Predpraznična izdaja revije Študent vam bo tokrat postregla z vsemi aktualnostmi, ki jih v in ob času študija potrebujete. Tokrat se intenzivno ukvarjamo s tem, kako se na najboljši način lahko prepustite užitkom. December je tu, različne radosti pa nas lahko spravijo v skušnjavo. Kako se jim izogniti in kako najbolje izkoristiti veseli december, da bo glava ostala bistra in denarnica le pol prazna.
Preverite v reviji Študent, ki jo brezplačno dobite na vaši fakulteti!
»Arriving at… St. Andrew. St. Andrew Station.« Ko je na podzemni železnici vnaprej posneti ženski glas sporočil to besedilo, je bilo gotovo dvoje: čez 6 minut bom začel delati in čez 13 minut se mi ne bo dalo več.
Ko sem zapustil omenjeno postajo, sem bil v finančnem centru Toronta, obdan z nebotičniki, s katerih se vidi Japonska. 360 sekund bi mi vzela vožnja z osebnim vozilom (to je 6 minut – opomba za soborce s FDV-ja) od doma (blizu postaje Royal York) v center mesta, preverjeno. A brez lastnega avtomobila se je taista pot malček časovno podaljšala: 50 minut. Uradni slogan torontskega javnega prevoza (ne nategujem): Ride the Rocket.
Popolno stanovanje
Ko sva z Žigom sredi zime 2014 prišla v Toronto, je bil plan naslednji: en teden v hostlu, ta čas naj bi dobila stanovanje, logičen časovni okvir, saj nisva kretena, da ne bi v enem tednu našla stanovanja, nato v naslednjih dneh dobiva službo in kot zadnje, uživanje v trofejah. Kretena, kakršna sva, stanovanja nisva našla. Ko sva že skorajda rezervirala podaljšano bivanje, naju je zadelo stanovanje: Barbara, Slovenka na isti enoletni vizi, je počasi korakala zadnje korake svoje poti v Kanadi in ji je uspelo prepričati ukrajinskega lastnika njenega stanovanja, da jo naslediva. »Začasno,« sva si rekla, ko sva se vselila. »Evo ti začasno,« sem si rekel, ko sem šel čez leto ven. Problematika stanovanj v Torontu je namreč naslednja: vsa stanovanja blizu centra mesta so izredno draga, in le če imaš srečo, tam dobiš drago stanovanje, kjer ni problemov z »en centimeter v levo vroča – en centimeter v desno ledena« vodo v kopalnici, gretjem, ki se izklaplja sredi dneva (ker zakaj bi radiatorji delovali pri zunanjih -15 stopinjah?), in internetom, ki deluje kot smernik pri avtomobilu za blondinko: zdaj deluje, zdaj ne. S srečo in pametjo, kakršni z Žigom imava, nama je v enem celem letu uspelo dobiti stanovanje, ki je bilo ne samo močno oddaljeno od centra mesta, ampak je vsebovalo tudi vse super lastnosti, naštete zgoraj. Ampak, ker je edina lastnost, ki je večja od najine neumnosti, najino »jebivetrstvo«, se nisva premaknila nikamor.
Iskanje službe nama je šlo bolje
Tri tedne po prihodu v Kanado je niti eden še ni imel. Iskala sva, gledala vse – nič. Slovenka, ki je pred časom prišla sem, nama je priporočila Center za pomoč mladim brezposelnim (Youth Employment Services Toronto), od tam je šlo lažje: pomoč pri življenjepisih (Kanadčani cenijo jedrnatost, ena stran življenjepisa je pravilo, tudi če si imel 42 različnih služb: napiši tiste, ki ti koristijo za točno to službo, za katero se prijavljaš), spodbuda in usmeritev na razgovore, pri katerih lahko dobiš delo. Po treh tednih se mi je nasmehnila sreča: postal sem glavni pomivalec posode v novi mehiški restavraciji v središču mesta. Dobro, glavni in edini. Žiga je zaposlitev dobil nekoliko pozneje, in sicer kot čistilec v elitnem hotelu, 20 dolarjev na uro je bilo dovolj, da sem se prijavil tudi jaz: ni bilo odgovora – kot kaže, imajo zaradi zagotavljanja kakovosti kvoto enega Slovenca na podjetje. Ni panike, Žiga je delal škodo podjetju za tri, medtem ko sem se jaz učil novega jezika – mehiško angleščino. »Ju haf tu vork fastr!« mi razlagajo smešne kuharice, medtem ko stojim pred njimi in jih gledam s pogledom »Si, mañana!« Izza nekega ovinka je prišel šef kuhinje, mi porinil v roke ček z mojim prvim plačilom in rekel: »Ne zapravi celotne plače na eni prostitutki!«
Nemara se zdi danes marsikomu o prostovoljstvu govoriti v superlativih že skorajda perverzno. Dejstvo je namreč, da mladi težje kot včasih dobijo službo in pojavljajo se celo prisilne oblike »prostovoljstva« (neprostovoljno »volontersko« pripravništvo in drugo).
Vendarle ima prostovoljstvo še vedno veliko pozitivnih implikacij. Tako za prostovoljca kot tudi za pravno (seveda gre tu predvsem za neprofitne organizacije, na primer društva) ali fizično osebo, ki se ji s prostovoljnim delom pomaga. Nekatere izmed njih bodo izpostavljene v nadaljevanju.
Večinoma si danes kot prostovoljstvo predstavljamo organizirane oblike prostovoljstva. Mnogo jih je mogoče najti na iskalniku www.prostovoljstvo.org, torej na spletišču Slovenske filantropije. Številni prostovoljci se ne omejujejo na državne meje in se odpravijo na prostovoljno delo v tujino. Veliko možnosti za to je mogoče najti na spletni strani Zavoda Voluntariat. Ta oblika prostovoljstva vsebuje za prostovoljca številne dodatne pozitivne vidike, med drugim širjenje jezikovnih, medkulturnih znanj.
Kljub temu se mi zdi popolnoma nepotrebno, da bi kot prostovoljstvo opredelili le formalizirane oblike prostovoljstva. Prostovoljstvo je navsezadnje lahko tudi na primer pomoč prijatelju pri renovaciji stanovanja. Oglejmo si ta primer podrobneje. Koristi pri njem so obojestranske – prijatelj bo seveda neizmerno vesel pridnega para rok, oseba, ki pomaga, pa bo imela dober občutek ob dejstvu, da je prijatelju v pomoč (malokaj človeka navda z boljšimi občutki kot zavedanje, da je nekomu koristen). Prijatelj ji bo navsezadnje tudi bolj pripravljen priskočiti na pomoč, ko ga bo potrebovala. Seveda pa pragmatičnost in celo pričakovanje nekakšne protidajatve ne bi smela biti razloga pomoči sočloveku.
Nezanemarljiv vidik je tudi, da če prostovoljstvo zajema fizično delo, je to za ljudi, ki opravljajo umsko delo (torej tudi študente), zelo koristno. Ni torej le neko žrtvovanje dela svojega prostega časa v dobro drugih ljudi, temveč pomaga našemu umu, da si spočije, preusmeri pozornost in tako nabere novih delovnih moči. Delo v skupini ljudi je lahko res pravo veselje – veselo vzdušje ob njem lahko navda človeka z dobro voljo in odžene dobršen del vsakdanjih skrbi.
Veliko prostovoljcev nudi pomoč starostnikom pri soočanju z vsakdanjimi tegobami. Ta oblika prostovoljstva je lahko izredno hvaležna za vse vpletene. Vendarle je nekoliko posebna. Nekaj pozornosti tako velja nameniti predvsem temu, da se prostovoljec dobro pozanima o tej starejši osebi. Če gre denimo za dementne starejše osebe, je potreben razmislek o tem, ali ima posameznik za to delo potrebno usposobljenost.
Pomoč ljudem na splošno krepi vezi med njimi in celo pripomore k občutku sreče. Da to niso prazne marnje, je navsezadnje znanstveno dokazano. To področje raziskuje pozitivna psihologija, posebna panoga psihologije, ki se za razliko od tradicionalnih domen psihologije (duševne bolezni in motnje) ukvarja z raziskovanjem človeških potencialov. Torej, cilj je več kot počutiti se normalno – življenje naj bo res kakovostno. Altruizem, nesebična pomoč drugim, je ena izmed poti do tja.
Ljudje pa niso edini, ki potrebujejo pomoč. Mogoča oblika prostovoljstva je tako tudi na primer pomoč v zavetišču za živali. Predvsem ljubitelji živali lahko v tovrstnem delu najdejo veliko zadovoljstva in dobrih občutkov. Tudi živalce so jim hvaležne.
Skratka, prostovoljstvo v primerni obliki ima še vedno obilo pozitivnih plati in lahko predstavlja naš prispevek k boljšim medčloveškim odnosom in boljšemu svetu na splošno.
Blaž Božnar
S strokovnim posvetom Izzivi dela z zasvojenimi v sodobnem času je včeraj Društvo Projekt Človek zaključilo aktivnosti 20. jubilejnega leta, v katerem je obeležilo dosedanje dosežke ter hkrati opozorilo na mnoge izzive in spremembe, ki jih na področju zasvojenosti prinaša današnji čas. Med njimi so tudi vedno bolj skrb vzbujajoči podatki o zasvojenostih z internetom, računalniškimi igricami in mobilnimi telefoni, v porastu so pridružene motnje v duševnem zdravju med zasvojenimi in razsežnosti hitro spreminjajočih se oblik sintetičnih drog.
»Spreminjajo se populacija, pogled na zasvojenost, same droge, družina kot osnovna celica, vrednote in družbeni kontekst,« pojasnjuje mag. Suzana Puntar, predsednica Društva Projekt Človek, in dodaja: »Sprememb se lahko bojimo ali pa jih vzamemo kot izziv. V naši organizaciji smo se vedno odločili za slednje.«
Po enakem principu je namreč Projekt Človek deloval vseh dvajset let svojega delovanja. »Spremembe so in še vedno vplivajo na individualne lastnosti in potrebe uporabnikov naših programov, opozarjajo nas na prilagajanja in spreminjanja železnega repertoarja metod in tehnik strokovnega delovanja na področju urejanja zasvojenosti. Kljub spreminjanju pa je v središču našega delovanja vendarle ostal človek, ki hoče naprej, v svet brez omame,« je poudaril mag. Roman Koštal iz Društva Projekt Človek.
Posebej skrb vzbujajoče je dejstvo, da je med mladimi vse več pridruženih motenj v duševnem zdravju, povezanih z uživanjem drog. To se kaže kot motnja pozornosti, hiperaktivnost, depresivnost, anksioznost in agresivnost. Možgani otrok in mladostnikov se še razvijajo, zato so to najbolj ranljiva skupina. Dr. Bojan Belec iz Svetovalnega centra za otroke in mladostnike je opozoril na težave pri prepoznavanju dvojnih diagnoz: »Pri prvi obravnavi je diagnoza znana le v 18 odstotkih primerov, po letu in pol pa v 25 odstotkih. S tem je povezano tudi težavno ugotavljanje, ali je pridružena motnja posledica uživanja droge ali je uživanje droge posledica motnje«.
Da je razumevanje odnosov in odnosne narave našega temeljnega razvoja bistvenega pomena pri vsakem načrtovanju in boju proti odvisnostim ter drugim oblikam škodljivega in patološkega vedenja, je na posvetu poudarila dr. Lia Katarina Kompan Erzar z Inštituta za zakonsko in družinsko terapijo, še posebej je izpostavila pomen pravega medosebnega stika: »Sposobnost sočustvovanja je tisto, kar spreminja naše doživljanje in delovanje naših možganov. Otroški možgani nujno potrebujejo možgane odraslega in stik z njimi, da se ustrezno razvijejo. Sami se ne morejo. Pomembno je, da se zavedamo, da imajo zasvojeni močno spremenjeno možgansko strukturo, kjer je še posebej pomemben pravi stik, s katerim gradimo nove povezave v možganih in s tem možnosti za njihovo pot iz zasvojenosti.«
Spregovorili pa so tudi o škodljivostih novih sintetičnih drog, katerih uporaba je v zadnjih letih v porastu. Nekaj skrb vzbujajočih dejstev je navedla Anja Mihevec iz združenja DrogArt: »Raziskava iz leta 2014, v kateri je sodelovalo 1.305 oseb, od tega 50 odstotkov moških in 50 odstotkov žensk, je pokazala, da je med sintetičnimi drogami v Sloveniji najbolj popularen 3 MMC, ki je med mladimi poznan kot sladoled. Povprečna starost uživalcev je 23 let in ena četrtina srednješolcev ga je že poizkusila. 3 MMC daje občutek topline in sprejetosti in očitno je to tisto, kar danes mladim manjka.« Opozorila je, da se je 3 MMC razširil tudi med mlade uživalce, stare od 14 do 15 let, kar je zelo problematično z vidika razvoja.
Eden izmed pomembnih zaključkov posveta je bila tudi rast zasvojenosti z internetom, računalniškimi igricami in mobilnimi telefoni, pri čemer se vseh nevarnosti, ki prežijo, niti ne zavedamo. Špela Roš iz centra Logout je izpostavila: »Starši poročajo, da izgubljajo svoje otroke. Otroci se zapirajo v svoje sobe, ne prihajajo ven, opuščajo šolanje in starši jih tudi po ves teden ne vidijo.«
Zaključek posveta vsekakor pritrdilno odgovarja na vprašanje, ali stroka sledi spremembam na področju zasvojenosti. Pokazalo se je namreč, da se različni strokovnjaki srečujejo s podobnimi težavami, novi pristopi se že formirajo in so usmerjeni predvsem v bolj individualizirane oblike pomoči, ki so pogosto tudi dolgotrajnejše. Stroka je torej zedinjena v tem, kaj današnji zasvojeni potrebujejo, potrebna pa bo podpora tudi državnih in občinskih institucij, ki bodo nove programe podprle in jim namenile mesto tudi v širšem družbenem kontekstu in okolju.
Vijuganje po domačih zasneženih strminah je tudi v novi smučarski sezoni prijaznejše do denarnic, kot če se boste odpravili v Italijo ali Avstrijo.
So pa po drugi strani smučarske proge krajše in manj raznolike, skromnejša je ponudba, torej dolžina prog, hitrost žičniških naprav, število vlečnic in drugo. Ugodneje lahko smučate v času otvoritve sezone ter pred sezono in po njej.
Poglejmo cene smučarskih vozovnic po Sloveniji:
– Cerkno (18 kilometrov smučarskih prog): cena dnevne smučarske vozovnice za mlade do 23 leta je 24,50 evra, cena 6-dnevne ski karte za mlade pa od 69 do 115 evrov; gostje hotela Cerkno imajo na cene smučarskih vozovnic popust.
– Golte (12 kilometrov smučarskih prog): cena dnevne smučarske vozovnice za mlade je 25 evrov, cena 6-dnevne ski karte za mlade pa 113 evrov.
– Krvavec (33 kilometrov smučarskih prog): cena dnevne smučarske vozovnice za mlade je 28 evrov, cena 6-dnevne ski karte za mlade pa 128 evrov.
– Kranjska Gora (16 kilometrov smučarskih prog): cena dnevne smučarske vozovnice za mlade je 27 evrov, cena 6-dnevne ski karte za mlade pa 137 evrov; hotelski gostje imajo posebne popuste pri nakupu smučarskih vozovnic.
– Mariborsko Pohorje (35 kilometrov smučarskih prog): cena dnevne smučarske vozovnice za mlade je 26 evrov, cena 6-dnevne ski karte za mlade pa 126 evrov.
– Rogla (12 kilometrov smučarskih prog): cena dnevne smučarske vozovnice za mlade je 28 evrov, cena 6-dnevne ski karte za mlade pa 128 evrov.
– Vogel (18 kilometrov smučarskih prog): cena dnevne smučarske vozovnice za mlade je 25 evrov, cena 6-dnevne ski karte za mlade pa 124 evrov.
(Vir: http://www.gradtur.si)
Tudi letos Ski pass Slovenia
Letos lahko izbirate med naslednjimi smučarskimi vozovnicami:
– ESSV AS (enotne sezonske smučarske vozovnice Active Slovenia): družinska enotna sezonska smučarska vozovnica (za vsa večja slovenska smučišča) ali individualna enotna sezonska smučarska vozovnica (za vsa večja slovenska smučišča).
– SV AS (smučarske vozovnice Active Slovenia): 2- do 7-dnevne smučarske vozovnice (za vsa večja slovenska smučišča; uporaba v zaporednih dneh), 5-dnevna/sezono smučarska vozovnica (za vsa večja slovenska smučišča; uporaba poljubno v sezoni).
– SSV AS (sezonske smučarske vozovnice Active Slovenia): sezonske smučarske vozovnice Active Slovenia so namenjene tekmovalcem in trenerjem iz smučarskih klubov in društev in niso v prosti prodaji.
Vozovnice ESSV AS in SV AS istočasno veljajo tudi kot kartice ugodnosti Active Slovenia z veljavnostjo eno leto od dneva nakupa. Z njimi imate ugodnosti, ki jih ponujajo partnerji projekta Active Slovenia.
Cene najdete na speltni strani http://www.activeslo.com/.
Včasih se zgodi, da smo kmalu po nakupu ali prejemu neke stvari slabe volje, ker ugotovimo, da z njo ni vse v najlepšem redu – na primer čevlji nam puščajo sledove na nogavicah, ena slušalka ne deluje, v puloverju je prav nemarna luknja in podobno.
Gre torej za stvar z napako. Kakšne so možnosti, da ta problem rešimo?
K sreči nam pravo nudi rešitve. V Sloveniji obstajata dva vzporedna sistema odgovornosti prodajalca za kupljeno – garancija za brezhibno delovanje stvari in jamčevanje za stvarne napake. V nadaljevanju sta nekoliko poenostavljeno in zelo strnjeno predstavljena.
Garancija za brezhibno delovanje stvari
Garancija je večini poznan pojem – prodajalec jamči, da stvar dobro deluje, sicer jo mora popraviti. Velja za tako imenovano tehnično blago (stroje, aparate in drugo). Pri garanciji ne gre za dobro voljo prodajalca, temveč za njegovo zakonsko obveznost, ki mu jo nalaga Obligacijski zakonik. Njeno minimalno trajanje je eno leto. Prodajalec lahko jamči tudi dlje in s tem potencialnim kupcem na neki način sporoča, da je njegovo blago kakovostno. Pomembno je vedeti, da smo do uveljavljanja garancije upravičeni ne glede na to, ali imamo pri sebi garancijski list. Ta namreč ni nekakšen vrednostni papir, ki bi nas edini upravičeval do uveljavljanja garancije. Dovolj je, da imamo neki dokaz o nakupu – najbolje seveda račun. Izključeno ni niti, da bi se sklicevali na prijatelja, ki je bil z nami ob nakupu, in bi lahko potrdil, da smo stvar kupili. Garancijo lahko uveljavljamo kadarkoli znotraj garancijskega roka (tudi če se nam je stvar pokvarila en dan po nakupu). Ko uveljavljamo garancijo, je naša pravica, da prodajalec (ali zanj drug izvajalec, serviser) stvar popravi. Če stvar ni popravljena v 45 dneh, imamo pravico do vrnitve (ali znižanja) kupnine.
Stvarne napake
Nekoliko bolj zapleteno je pri stvarnih napakah. Ureja jih Obligacijski zakonik, potrošnikom (torej fizični osebi, ki kupuje od podjetja) daje dodatne pravice še Zakon o varstvu potrošnikov. Bistvena značilnost stvarne napake je, da stvar nima tistih lastnosti, ki bi jih morala imeti. Na primer, če izdelek ni tak, kot nam je obljubljal prodajalec ali proizvajalec (predvsem v oglasih, zapisih na embalaži), ga je neustrezno zmontiral ali dal pomanjkljiva navodila za montažo (to je tako imenovana klavzula IKEA). Kakšne so naše pravice, če je stvar taka? Od prodajalca lahko zahtevamo, da nam izdelek popravi oziroma zamenja. Če tega ne stori v primernem roku, lahko odstopimo od pogodbe (zahtevamo vračilo kupnine). Lahko pa se odločimo, da bi izdelek vseeno obdržali, a zahtevamo znižanje kupnine. Če nam je zaradi napak na izdelku nastala škoda (na primer kupili smo stroj, ki ga uporabljamo pri svojem poklicu, in zaradi te napake doživimo izpad dohodka), lahko zahtevamo še odškodnino (povrnitev tega izpada dohodka). Vendar pa moramo, da smo do vsega tega upravičeni, izpolniti določene pogoje. Stvar moramo pregledati takoj, ko je mogoče, in o napaki prodajalca čim prej obvestiti. Napaka se lahko pokaže šele pozneje ob uporabi (na primer ko nosimo čevlje, nam puščajo material). V obeh primerih za potrošnike velja, da moramo prodajalcu javiti v dveh mesecih po tem, ko napako opazimo, to pa lahko storimo v dveh letih od nakupa (če gre za rabljene stvari, pa v enem letu).
Koristno je vedeti tudi, da če stvar nima nobene napake (na primer nam pač ni več všeč), je prodajalec ni dolžan zamenjati. Izjema velja pri nakupu na daljavo (na primer na internetu) in zunaj poslovnih prostorov. V teh primerih si lahko vendarle v 14 dneh premislimo in stvar vrnemo, prodajalec pa nam mora vrniti kupnino.
Blaž Božnar
Veseli december je čas koncertov, zabav in tudi ogromnih količin popitega alkohola, kar lahko vodi do neodgovornih odločitev in posledično do nesreč.
Velikokrat smo že slišali zgodbo, da je nekdo malo popil in potem se je zgodilo … Alkohol različno vpliva na posameznike in nekateri zdravniki celo priporočajo deciliter vina na dan. Vendar nobena stvar ni dobra, če vodi v eno ali drugo skrajnost.
Ali ste vedeli, da brezalkoholno pivo vsebuje 0,5 promila alkohola?
Maja (26): V družbi imamo dogovor, da je vedno vsaj eden, ki ne pije in vse druge razvozi domov. Vendar smo na izletu zaradi dobrega vzdušja pozabili na dogovor in vsi pili. Ko je prišel čas odhoda, je prišlo do konflikta, saj vožnja pod vplivom alkohola zame ne pride v poštev in tudi v avto s pijanim voznikom se ne bom nikoli usedla. Tako sva se s prijateljico odpravili na več kot uro dolg sprehod do hotela. Drugi pa so se pijani odpeljali z avtom. Na poti jih je ustavila policija. Posledica: streznitev v zaporu, odvzem vozniške in 1.500 evrov kazni.
Ali ste vedeli, da lahko z brezplačno aplikacijo Furam 0.0 informativno preverite količino alkohola v izdihanem zraku?
V zadnjih petnajstih letih je po podatkih policije naraslo število nesreč s smrtnim izidom. Kar nekajkrat je bil vzrok alkohol, za najbolj kritično skupino pa so se izkazali mladi v starosti od 24 do 34 let. Ker si vsi želimo preživeti zabaven, nepozaben veseli december, smo se študentje socialne pedagogike povezali z DrogArtom, ki že peto leto izvaja inovativen projekt After taxi. Pomagali bomo ozaveščati javnost o ponesrečeni kombinaciji alkohola in vožnje, spodbujati k odgovornemu ravnanju ter s subvencioniranimi taksi prevozi After taxi v času, ko LPP ne deluje, preprečevati mladim, da bi se usedli za volan in storili nepremišljeno dejanje, ki jih lahko zaznamuje za celo življenje.
David (30): Ko sem dobil prvo plačo, so me sodelavci prepričali, da plačam rundo. Po treh pivih sem se usedel v avto in se na poti domov zaletel v tovornjak. Dva tedna sem preživel v komi, v naslednjih dveh letih pa so me čakale številne operacije, več kot pol leta v bolnišnici, še eno leto obiskov zdravilišč in naporno razgibavanje. Danes se zavedam, da ne morem kriviti svojih sodelavcev, saj sem se sam usedel za volan. Zato vedno poskrbim, da ko gremo na zabavo, je v družbi nekdo, ki ne pije in me/nas varno pripelje domov.
Ali ste vedeli, da si decembra lahko priskrbite brezplačen kupon After taxi?
Čeprav smo Slovenci znani po tem, da je alkohol stalnica vsakršnih zabav, pa nikoli ne sme biti izgovor za neodgovorno ravnanje. Vedno, ko pijete, poskrbite za varen prevoz domov ali z ene zabave na drugo: peljite se s treznim prijateljem, počakajte na avtobus ali pokličite taksi. Majhno dejanje, ki lahko prepreči veliko nesrečo.
Janja (23): Dve leti nazaj mi je kolegica omenila možnost kupona After taxi. Ker tega nisem poznala, sem preverila na spletni strani www.aftertaxi.si. Pred vrati je bil namreč rojstni dan moje dobre prijateljice in ker se nikakor nismo mogli dogovoriti glede prevoza nazaj, sem predlagala uporabo kuponov. Ko smo se odpravljali domov, smo opazili pijano družbo, ki se je z avtom odpravljala domov. Po krajšem prigovarjanju nam jih je uspelo prepričati, naj raje pokličejo taksi. Še danes se držim načela, da moraš biti za volanom popolnoma trezen, pa še takrat se lahko zgodi kaj nenačrtovanega!
1. december je dan, ko lahko z nošenjem rdeče pentlje izrazimo svoje zavedanje o prisotnosti aidsa in solidarnost ter podporo okuženim. Ob svetovnem dnevu boja proti aidsu so se tudi letos aktivirali študentski klubi po vsej Sloveniji, ki bodo v podporo obolelim opozarjali in ozaveščali o tej smrtonosni bolezni.
Nacionalni inštitut za javno zdravje, ki vsako leto testira določeno število oseb, pri katerih obstaja tveganje za okužbo z virusom HIV, je v obdobju zadnjih 30 let zabeležil 726 okužb z virusom HIV. V Sloveniji je okužena manj kot ena oseba na 1000 prebivalcev, vendar število okuženih narašča, z njim pa tudi problem spolno prenosljivih bolezni.
Za preprečevanje širjenja virusa je pomembno že samo zavedanje o možnostih okužbe, odgovornost pri spolnih odnosih (uporaba kondomov), premišljena izbira partnerja in druga preventivna ravnanja. V smeri ozaveščanja o problematikah s področja zdravstva deluje tudi Zveza študentskih klubov Slovenije (Zveza ŠKIS), ki bo ob dnevu boja proti aidsu v sodelovanju s 34 študentskimi klubi mlade informirala o virusu HIV in drugih spolno prenosljivih boleznih ter jih spodbujala k varni spolnosti in testiranju za virus HIV. Ključnega pomena za uspešnejše zdravljenje je namreč pravočasno odkrivanje okužbe.
Študentski klubi Slovenije bodo jutri med mlade delili rdeče pentljice, kondome, brošure s pomembnimi informacijami o virusu HIV ter jih obveščali o lokacijah, kjer so še možna testiranja.
Svetovni dan boja proti aidsu prinaša sporočilo upanja, strpnosti, solidarnosti in razumevanja te bolezni. S projektom sporočamo, da se tudi mladi zavedamo pomena zdrave spolnosti ter izražamo solidarnost do obolelih. Ljudje z aidsom so še vedno ljudje z dušo in srcem. Izoliranje okuženih iz družbe ter izmikanje pogovoru o aidsu ne prinašata rešitve, ampak zgolj potlačitev te problematike.
Tako bodo denimo aktivisti kluba študentov občine Koper, pred Gimnazijo Koper in Pedagoško fakulteto UP, dijake in študente osveščali o tem virusnem obolenju. Delili bodo letake z informacijami o preventivi in zdravljenju, prav tako pa bodo delili tudi kondome in rdeče pentljice – prepoznavni simbol boja proti AIDSu.
V Sloveniji že več kot 500 ljudi živi z virusom HIV, na svetu pa 40 milijonov. Virus se prenaša preko sperme, krvi, materinega mleka ter vaginalnega in predsemenskega izcedka. Zelo pomembna je preventiva: uporaba kondoma, testiranje ter izogibanje souporabi igel in brizg. Prav zaradi tega je osveščanje o tem virusnem obolenju ključnega pomena, če želimo za vedno premagati to bolezen.
Klub študentov občine Koper je v ta namen izdelal tudi kratek video, ki bo 1.12. viden na njihovi spletni stran (www.ksok.si).
Akciji pa se pridružujemo tudi v uredništvu revije Študent. Med 9.00 in 14.00 bomo v uredništvu, na Koprski 72 v Ljubljani, brezplačno podelili 150 kondomov!
LinkedIn je najpogosteje uporabljeno družbeno omrežje delodajalcev pri iskanju najprimernejših kandidatov. Če se na tvojem profilu nabira prah ali pa ga sploh nimaš, ti pa si na lovu za sanjskim jobom, je skrajni čas, da se aktiviraš!
LinkedIn v 4 korakih
Ok, LinkedIn profil je vzpostavljen, kako pa naprej?
Hladno vreme pomeni, da se je hladno pivo premaknilo z vrha lestvice najljubših pijač in so ga nadomestile kakšne druge pijače.
Kot pa se za december spodobi, naj bodo tudi pijače, ki jih postrežemo, malo bolj posebne. Predstavljam nekaj enostavnih variant, ki ne zahtevajo veliko truda in sestavin, a učinek je enako dober kot pri zapletenih koktajlih.
Kuhano vino: Idej in receptov zanj je ogromno. Kot se za pravega študenta spodobi, boste kupili najcenejše vino (po možnosti iz kartona ali plastenke) in za moje amaterske pojme je čisto dovolj dobro. Ko boste bolj pri denarju, pa boste lahko »uničevali« kakšna bolj kakovostna vina. Sestavine in osnove so nam vsem dobro poznane: vino (belo ali rdeče), voda, klinčki, cimet in sladkor. Razmerje voda in vino je odvisno – bolj »vodena« varianta je ena proti ena, nato pa seveda ustrezno zmanjšujte količino vode za močnejše variante. Da pa bo vino malo bolj posebno, mu lahko dodate tudi rum (belega ali domačega), pomaranče, limone, karameliziran sladkor, mandarine, vaniljev sladkor … Pogosta napaka, ki jo sicer verjetno vsi delamo je, da pri kuhanju vino predolgo pustimo vreti – posledično izgublja alkohol –, zato je najbolje, da ga pustimo na štedilniku samo toliko, da skoraj zavre.
»Apfelstrudel«: Ne govorim o sladici naših babic, ampak o »tekoči« varianti. Zadeva je precej enostavna. Segrejemo jabolčni sok in mu vročemu dodamo Malibu (alkohola ne segrevamo, saj izhlapi) in ščepec cimeta. Dobili boste pijačo, ki je zelo podobna jabolčnemu zavitku. Razmerje med Malibujem in sokom je dva (sok) proti ena (Malibu). Zadeva je sicer zelo sladka in je načeloma precej ženska pijača.
Vroča čokolada z likerjem: Kako pripraviti vročo čokolado, ne bom razlagal. Naredite si jo po svojem okusu, nato pa dodajte le še alkoholno pijačo. Mogoči kandidati so različni likerji, čokoladni kot najbolj očiten, dobri so tudi beli rum, kavni liker (kava in čokolada se odlično dopolnjujeta) in drugi.
Vroče zlato: Nekje sem prebral, da naj bi bila to pijača rudarjev. No, vsekakor je zadeva enostavna in zanimiva. Potrebujete Amaretto (sladek liker), pomarančni sok in cimet (palčka). Razmerje je ponovno ena (Amaretto) proti dva (sok). Sok segrejemo, mu dodamo Amaretto in premešamo s cimetovo palčko oziroma dodamo ščepec cimeta v prahu. Serviramo v visokem kozarcu.
Irish coffee: Klasika težkih juter, ko potrebujete nekaj več v svoji kavi. Vroči kavi dodate Baileys. Količina po vaši želji oziroma glede na to, kako težko jutro je bilo.
Mexican coffee: Ponovno enostavno in ponovno za težka jutra. Kavi dodate tekilo – količina spet poljubna. Dobro jutro po mehiško.
Jamaican coffee: Kavi dodamo rum (belega), malo vode, sladko smetano, vse skupaj premešamo in po vrhu dodamo stepeno smetano.
Idej je seveda še ogromno – sami jih boste verjetno našli še veliko – zmeraj pa vam seveda ostane tudi eksperimentiranje. Večina obstoječih pijač je nastala na tak način.
