ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Nagrado za medijskega menedžerja leta 2016, ki jo bodo podelili na 18. regijski konferenci medijskih trendov SEMPL, bo dobil Marko Kolbl, direktor Europlakata ter ustanovitelj Radia Center in Rock Radia.

Ljubljana, 10. novembra 2016 – Na letošnji konferenci medijskih trendov SEMPL, ki bo 24. in 25. novembra 2016 v GH Bernardin v Portorožu, bo podeljena tudi nagrada TOP SEMPL »Medijski menedžer leta 2016«. Nagrada prepoznava dolgoleten in pomemben prispevek posameznikov, ki sooblikujejo medijsko in oglaševalsko pokrajino v Sloveniji. Namenjena je dolgoletnim medijskim menedžerjem ali lastnikom medijev. Z nagrado želi organizator poudariti pomen dinamičnega razvoja medijsko-komunikacijske industrije v državi.

Nagrado za medijskega menedžerja leta 2016 bo prejel Marko Kolbl, direktor in partner Europlakata, vodilnega ponudnika na področju zunanjega oglaševanja v Sloveniji, ter ustanovitelj in lastnik radijskih postaj Radio Center in Rock Radio. V Europlakatu je od leta 1995, kjer je kariero začel kot tehnični direktor, od leta 1996 pa je njegov direktor. Kot direktor Europlakata je sodeloval pri razvoju različnih oblik oglaševanja na prostem, ki danes predstavljajo podobo urbanih središč po vsej državi. Leta 2012 ga je Gospodarska zbornica Slovenije nagradila za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke.

Dober poslovni model, prava ekipa in stabilno lastništvo

»Po moji oceni so za uspeh podjetja ključni trije dejavniki: dober poslovni model, prava ekipa in stabilno lastništvo. Te tri stvari odlikujejo tudi Europlakat, Radio Center in Rock Radio,« pravi Marko Kolbl. Za še posebej velik uspeh ekip omenjenih treh medijev ima dejstvo, da so vedno znova uvajali novosti in se ukvarjali s tem, kako so lahko v tem poslu še boljši.

»Nagrado za medijskega menedžerja leta jemljem kot potrditev kolegov iz naše medijske industrije, da naše delo prepoznavajo kot dobro prakso. Je priznanje zame osebno in za moje sodelavce na Europlakatu, Radiu Center in Rock Radiu za uspešno delo v preteklih dveh desetletjih,« je Kolbl še povedal ob imenovanju za medijskega menedžerja leta.

Medijskega menedžerja leta 2016 so letos izbirali Toni Balažič, predsednik uprave Mercatorja, Gregor Pilgram, član uprave Zavarovalnice Generali, Dejan Turk, predsednik uprave Simobila in Vip mobila, Pavel Vrabec, generalni direktor medijske družbe PRO PLUS, ki je lani prejel nagrado za medijskega menedžerja leta 2015, in predstavnik organizatorja. 

Marko Kolbl bo nagrado prejel na slavnostni podelitvi konec prvega dne konference SEMPL, v četrtek, 24. novembra 2016, na kateri bodo znani tudi prejemniki nagrad za najboljše medijske strategije leta Sempler in dobitnik nagrade TOP SEMPL »Medijska zvezda prihodnosti«.

Gregor Tim Grünfeld, študent 1. letnika podiplomskega študija na Pravni fakulteti, smer gospodarsko pravo, je novi predsednik Študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠZ ŠOU v Ljubljani). Na današnji konstitutivni seji ŠZ ŠOU v Ljubljani na Študentskem kampusu je bil kot edini kandidat na ta položaj izvoljen s 33 glasovi ZA.

Na tajnih volitvah novega predsednika ŠZ ŠOU v Ljubljani je od 39 oddanih glasovnic 33 študentskih poslancev glasovalo ZA, 6 pa jih je bilo PROTI. V skladu s 133. členom Poslovnika ŠZ ŠOU v Ljubljani je za izvolitev predsednika zbora sicer potrebna večina vseh (45) poslancev, torej mora kandidat za izvolitev zbrati vsaj 23 glasov. Z izvolitvijo novega predsednika se je konstituiral tudi nov ŠZ ŠOU v Ljubljani za mandatno obdobje 2016 – 2018.

Gregor Tim Grünfeld je pred tem dve leti kot študentski poslanec zastopal interese študentov Pravne fakultete. Kot novoizvoljeni  predsednik ŠZ ŠOU v Ljubljani se je ob izvolitvi na položaj študentskim poslancem zahvalil za izkazano podporo. “Izredno sem vesel za izkazano podporo kolegov poslancev. Kot predsednik Študentskega zbora se bom zavzemal za dobrobit vseh študentov in študentk, ki spadajo pod okrilje ŠOU v Ljubljani. V središču moje pozornosti bo skrb za to, da bo vsak izmed poslancev lahko nemoteno zastopal interese študentov svoje fakultete. Pri tem se bom dosledno držal vseh aktov in pravilnikov Študentske organizacije Univerze v Ljubljani,” je še povedal Grünfeld.

V skladu z 8. členom Poslovnika Študentskega zbora je sejo odprl Patricij Maček, predsednik Razsodišča, ki je imenoval začasnega predsednika ŠZ ŠOU v Ljubljani. Vodenje ustanovne seje je po Poslovniku ŠZ ŠOU v Ljubljani tako pripadlo Marku Čipiču, študentskemu poslancu Fakultete za šport. Ustanovna seja ŠZ ŠOU v Ljubljani je v skladu s 5. členom Poslovnika Študentskega zbora vsebovala naslednji dnevni red: 1. Poročilo o volitvah v Študentski zbor, 2. Informacija o ŠOU v Ljubljani, 3. Zaključno poročilo ŠZ v prejšnjem mandatnem obdobju, 4. Volitve predsednika ŠZ ŠOU v Ljubljani.

Študentski zbor ŠOU v Ljubljani je najvišje zakonodajno telo ŠOU v Ljubljani. Sestavlja ga 45 študentskih poslancev, ki so predstavniki 30 višješolskih in visokošolskih zavodov, ki sodijo pod okrilje ŠOU v Ljubljani, in so za mandatno obdobje dveh let izvoljeni na študentskih volitvah. Volitve predsednika Študentskega zbora potekajo na konstitutivni seji, kandidature pa lahko predsedniku Volilne komisije vložijo izvoljeni poslanci ŠZ do pričetka točke dnevnega reda, ki se nanaša na volitve. Kandidat se lahko predstavi poslancem, le ti pa zatem tajno volijo z oddajo glasovalnega lista v volilno skrinjo. Izvoljeni predsednik zatem dobi dvoletni mandat vodenja Študentskega zbora, ki je  najvišje zakonodajno telo ŠOU v Ljubljani. ŠZ ŠOU v Ljubljani med študijskim letom običajno zaseda do štirikrat na mesec, njegovo delovanje pa urejajo Statut ŠOU v Ljubljani, Poslovnik ŠZ ŠOU v Ljubljani in Pravilnik o delovnih telesih ŠZ ŠOU v Ljubljani. Študentski poslanci delujejo v šestih delovnih telesih (DT): DT za študijsko problematiko in mednarodno sodelovanje, DT za socialo in zdravstvo, DT za obštudijske dejavnosti, druge stalne dejavnosti ŠOU v Ljubljani in resor ŠOVZ, DT za pripravo aktov, DT za področje ŠOS in družbeno-aktualne problematike v RS ter DT za spremljanje dela zavodov ŠOU v Ljubljani in drugih pravnih oseb, katerih (so)ustanovitelj je ŠOU v Ljubljani. Prav tako lahko v okviru ŠZ ŠOU v Ljubljani študentski poslanci oblikujejo poslanske klube. ŠZ ŠOU v Ljubljani je tudi sestavni del Skupščine Študentske organizacije Slovenije. Več o delovanju Študentskega zbora je na voljo na spletni strani (http://www.sou-lj.si/sl/vsebina/studentski-zbor).

Volitve novega predsednika ŠOU v Ljubljani bodo potekale na prvi redni seji ŠZ ŠOU v Ljubljani – ta bo po napovedi novega predsednika ŠZ ŠOU v Ljubljani predvidoma še ta mesec. Rok za oddajo kandidatur za predsednika ŠOU v Ljubljani se izteče v ponedeljek, 14. novembra 2016. Kandidatura mora vsebovati: ime in priimek kandidata, datum in kraj rojstva,  stalno in morebitno začasno prebivališče, telefonsko številko, elektronski naslov, potrdilo o statusu študentam program in terminski plan dela, predloge za imenovanje petih oziroma šestih vodij resorjev, predlog za imenovanje predstavnika v Predsedstvu ŠOS in  okvirni finančni načrt. Celoten razpis je objavljen na spletni strani ŠOU v Ljubljani pod zavihkom Javni razpisi. Predsednik Razsodišča bo pregledal vse prejete kandidature in pozval kandidate na dopolnitev, če bodo nepopolne. Popoldne kandidature bo nato posredoval predsedniku ŠZ ŠOU v Ljubljani.

Potem ko se je izkazal s svojimi miksi za nedeljski Salomon club, v katerem glasbo mešajo in izbirajo domači in regionalni didžeji ter vodilne booking agencije, je didžej in producent David Mel dobil svojo tedensko oddajo na Radiu Salomon. Šovu Can U Dig It lahko od tega tedna prisluhnete vsak četrtek ob 22. uri, v njem pa bo simpatični Kraševec, ki se lahko ob bolj undergorund produkcijah pohvali tudi s šopkom izdaj na vplivnih založbah Ultra, Pacha in Tiger Records, stregel z vročimi izdajami, remiksi, mashupi in bootlegi iz galaksije edm, house, future house in sorodnih žanrov. V prvi oddaji bo predstavil tudi svojo najnovejšo skladbo ‘Turn Me Up', ki bo uradno izšla 5. decembra. Radio Salomon lahko ves čas poslušate na frekvenci 101,6 MHz, kjerkoli in kadarkoli pa tudi na www.radiosalomon.si. 

Osnovni namen Fundacije Študentski tolar, ustanove ŠOU v Ljubljani, je pomagati študentom v stiski in si prizadevati za izboljšanje socialnega položaja študentov. V ta namen Fundacija Študentski tolar razpisuje v mesecu, ko obeležujemo svetovni dan študentov, nepovratne denarne pomoči za študente v socialni stiski v skupni vrednosti 56.000 €. Sredstva za pomoč študentom je v celoti zagotovil ŠOU v Ljubljani, ki je pred 10 leti Fundacijo tudi ustanovil.

Za denarno pomoč lahko zaprosijo vsi študenti ŠOU v Ljubljani, to so študenti 30 visokošolskih oz. višješolskih zavodov. Posamezni prosilec lahko prejme nepovratno denarno pomoč v višini 350 €. Ti se lahko na razpis prijavijo do 9. decembra 2016.

Rok Liković, predsednik ŠOU v Ljubljani: »Ker država ni sposobna ali ne želi poskrbeti za socialne stiske študentov, smo na ŠOU v Ljubljani že pred več kot 10 leti začeli s kontinuiranimi humanitarnimi programi. Ti od leta 2006 potekajo pod okriljem Fundacije Študentski tolar, Ustanove ŠOU v Ljubljani. Četudi programi socialnih pomoči niso osnovno poslanstvo ŠOU v Ljubljani, slednjim polagamo veliko pozornosti – v letu 2016 smo fundaciji navkljub okrnjenim svojim financam namenili 137.000 €.«

Damjan Vinko, predsednik uprave Fundacije Študentski tolar: »Da študentom olajšamo prijavo na naš razpis za nepovratne denarne pomoči, bomo izvedli tudi javno predstavitev razpisa. To se bo zgodilo v ponedeljek, 14. novembra, ob 17. uri na Študentskem kampusu v predavalnici 3. Udeležbo priporočam vsem, ki bi se na razpis radi prijavili. Sicer pa smo študentom na voljo tudi v času uradnih ur, preko telefona, e-pošte in preko Facebooka. Razpis je skupaj z vsemi kontakti objavljen na naši spletni strani www.studentski-tolar.si.«

Mladi v projektu Nefiks zaposlitvene rešitve s kadrovniki do novih priložnosti

V Kristalni palači se je odvijal osrednji nacionalni dogodek projekta Nefiks zaposlitvene rešitve: Zakaj niste zaposleni pri nas? Vrhunski kadroviki Slovenije so več kot 75 mladim iskalcem zaposlitve – udeležencem projekta, iz prve roke predstavili uspešne strategije na zaposlitvenem razgovoru in pri pripravi prepričljivega življenjepisa. 

Urša Žorž, samostojna podjetnica, je mlade spraševala: »Kva je vaš pešn?« in je pozvala udeležence naj vprašajo svoje prijatelje in najbližje. Odgovori znajo marsikoga presenetiti. Podjetniški svetovalec 

Tomaž Stritar je navdušil in nasmejal celotno publiko z drznimi izjavami, da ne zaposluje ljudi, ki se ne počutijo dobro v lastni koži. Prav tako so svoje strokovne nasvete delili kadroviki Goran Vaskrsić iz EU Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev, Tadeja Ozebek in Matej Durakovič iz podjetja IBM, Romina Godnič iz podjetja Decathlon ter Marta Blažič iz Mestne knjižnice Ljubljana. Poudarjali so pomembnost poštenosti, ter natančnosti pri pripravi življenjepisa, je pa oblika stvar razhajanja. Vendar so se vsi strinjali, da je »manj je več«. 

Alenka Blazinšek, snovalka projekta Nefiks zaposlitvene rešitve, je strnila sporočilo srečanja: »Všeč mi je, da se prizadevamo za kvaliteto in ne kvantiteto. Generacija, ki prihaja na zaposlitveni trg bo zmagala z inovativnostjo in ne z urami dela.« 

Udeleženka Petra (29, brezposelna) je izjavila: »Urša Žorž me je prepričala, da moram začeti razmišljati kaj je moja strast? Verjamem, da mi bodo vsi nasveti, ki sem jih slišala danes, pomagali lažje najti zaposlitev.« Dogodka se je udeležilo 75 mladih izobraženih družboslovcev, naravoslovcev in humanistov iz krajev po celi Sloveniji: Maribora, Celja, Kopra, Nove gorice, največ jih je bilo iz Ljubljane. Najbolj pogumni so se preizkusili v simulaciji zaposlitvenega razgovora. Ostali pa so izkoristili priložnost za zaposlitev in so predali svoje življenjepise kadrovikom.

Je podjetništvo brez znanja in tveganje brez kapitala že v začetku obsojeno na propad? Mitja Pritržnik, eden od treh soustanoviteljev startupa Omisli.si pravi, da nikakor. Z ekipo so si vzeli čas in brez sredstev omislili ustvarjanje dodane vrednosti, ki ni nujno denar!
Ustvarili ste produkt brez denarja in začeli podjetniško pot na drugem koncu. Kako se spominjaš teh začetkov?
Verjetno v tem pogledu nismo niti edini niti izjemni, je pa res, da je to v startup svetu redkost. Iskreno, nisem pristaš klasičnega startupovstva, ki leta in leta troši denar investitorjev brez dobičkonosnosti projekta. Verjetno zaradi tega startup modelom poslovni analitiki napovedujejo slabše čase. Mi smo začeli iz konkretne potrebe. Ko je moja mati praznovala okroglo obletnico svojega rojstva, sem ji pomagal poiskati glasbenika. Seveda sem se zapodil na splet, ker analognega iskanja moja generacija pač ne sprejema več. Hitro sem ugotovil, da je podvig vsaj težaven, če ne celo nemogoč. Iskanje po precej različnih spletnih straneh, kjer vsaka po svojih najboljših močeh odgovori na vprašanja, ki jih imaš kot iskalec oziroma potencialna stranka. Nastala je ideja o platformi, kjer bi zastavil vprašanje (povpraševanje), na katerega bi hitro prejel odgovore (ponudbe), na podlagi katerih bi lahko svoj projekt (v tem primeru okroglo obletnico) čim hitreje zaključil. Takoj sem tudi posumil, da bi lahko bila zadeva tudi profitabilna. Sledilo je pitchanje prijateljem, saj denarja za dobro ekipo ni bilo. Kmalu smo bili na kupu še programer in prodajalec. In začeli smo bootstrapat. Preko zgodnjih faz v obliki portala Najdi-glasbenika.si in Najem-fotografa.si, vse do današnjega Omisli.si, kjer danes hitro prejmete 5 ponudb za katerokoli storitev, ki jo v danem trenutku potrebujete.

Verjetno je pot startupov lahko tudi hitrejša. Se ti zdi, da tudi bolj tvegana?
Vsekakor. To je tudi klasična pot. Idejo ali MVP (minimal viable product) predstaviš potencialnim investitorjem (angelski investitorji, sorodniki, banka …), oni predstavijo denar, potem pa akcija. Tveganost je vedno odvisna od vira denarja. Kredit je tvegan, seveda, zato ga tudi težje prejmeš. Investitorji se načeloma zavedajo, da vsak 10. startup po letu dni ugasne. Sorodniki … s takšnimi odnosi se osebno ne bi igral, je pa tudi dokaj pogost prijem. Nekateri temu iskanju zgodnjih investicij rečejo pravilo 3F (fools, friends, family).
Definitivno je tak razvoj hitrejši. In na neki točki itak potrebuješ pospešek v obliki investicije. No, razen, če delaš v brezkonkurenčnem okolju, kar si težko predstavljam. Vedno te namreč želi nekdo prehiteti, tvoje ideje v nobenem pogledu niso izjemne. Izjemni so napori, kako, če sploh, jih boš realiziral. Iskreno verjamem v to. Obstajajo neke raziskave, koliko ljudi si hkrati »nekaj pride gor« po svetu. Številka je ogromna!

Podjetniškega znanja v začetku verjetno ni bilo dovolj, a izkušnje se kopičijo. Koliko je k takšnemu razmišljanju pripomogel študij?
Podjetništva se lahko priučiš, seveda, je veščina, kot katerakoli druga. Menim pa, da nekaj mora tleti v tebi – vsaj želja. In želja mora biti močna. Poleg želje pa vztrajnost. To je ključnega pomena. Če nisi pripravljen nekaj (ogromno) časa životariti in vse drugo dajati na drugo mesto, potem odnehaj takoj in si prihrani tono stresa. Po srednješolski izobrazbi sem zobotehnik, vmes sem opravil maturo, potem sem dokončal študij politologije, smer obramboslovje. Zaposlen sem bil marsikje, med drugim sem 8 let urednikoval revijo Računalniške novice. Zdaj sem del ekipe, ki povezuje vse iskalce in ponudnike lokalnih storitev v Sloveniji. Vidite, kam merim?
Težko rečem, da mi študij ni nič doprinesel, še težje pa, da me je usmeril na pot podjetništva. To so osebne odločitve, s katerimi ne gre manipulirati.

Predstavljam si, da je bil čas kategorija, v katero ste vsaj v začetku, ko denarja ni bilo, vlagali največ? Koliko?
Čas je definitivno kategorija, ki je mnogi ne cenijo dovolj. Jaz jo povsem enačim z denarjem. Po neki grobi oceni smo v Omisli.si investirali že preko 400 delovnih dni programiranja in približno toliko delovnih dni ostalih aktivnosti, kot so planiranje, sestankovanje, marketing, pravne zadeve in birokracija in še bi lahko našteval. Ali drugače, ogromno! Malokdo si predstavlja, koliko časa se skriva za na videz enostavnimi (uspešnimi) projekti.

Zagotovo pa so bili nasveti podjetnikov neprecenljivi. V kolikšni meri ste jih upoštevali?
Ja, definitivno. Do uspešnih podjetnikov ne prideš zelo enostavno, čeprav načeloma radi pomagajo. Niti pomislili nismo, da bi to lahko storili, pravzaprav. Mi smo se začeli z njimi pogovarjati šele letos, ko nam je ta komunikacijski kanal odprla pridobitev razpisa SK75, za kar smo zelo hvaležni. Nasvet vsem, ki upajo na uspeh: Hitro poiščite vzornika in ga prosite, če je lahko vaš mentor. Naš mentor je Andraž Tori. Hvala bogu, da ga lahko sprašujemo, kar nas zanima. Če ne pozna odgovora, pozna ljudi, ki lahko pomagajo. Pred tem smo brali. Veliko brali. V bistvu ne poznam nikogar, ki bi ekipno prebral toliko knjig o osebni rasti, motivaciji, marketingu, medčloveških odnosih in vodenju, itd … kot smo jih mi. Zelo ponosen sem na to. Tukaj precej pomaga aplikacija Goodreads in Kindle. Z veseljem svetujem glede must read gradiv – pišite mi na mitja@omisli.si (seveda sem na voljo tudi za druga vprašanja).

No, ne le izkušnje, tudi velika mera poguma je potrebna. Zakaj podjetje in ne redna zaposlitev, ki si jo imel in dal odpoved?
Kot sem namignil že prej, je verjetno za to krivo nekaj, kar je od nekdaj bilo v meni. No, v nas, entuziazem enega ni dovolj – cela ekipa mora imeti gorečo željo, ki jo redno neguje z neomajnim vztrajanjem in odločnostjo. Redna zaposlitev, sem hitro ugotovil, ni zadosten izziv. To in kombinacija mojega osebnega tipa, ki predvideva vodenje. Ne da nisem za sodelovanje, le rad se sam odločam glede prioritet in tempa. Začuda razlog nikoli ni bil zaslužek, vsaj v ospredju ni bil.

Izzivov je seveda veliko, še posebej s produktom, ki ga razvijate na spletu, kjer je konkurenca enormna. Zakaj odločitev za prijavo na razpis SK75?
Razlog je ravno konkurenca. Zaskrbela nas je namreč naša hitrost. Če nečesa ne počneš fokusno, si počasnejši, seveda. Odločili smo se, da tega Omisli.si projektu ne privoščimo. Seznam idej in predlogov za nadgradnjo je bil preprosto predolg. Predstavljajte si, da veste točno, kaj morate storiti za dosego cilja. Poznate orodje in postopek, celo dokazali ste, da bo šlo – le orodja še nimate. In to orodje je za nas pomenil denar – torej možnost, da se razbremenimo ostalih projektov, torej da, predvsem rednih služb. Najprej smo pobarali nekaj zasebnih investitorjev, enega uspešno prepričali, nato pa še zmagali na razpisu SK75. Zdaj imamo dovolj denarja za dobro leto operacije 4-članske zasedbe. Tačas mora Omisli.si postati profitabilen oziroma stabilen proces.

Vendarle ste s svojim osebnim nastopom oz. predstavitivjo produkta, ekipe in poslovnega modela morali prepričati komisijo start-up mentorjev. Kateri so bili vaši najmočnejši aduti oz. s čim ste jih prepričali?
Naš najmočnejši adut, slišim, je ekipa, torej mi sami. Veliko izkušenj smo nabrali skozi leta in pokazali smo, da jih znamo implementirati v realnih projektih, kot je Omisli.si. V kombinaciji s tem je bil odločilen naš zanos, torej želja, da zadeva steče. Čeprav, ekipa in zanos nikoli ne bi prepričala odločevalcev, če ne bi že dokazali, da poslovni model Omisli.si pije vodo. Ko smo zaprosili za denar za skaliranje našega MVP-ja, smo z njim že služili za vsaj eno dobro plačo na mesec. To je izjemno v svetu startupov.

Kako pravzaprav deluje vaš poslovni model?
Pri Omisli.si gre za dvostranski poslovni model. Iskalci storitev na eni strani oddajajo povpraševanja brezplačno. Ponudnikom pa zaračunamo za vsako priložnost, torej plačajo vsako oddano ponudbo (pay per lead). Pri prejšnjih platformah (Najdi-glasbenika.si in Najem-fotografa.si) smo denimo zaračunavali mesečno članarino (subscription model), kar pa se je izkazalo, da ni najbolj skalabilen model. Zdaj razmišljamo denimo o hibridu obeh, ki predvideva predvidljiv mesečni strošek na podlagi plačevanja posameznih priložnosti. Komaj čakam, da izmerimo to hipotezo do konca.

Kakšna je dinamika poizvedovanj med ponudniki in iskalci storitev na vaši platformi?
Z vključno starimi platformami smo slovenskim ponudnikom posredovali že preko 17.000 povpraševanj! To je ogromna številka za naš trg. Te dni pa preko Omisli.si lokalnim izvajalcem mesečno posredujemo preko 300 povpraševanj, ki odgovorijo s preko 600 ponudbami. Naj omenim, da iz mesca v mesec rastemo s 30 do 60 %.

Kakšni so načrti v prihodnje?
»World dominance«, hehe. Realno se bomo pol leta fokusirali še na domači trg, kjer želimo na storitvenih področjih porok in rojstnih dnevov (omisli.si/catering, omisli.si/fotografa, omisli.si/najem-prostora, omisli.si/glasbenika, omisli.si/animacij, omisli.si/tisk, Omisli.si/make-up, omisli.si/torto, …) izkristalizirati in preveriti še zadnje hipoteze, ki so predpogoj za masovno rast. Nato v roku enega leta pokriti vsa storitvena področja. Trenutno jih pokrivamo preko 20, v načrtih jih je še cca. 80, poleg področij načrtovanja dogodkov še osebne storitve (welness), dom in obnova, poslovne oz. B2b itd. Nato bo čas, da prestopimo meje poslovanja. Razmišljamo namreč o povezovanju iskalcev in ponudnikov preko meja (Avstrijci bi z veseljem najeli tudi slovenske izvajalce – le jezikovno bariero jim moramo odpraviti). Seveda pa je vse odvisno od dinamike sprememb na področju iskanja storitev preko spleta. Del te dinamike bomo gotovo tudi mi.

Med 9. in 20. novembrom se v Ljubljani, pa tudi drugje po Sloveniji odvija največji filmski praznik pri nas, Ljubljanski mednarodni filmski festival – LIFFe. V okviru LIFFa bosta v Kinoteki na sporedu dve izjemni retrospektivi. Kulturi obiskovanja kina se bomo poklonili z retrospektivo Film gre v kino, s katero še naprej praznujemo 20. obletnico Slovenske kinoteke, skozi nekaj ključnih filmov pa bomo spoznali tudi opus enega najpomembnejših poljskih cineastov, Jerzyja Skolimowskega.V času LIFFa vas v kino(teko) s posebno akcijo vabimo tudi mi. Med 9. in 20. novembrom se v najbolj filmski klub, Kinopolis, ki vam omogoča, da filme (v kinu!) gledate za vsega dva evra, lahko včlanite s kar 50-odstotnim popustom.

Kinoteka 20!: Srebrno platno Vlada Škafarja
Ob praznovanju 20. obletnice smo prostor na kinotečnem platnu novembra in decembra rezervirali tudi za tiste, ki so v preteklih dveh desetletjih kreirali kinotečni program. V petek, 25. novembra, si boste tako lahko ogledali tri filme po izboru prvega vodje programskega oddelka Slovenske kinoteke, režiserja Vlada Škafarja.  

Nagrada revije Ekran & Nagrada Darko Bratina

Poklon vizijiV torek, 8. novembra, ob 20. uri bo v Kinoteki potekala podelitev priznanja revije Ekran. Podelitvi bo sledila projekcija filma Fitzcarraldo (Werner Herzog, 1982) po izboru Matica Majcna, dobitnika priznanja za izstopajoče dosežke.Kolegi iz goriškega Kinoateljeja vsako leto podelijo Nagrado Darko Bratina. Poklon viziji, katere cilj je opozarjati na izjemne filmske ustvarjalce iz širšega sosedskega družbeno-kulturnega prostora. V sredo, 26. novembra, ob 19. uri tako ne spreglejte posebnih projekcij in pogovora z letošnjim nagrajencem, hrvaškim cineastom Daliborjem Matanićem.

Dolge novembrske večere vam bomo v Kinoteki krajšali tudi z obilico drugih filmsko obarvanih dogodkov. Na sobotnih matinejah vam bodo do konca leta družbo delali junaki iz Miyazakijevih animejev, to soboto, 5. novembra, ob 20. uri pa vas Združenje filmskih snemalcev (ZFS) vabi na projekcijo filma Veliki Lebowski (Joel Coen, 1998), ki jo bo uvedel direktor fotografije Lev Predan Kowarski. Na večeru Društva slovenskih režiserjev (DSR) Režiserji v dialogu bosta v sredo, 23. novembra, ob 21. uri svoji režijski poetiki soočila Damjan Kozole inOgnjen Sviličić. Konec novembra pa se bo Kinoteka odela v mavrične barve: za dober teden dni bo kinotečno platno zavzel najstarejši filmski festival pri nas, 32. Festival LGBT filma.

Podrobnejši spored najdete na www.kinoteka.si, na spletu pa lahko prelistate tudi novi Kinotečnik.

Študenti se lahko tudi letos regijske konference medijskih trendov SEMPL z malce sreče udeležijo brezplačno. Organizator jim namreč v sodelovanju s podjetjem SPAR Slovenija podarja 50 brezplačnih dvodnevnih kotizacij. 

Študenti, ki jim bo žreb naklonjen, se bodo lahko 24. in 25. novembra v Portorožu brezplačno udeležili konference SEMPL in prisluhnili uveljavljenim govorcem iz regije in tujine ter spoznavali najnovejše marketinško-komunikacijske trende, kot so na primer: vloga umetne inteligence v marketingu, zagotavljanje stalne poslovne rasti, učinkovito povezovanje podatkov, razvijanje prodornih idej, strateško pripovedovanje zgodb, viralne spletne vsebine in podobno.

Svoje veščine bodo še dodatno razvijali na uporabnih delavnicah, kjer se bodo med drugim naučili, kje dobiti real-time podatke o poteku oglaševalskih kampanj, kako lansirati blagovno znamko na digitalnih kanalih, kako se spreminja gledanost televizije ob upoštevanju časovnega zamika ter kako internet stvari vpliva na oglaševanje.

Na 18. SEMPL-u bodo podeljene tudi nagrade Sempler, ki nagrajujejo najboljše medijske strategije leta v regiji.

In kako do brezplačne kotizacije? Na straneh konference SEMPL in podjetja SPAR Slovenija na Facebooku se bo v začetku novembra začela nagradna igra, v kateri lahko sodelujejo vsi, ki imajo status študenta. Teden dni pred konferenco bo potekalo žrebanje izmed vseh sodelujočih v nagradni igri in takrat bodo znani tudi dobitniki 50 brezplačnih dvodnevnih kotizacij za udeležbo na SEMPL-u.

Vsi tisti, ki ne bodo imeli sreče in si vseeno želijo zagotoviti svoje mesto na SEMPL-u, pa se lahko prijavijo preko spletne prijavnice. Kotizacija za študente znaša 100 EUR + DDV (redna cena je sicer 505 EUR + DDV).

Več informacij o konferenci SEMPL je na spletni strani www.sempl.si in družbenih omrežjih:

Facebook: https://www.facebook.com/SeminarSEMPL

Twitter: https://twitter.com/SEMPL

Instagram: https://instagram.com/SEMPL_mediatrendsconference

Snapchat: SEMPLconference