 v GH Bernardin v Portorožu, bo podeljena tudi nagrada TOP SEMPL »Medijski menedžer leta 2016«. Nagrada prepoznava dolgoleten in pomemben prispevek posameznikov, ki sooblikujejo medijsko in oglaševalsko pokrajino v Sloveniji. Namenjena je dolgoletnim medijskim menedžerjem ali lastnikom medijev. Z nagrado želi organizator poudariti pomen dinamičnega razvoja medijsko-komunikacijske industrije v državi.

 

Nagrado za medijskega menedžerja leta 2016 bo prejel Marko Kolbl, direktor in partner Europlakata, vodilnega ponudnika na področju zunanjega oglaševanja v Sloveniji, ter ustanovitelj in lastnik radijskih postaj Radio Center in Rock Radio. V Europlakatu je od leta 1995, kjer je kariero začel kot tehnični direktor, od leta 1996 pa je njegov direktor. Kot direktor Europlakata je sodeloval pri razvoju različnih oblik oglaševanja na prostem, ki danes predstavljajo podobo urbanih središč po vsej državi. Leta 2012 ga je Gospodarska zbornica Slovenije nagradila za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke.

 

Dober poslovni model, prava ekipa in stabilno lastništvo

 

»Po moji oceni so za uspeh podjetja ključni trije dejavniki: dober poslovni model, prava ekipa in stabilno lastništvo. Te tri stvari odlikujejo tudi Europlakat, Radio Center in Rock Radio,« pravi Marko Kolbl. Za še posebej velik uspeh ekip omenjenih treh medijev ima dejstvo, da so vedno znova uvajali novosti in se ukvarjali s tem, kako so lahko v tem poslu še boljši.

 

»Nagrado za medijskega menedžerja leta jemljem kot potrditev kolegov iz naše medijske industrije, da naše delo prepoznavajo kot dobro prakso. Je priznanje zame osebno in za moje sodelavce na Europlakatu, Radiu Center in Rock Radiu za uspešno delo v preteklih dveh desetletjih,« je Kolbl še povedal ob imenovanju za medijskega menedžerja leta.

 

Medijskega menedžerja leta 2016 so letos izbirali Toni Balažič, predsednik uprave Mercatorja, Gregor Pilgram, član uprave Zavarovalnice Generali, Dejan Turk, predsednik uprave Simobila in Vip mobila, Pavel Vrabec, generalni direktor medijske družbe PRO PLUS, ki je lani prejel nagrado za medijskega menedžerja leta 2015, in predstavnik organizatorja. 

 

Marko Kolbl bo nagrado prejel na slavnostni podelitvi konec prvega dne konference SEMPL, v četrtek, 24. novembra 2016, na kateri bodo znani tudi prejemniki nagrad za najboljše medijske strategije leta Sempler in dobitnik nagrade TOP SEMPL »Medijska zvezda prihodnosti«.