Letos sem boljšo polovico prvič pripravil do tega, da sva se za pusta oba skupaj našemila – razlog so bile pustne karaoke v enem izmed barov, katerega redne stranke smo. Pustnih karaok (ki so bile iz meni neznanega razloga na petek in ne na pustno soboto) sva se udeležila skupaj z našo klapo. Pravilo je bilo, da se moramo vsi napraviti in posledično se je zgodilo tisto, kar smo po tihem vsi pričakovali – napravljeni smo bili samo za našo mizo. A to nas ni kaj dosti oviralo in po nekaj rundah smo se seveda spravili k petju – bile so nenazadnje le karaoke (in to pustne). Posledično smo se na oder spravili trije kolegi in brez kančka posluha zapeli Pop Designovo klasiko – Pokliči me nocoj. Z nami je seveda pel celoten bar, tako da so nas (na srečo) preglasili. Sledila je naša interna himna s poker večerov (ponovno po nekaj pivih seveda) – Modern Talking – You're My heart, You're My Soul. Sledile so glasne ovacije, ki so jih naši egi prevedli kot pozitivne. Za konec večera pa nas je kolega zvlekel gor in rekel samo: »Tale pesem vama bo všeč, pa še enostavna je za peti!« No, izkazalo se je, da je izbral Wind Of Change od skupine Scorpions, kar je pomenilo, da smo peli pesem, katere besedila ni poznal nihče, hkrati pa zraven še žvižgali na odru. Bil je idealen, odličen večer, čeprav smo izpadli kot idioti (brez posluha seveda).
Po tej in še nekaj prekrokanih nočeh sva z boljšo polovico sklenila, da bova imela post in da se bova za 40 dni odpovedala alkoholu. Naj takoj tudi povem, da ni šlo za post iz kakšnih verskih razlogov, ampak bolj za izziv samemu sebi, če to zmoreva. In res sva se odpovedala alkoholu. Človek hitro ugotovi, da je to večji problem, kot se najprej sliši, saj je težko iti na pivo s kolegi in ne piti piva. Posledično sem gledal kolege, kako uživajo v hmeljnih radostih, medtem ko sem sam pil vode, Cockte in druge brezalkoholne zadeve. Ugotovil sem tudi, da je pivo, upoštevajoč razmerje med količino in ceno, še najboljša varianta za naročiti, saj je cena male stekleničke katerekoli gazirane pijače praktično enaka. Dnevi so bili zato zelo dolgi in mučni, a vseeno sva se nekako prebijala skozi obdobje popolne treznosti. Najtežji so bili seveda vikendi, saj v naši klapi sicer ne pretiravamo, a vseeno so tri piva na večer neke vrste družbena pogodba, ki jo skleneš že s tem, ko pristaneš na to, da »gremo na pivo« (ednina seveda).
Po približno 30 dneh uživanja izključno brezalkoholnih pijač pa je je prišla sobota, ko sva bila povabljena na družinsko praznovanje petdesetletnice. Tu sva potegnila črto pod najinim postom in takoj ob prihodu oba odprla večer z dvema aperitivoma, ki jima je sledil kozarec vina. Ta je kaj kmalu dobil prijatelja in oba sta kmalu dobila nove prijatelje. Mogoče ne bi bilo slabo, da malo pojasnim, zakaj najina neizmerna žeja. Razlog je zelo očiten in enostaven – kombinacija celotne žlahte na kupu, ves večer slovenska narodno-zabavna glasba (in ne tista dobre sorte), slab bend s slabimi šalami o seksu in žlahtniki, ki se po nekaj kozarcih vina spremenijo v petnajstletnike s še slabšimi šalami o seksu. Da sva to preživela, sva se torej držala vina, ki je direktno in brez zavor vodilo v moje prepričevanje, naj se spraviva do najbližjega WC-ja na enega »quickija«. Bilo je seveda v prazno, saj je nisem mogel prepričati. Posledično sva se spravila na plesišče, odplesala nekaj plesov, pri čemer morate vedeti, da znam natančno tri plesne korake oziroma tri gibe, ki jih potem v različnim kombinacijah poskušam prikazati kot vedno nekaj novega in inovativnega. Rezultat seveda ni vedno najbolj uspešen.
Ko sva končno le opravila s celotno ceremonijo poslavljanja od vseh in se le spravila domov, mi je v avtu zapeljivo rekla: »No, mogoče bi se pa res lahko malo poigrala.« Takoj sem začel iskati odmaknjene kotičke na poti domov in kaj kmalu zapeljal na neko stransko pot (res je, da so ob štirih ponoči vse ceste videti zapuščene in odmaknjene). Ravno sva se začela slačiti, ko se je približal avto (ob štirih ponoči??) in nama začel trobiti. Izkazalo se je, da sva zapeljala na dovoz neke hiše in so lastniki prišli domov. Odprl sem okno, zaklical nekaj v opravičilo, potem pa sva se na hitro spravila domov, kjer sva dokončala, kar sva začela v avtu.