Pust, post, skušnjave in seks

Letos sem boljšo polovico prvič pripravil do tega, da sva se za pusta oba skupaj našemila – razlog so bile pustne karaoke v enem izmed barov, katerega redne stranke smo. Pustnih karaok (ki so bile iz meni neznanega razloga na petek in ne na pustno soboto) sva se udeležila skupaj z našo klapo. Pravilo je bilo, da se moramo vsi napraviti in posledično se je zgodilo tisto, kar smo po tihem vsi pričakovali – napravljeni smo bili samo za našo mizo. A to nas ni kaj dosti oviralo in po nekaj rundah smo se seveda spravili k petju – bile so nenazadnje le karaoke (in to pustne). Posledično smo se na oder spravili trije kolegi in brez kančka posluha zapeli Pop Designovo klasiko – Pokliči me nocoj. Z nami je seveda pel celoten bar, tako da so nas (na srečo) preglasili. Sledila je naša interna himna s poker večerov (ponovno po nekaj pivih seveda) – Modern Talking – You're My heart, You're My Soul. Sledile so glasne ovacije, ki so jih naši egi prevedli kot pozitivne. Za konec večera pa nas je kolega zvlekel gor in rekel samo: »Tale pesem vama bo všeč, pa še enostavna je za peti!« No, izkazalo se je, da je izbral Wind Of Change od skupine Scorpions, kar je pomenilo, da smo peli pesem, katere besedila ni poznal nihče, hkrati pa zraven še žvižgali na odru. Bil je idealen, odličen večer, čeprav smo izpadli kot idioti (brez posluha seveda).

Po tej in še nekaj prekrokanih nočeh sva z boljšo polovico sklenila, da bova imela post in da se bova za 40 dni odpovedala alkoholu. Naj takoj tudi povem, da ni šlo za post iz kakšnih verskih razlogov, ampak bolj za izziv samemu sebi, če to zmoreva. In res sva se odpovedala alkoholu. Človek hitro ugotovi, da je to večji problem, kot se najprej sliši, saj je težko iti na pivo s kolegi in ne piti piva. Posledično sem gledal kolege, kako uživajo v hmeljnih radostih, medtem ko sem sam pil vode, Cockte in druge brezalkoholne zadeve. Ugotovil sem tudi, da je pivo, upoštevajoč razmerje med količino in ceno, še najboljša varianta za naročiti, saj je cena male stekleničke katerekoli gazirane pijače praktično enaka. Dnevi so bili zato zelo dolgi in mučni, a vseeno sva se nekako prebijala skozi obdobje popolne treznosti. Najtežji so bili seveda vikendi, saj v naši klapi sicer ne pretiravamo, a vseeno so tri piva na večer neke vrste družbena pogodba, ki jo skleneš že s tem, ko pristaneš na to, da »gremo na pivo« (ednina seveda). 

Po približno 30 dneh uživanja izključno brezalkoholnih pijač pa je je prišla sobota, ko sva bila povabljena na družinsko praznovanje petdesetletnice. Tu sva potegnila črto pod najinim postom in takoj ob prihodu oba odprla večer z dvema aperitivoma, ki jima je sledil kozarec vina. Ta je kaj kmalu dobil prijatelja in oba sta kmalu dobila nove prijatelje. Mogoče ne bi bilo slabo, da malo pojasnim, zakaj najina neizmerna žeja. Razlog je zelo očiten in enostaven – kombinacija celotne žlahte na kupu, ves večer slovenska narodno-zabavna glasba (in ne tista dobre sorte), slab bend s slabimi šalami o seksu in žlahtniki, ki se po nekaj kozarcih vina spremenijo v petnajstletnike s še slabšimi šalami o seksu. Da sva to preživela, sva se torej držala vina, ki je direktno in brez zavor vodilo v moje prepričevanje, naj se spraviva do najbližjega WC-ja na enega »quickija«. Bilo je seveda v prazno, saj je nisem mogel prepričati. Posledično sva se spravila na plesišče, odplesala nekaj plesov, pri čemer morate vedeti, da znam natančno tri plesne korake oziroma tri gibe, ki jih potem v različnim kombinacijah poskušam prikazati kot vedno nekaj novega in inovativnega. Rezultat seveda ni vedno najbolj uspešen.

Ko sva končno le opravila s celotno ceremonijo poslavljanja od vseh in se le spravila domov, mi je v avtu zapeljivo rekla: »No, mogoče bi se pa res lahko malo poigrala.« Takoj sem začel iskati odmaknjene kotičke na poti domov in kaj kmalu zapeljal na neko stransko pot (res je, da so ob štirih ponoči vse ceste videti zapuščene in odmaknjene). Ravno sva se začela slačiti, ko se je približal avto (ob štirih ponoči??) in nama začel trobiti. Izkazalo se je, da sva zapeljala na dovoz neke hiše in so lastniki prišli domov. Odprl sem okno, zaklical nekaj v opravičilo, potem pa sva se na hitro spravila domov, kjer sva dokončala, kar sva začela v avtu.

Podeljene Rektorjeve nagrade za naj inovacijo Univerze v Ljubljani

Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Ivan Svetlik je danes skupaj z direktorico Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja (LUI) dr. Lidijo Honzak in prorektorico Univerze v Ljubljani Majo Makovec Brenčič podelil Rektorjeve nagrade za naj inovacijo Univerze v Ljubljani za leto 2015. Nagrado za najboljšo inovacijo je prejel projekt z naslovom ‘Tiskarska barva za ireverzibilne temperaturne indikatorje z nizko temperaturo aktivacije'. Avtorji vseh treh zmagovalnih inovacij so prejeli podporo pri komercializaciji inovacije in denarno nagrado iz Rektorjevega sklada.

 

Natečaj za Rektorjevo nagrado za naj inovacijo v letu 2015 je Univerza v Ljubljani, skupaj z Ljubljanskim univerzitetnim inkubatorjem, organizirala že peto leto zapored. Odziv mladih je bil tudi tokrat velik. Natečaj predstavlja spodbudo za trženje vseh tehnoloških in netehnoloških inovacij ter inovativnih podjetniških idej, nastalih na Univerzi v Ljubljani. Namen natečaja je vsako leto spodbuditi inovativne posameznike, da svoje inovacije komercializirajo – bodisi v obliki lastnega podjetja bodisi v kakšni drugi obliki (npr. v obliki patenta).

 

V letošnjem letu se je v okviru natečaja za Rektorjevo nagrado za naj inovacijo Univerze v Ljubljani nabralo 31 inovativnih idej. Strokovna komisija, v sestavi dr. Lidija Hoznak, mag. Primož Kunaver, prof. dr. Maja Makovec Brenčič in dr. Marjan Leban, je izmed prijavljenih izbrala devet finalistov. Izbor najboljših treh inovativnih idej je potekal 5. marca, kjer so finalisti predstavili svoje ideje in odgovarjali na vprašanja strokovne komisije. Izmed devetih finalistov je komisija izbrala tri zmagovalne inovacije in jih razglasila na današnjem dogodku, ki je potekal v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani:


1. mesto je pripadlo projektu Tiskarska barva za ireverzibilne temperaturne indikatorje z nizko temperaturo aktivacije;

2. mesto je zasedela inovacija LACEnano;

3. mesto pa projekt iTreeAssay. Avtorji vseh treh inovacij so prejeli podporo pri komercializaciji inovacije in denarno nagrado iz Rektorjevega sklada, v skupni vrednosti 6000 evrov.

 

Predstavitev finalistov in njihovih inovacij je na voljo na tej povezavi.

 

Strokovna komisija je zmagovalne inovacije izbrala na osnovi naslednjih kriterijev:

•          jasnost opisa ideje,

•          inovativnost projekta,

•          tehnološka perspektivnost proizvoda/storitve, ki je predmet projekta,

•          raven tveganja glede na ocenjen tržni izplen,

•          velikost tržnega potenciala,

•          izpostavljenost konkurenci in konkurenčne prednosti,

•          kakovost ekonomike projekta,

•          kakovost načrtovane organizacije izvedbe projekta,

•          primernost tima za izvedbo projekta,

•          kakovost razmerij do Univerze v Ljubljani,

•          razvitost inovacije,

•          vpliv na izboljšanje kvalitete življenja,

•          predstavitev skupine na intervjuju.

 

Predstavitev komisije

 

Prof. dr. Maja Makovec Brenčič je prorektorica za področje prenosa znanja na Univerzi v Ljubljani in redna profesorica na področju mednarodnega poslovanja. Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani  in univerzah v tujini predava predmete Mednarodno poslovanje, Mednarodno trženje, Strateško trženje, Medorganizacijsko trženje. Raziskovalno se ukvarja s področji internacionalizacije podjetij, mednarodnega trženja in medorganizacijskih trgov. Je predsednica Evropskega združenja za trženje EMAC in do leta 2014 predsednica Društva za marketing Slovenije. Objavlja v uglednih tujih in domačih revijah s področja mednarodnega poslovanja in trženja. V svojem raziskovalnem in fakultetnem delovanju je vzpostavila številne oblike sodelovanj med študenti, podjetji in pedagogi.

 

Dr. Lidija Honzak je izkušena managerka, saj je vzpostavila in uspešno vodila tudi že Javni sklad AdFutura, kasneje Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije. Doktorirala je na Medicinski fakulteti in diplomirala na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Po doktoratu je ubrala raziskovalno pot in se kasneje preizkusila tudi v podjetništvu. Skupaj s kolegi iz IJS je razvila nove produkte za Lek in francoski L’Oreal. Sedaj kot mentorica mladim podjetjem sledi cilju, da bo »drugi Google« prišel iz Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja.

 

Mag. Primož Kunaver ima večletne izkušnje s poslovnim svetovanjem na področju racionalizacije in optimizacije, strateškega svetovanja in analiz in pridobivanja sredstev za razvojne projekte. Deluje tudi kot svetovalec visoko tehnološkim start-up podjetjem, svetuje na področju prenosa razvojno raziskovalnih dosežkov na svetovno tržišče ter pri ustanavljanju raziskovalno razvojnih spin-off in spin-out podjetij. Razen tega je tudi sam inovator ter deluje na področju tehnološkega razvoja.

 

Dr. Marijan Leban je vodja Univerzitetne službe za raziskave, razvoj in intelektualno lastnino na Univerzi v Ljubljani. Ta nudi podporo raziskovalcem in članicam univerze na področju raziskovalne dejavnosti in upravljanja z intelektualno lastnino ter prenosom izumov in tehnologije v prakso. Diplomiral, magistriral in doktoriral je na Fakulteti za elektrotehniko, kjer je bil do leta 2004 raziskovalec na evropskih projektih s področja prenosa in upravljanja multimedijskih vsebin preko interneta. Nekajletne izkušnje ima tudi iz gospodarstva kot razvojni inženir na področju avtomobilske elektronike, kasneje pa še kot računalniški inženir programske opreme.

 

K strokovni komisiji so bili povabljeni tudi predstavniki investitorjev oziroma skladov tveganega kapitala in podpornih inštitucij: Branko Drobnak (Poslovni angeli Slovenije), Daniel Eyer (Eduart d.o.o.), Tatjana Fink (Demt d.o.o.), Ladeja Godina Košir (Giacomelli media), Matej Golob (30lean d.o.o.), dr. Klemen Grošelj (UIL), Davor Jakulin (Atech d.o.o.), mag. Sabina Koleša (MGRT), Duško Kos (Studio Moderna d.o.o.), Metka Lampe (Kadrovski inženiring Lampe s.p.), mag. Nina Mazgan (Meta Group d.o.o.), Andrej Muževič (Interbora d.o.o.), Dušan Olaj (Duol d.o.o.), dr. Igor Papič (Univerza v Ljubljani), Miha Petek (Ecosplet d.o.o.), Borut Potočnik (BPMC d.o.o.), Igor Smirnov (Netica d.o.o.), Tone Stanovnik (Špica International d.o.o.), Jure Šumi (Knauf Insulation d.o.o.), dr. Rok Uršič (Instrumentation Technologies d.o.o.), dr. Peter Venturini (Helios d.o.o.), Benjamin Wakounig KommR (Slovenska gosp zveza v Celovcu), Rok Zalar (Visionect d.o.o.), Blaž Zupan (Optiprint d.o.o.), Marta Žitko (Apollo plus d.o.o.), mag. Gorazd Mihelič (Spirit), dr. Andrej Kos (Univerza v Ljubljani), Ludvik Kumar (Kolektor group d.o.o.), Katja Geršak (Poslovni angeli Slovenije). Slednji so imeli zgolj svetovalno vlogo, odločitev pa je sprejela strokovna komisija.

Tujina ponuja številne zaposlitvene priložnosti, smo pripravljeni nanjo?

Tujina je bila za mlade vedno privlačna, tako za popotovanje in raziskovanje, spoznavanje novega in drugačnega, danes pa vse bolj tudi za zaposlitev in delo. Vse več mladih Slovencev se odloča, da bo poskusilo poiskati svojo zaposlitev drugje. Delo v razvitejših evropskih državah prinese praviloma višje plačilo, osebno rast in napredek na delovnem mestu. Vendar obstajajo tudi negativne plati zaposlitve v tujini, ki jih je prav tako treba poznati in upoštevati.

 

Tujina: da

Delo v tujini mladim poleg spoznavanja tujih držav, kulture in učenja jezika omogoča pridobivanje novih znanj, delovnih spretnosti in izkušenj v mednarodnem okolju. Delodajalci izven Slovenije dajejo pogosto prednost pred formalno izobrazbo znanju in referencam.

Zaposlitev v tujini je ob pomanjkanju prostih delovnih mest doma vse bolj zanimivo tudi za Slovence. Tradicionalno so nam najbolj zanimive sosednje države, Avstrija, Italija in Nemčija.

Prednosti dela v tujini je več: pridobite lahko nove strokovne in osebnostne veščine, razvijete svoje sposobnosti, samozavest in zmožnost komuniciranja, razširite svoja kulturna obzorja, se naučite tujega jezika ali izboljšate njegovo znanje.

Priložnost za prvo nabiranje delovnih izkušenj v tujini je poletno delo, nadgrajevanje znanja tujih jezikov, spoznavanje novih kultur in ljudi. Izkušnje, pridobljene na ta način, ti lahko pridejo zelo prav pri iskanju poznejših zaposlitev doma in v tujini. V tujini lahko opravljaš tudi pripravništva.

 

Tujina: ne

Treba je poznati tudi slabe strani zaposlitve v tujini oziroma se jih zavedati in se jim prilagoditi. Nekateri doživijo v tujini kulturni šok, zaradi oddaljenosti od družine domotožje, zaradi nepoznavanja lokalne kulture, navad in jezika, drugačnih delovnih navad in zahtev po znanju. Začetno navdušenje lahko kaj hitro zasenči občutek nelagodja. Največji problem predstavlja slabo komuniciranje in nevključenost v družbo. Priporočljivo je, da se naučite jezik države, kamor se odpravljate. Povprašajte znance ali koga, ki vam bo iz prve roke znal povedati, kakšno je življenje v tujini, s čim se je soočal, kaj je bilo drugačno. Najboljši nasvet za delo v tujini na splošno je, da se čimbolj skušate prilagoditi novim okoliščinam.

 

Pogoji za delo v tujini

Slovenski iskalci zaposlitve imajo prost dostop na trg dela držav članic EU in EGP. Izjema sta zaposlovanje na Hrvaškem in v Švici. Do 30. junija 2015 slovenski delavci za zaposlitev na Hrvaškem potrebujete delovno dovoljenje. Prosti pretok delavcev je ena od štirih svoboščin evropskih državljanov. To pomeni, da imate pravico do gibanja in stalnega prebivališča, pravico do vstopa in stalnega prebivališča vaših družinskih članov ter pravico do dela v drugi državi članici.

 

Preden se odpravite v tujino, se kritično samoocenite

Prvi korak na poti do dela v tujini je kritična samoocena. Realno je treba oceniti svoje sposobnosti, znanja, izkušnje, interese in želje, predvsem pa svojo pripravljenost na delo in življenje v tujini ter znanje tujih jezikov. Za znanje tujih jezikov, ki jih že govorite, lahko v jezikovnih šolah pridobite uradni certifikati. Velika prednost pa je tudi znanje uradnega jezika države, v kateri želite delati.

Spodbude za zaposlovanje mladih

Zavod RS za zaposlovanje nudi mladim številne ukrepe s ciljem spodbujanja zaposlovanja. Nanašajo se na zaposlovanje, samozaposlovanje pa tudi usposabljanje.

 

Ukrepi s področja zaposlovanja

Delodajalec, ki zaposli mlado osebo pod 30 leti starosti, ki je najmanj tri mesece prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje, je lahko v primeru zaposlitve te osebe za nedoločen čas upravičen plačila prispevkov za prvi dve leti zaposlitve. Oprostitev plačila se nanaša na prispevke delodajalca za socialno varnost (prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti).

Mlajšim od 30 let, ki so končali terciarno stopnjo izobrazbe in iščejo prvo zaposlitev ter so prijavljeni med brezposelnimi, omogoča Zavod RS za zaposlovanje enoletno prvo zaposlitev s programom izpopolnjevanja na konkretnem delovnem mestu. Z vključitvijo v ukrep Iz faksa takoj praksa pridobijo mladi prvo redno zaposlitev za najmanj eno leto, sistematično izpopolnjevanje za konkretno delovno mesto in opravljanje strokovnega izpita, če je to zahteva delovnega mesta, ter več praktičnega znanja in delovnih izkušenj, ki odpirajo nove zaposlitvene možnosti. Delodajalec po tej spodbudi prejme za vašo zaposlitev 6.000 evrov. 

Po ukrepu Vračilo prispevkov za prvo zaposlitev lahko delodajalci, ki prvič zaposlijo osebo, ki izpolnjuje pogoje za nedoločen čas, mlajše od 26 let ali mamo, ki skrbi za otroka do tretjega leta starosti, lahko uveljavljajo za to zaposlitev vračilo prispevkov. Zaposlitev morajo ohraniti najmanj dve leti neprekinjeno, pred tem pa oseba ne sme biti zaposlena za nedoločen čas pri drugem delodajalcu. Vračilo prispevkov delodajalca znaša za prvo leto  zaposlitve 50 odstotkov prispevkov, za drugo leto zaposlitve pa 30 odstotkov prispevkov.

Če v preteklih šestih mesecih nisi bil redno zaposlen, nimaš končane srednje strokovne ali srednje poklicne šole ali imaš status invalida, lahko delodajalec v primeru zaposlitve za najmanj eno leto uveljavlja povračilo prispevkov. Povračilo prispevkov za zaposlitev velja pri delodajalcih v občinah Hrastnik, Trbovlje, Radeče, Maribor z okolico, v Pokolpju in Pomurju.

Po šestih mesecih od prijave na Zavodu za zaposlovanje RS ti lahko ta pomaga z ukrepom Davčne olajšave za zaposlovanje brezposelnih, mlajših od 26 let, in jih delodajalec zaposli za nedoločen čas. Pri tem je pomembno, da vas delodajalec zaposli na novo, da v zadnjih 24 mesecih pred zaposlitvijo niste bili zaposleni pri istem delodajalcu ali pri njegovi povezani osebi. Delodajalci lahko uveljavljajo olajšavo kot znižanje davčne osnove v vrednosti 45 odstotkov plače novozaposlene osebe, vendar največ v vrednosti davčne osnove, za prvih 24 mesecev zaposlitve osebe v davčnem letu zaposlitve in naslednjih davčnih letih do poteka 24 mesecev.

Posebnih spodbud so deležni mladi v pomurski regiji. Če se zaposliš v pomurski regiji in sodiš v ciljno skupino, lahko delodajalec zate uveljavlja znižanje davčne osnove v vrednosti 70 odstotkov stroškov.

 

Samozaposlovanje in usposabljanja

Nudijo pa tudi spodbude s področja samozaposlovanja. Če se prvič samozaposliš, lahko uveljavljaš znižanje prispevkov. Ukrep izvaja DURS.

Z delovnim preizkusom lahko preizkusiš svoja znanja, veščine, navade in spretnosti ter si povečaš možnosti za zaposlitev.

Če si prijavljen med brezposelnimi že najmanj tri mesece, nudijo usposabljanje na konkretnem delovnem mestu. S tem pridobiš znanja, veščine in spretnosti ter si povečaš zaposlitvene možnosti.

Podrobnejše informacije in pogoje si oglejte na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje ali pri njihovih svetovalcih.

Ljubljano v noči na torek poplavili baloni

V prestolnico prihaja že 18. Škisova tržnica, največji projekt Zveze ŠKIS, pri katerem sodeluje kar 56 študentskih klubov iz cele Slovenije. Od svoje prve upodobitve v Rožni dolini se je prireditev pojavila na več lokacijah po Ljubljani. Letos se bo odvila 7. maja, za Bežigradom.

 

Prebivalcem študentskih domov, naključnim mimoidočim in vsem, ki se kljub muhastemu vremenu vztrajno vozijo s kolesi po Ljubljani, so današnje jutro popestrili rumeni baloni. Kdor se je kljub naglici radovedno ustavil, že ve, kje bo letos 7. maja okušal kulinarične dobrote iz  vse Slovenije, se družil s študenti, užival ob dobri glasbi in bil del z energijo nabite množice, ki jo vsako leto v prestolnico privabi Škisova tržnica.

Baloni, ki so se v noči na torek pojavili po Ljubljani in krasijo dvorišča študentskih domov ter vhode ljubljanskih kavarnic, so razkrili lokacijo Škisove tržnice 2015. Potiskani z napisom: ‘Letim za Bežigrad #Škisova2015’ so mimoidoče povabili na največjo prireditev za mlade v Sloveniji, ki se bo letos odvijala na zelenici Kardeljeve ploščadi.

“Škisovo tržnico letos pripravlja nadvse zagnana, izkušena ekipa mladih, ki želi prireditev povzdigniti še stopničko višje. Prireditev je vsako leto večja in če želimo, da raste še naprej, preprosto moramo stopiti iz ustaljenih okvirov. S tem razlogom bomo tržnico letos izpeljali na zelenici Kardeljeve ploščadi, za Bežigradom. Nova lokacija je idealna za študente, saj je v neposredni bližini fakultet in študentskih domov, od centra mesta je oddaljena le za petnajst minut hoje, do vhoda na prizorišče pa peljejo vse glavne linije javnega prevoza. Prepričani smo, da bomo na novi lokaciji uspeli izpeljati še večjo in atraktivnejšo tržnico ter obiskovalcem ponuditi mnogo več kot poprejšnja leta. Novo prizorišče, nove možnosti,” pravi Matic Škufca, mlad in energičen vodja Škisove tržnice 2015.

O škodljivosti živalskih maščob

Ancel Keys velja za enega največjih raziskovalcev vpliva prehrane na človeško telo. Njegov davni eksperiment stradanja, v katerem je 36 moških nekaj mesecev uživalo zelo malo hrane, v današnjem času sploh ne bi bil dovoljen. Je pa doprinesel veliko novega znanja o človeški presnovi in se zaključil z obsežnim delom The Biology of Human Starvation.

Še večji vpliv na razumevanje prehrane pa je imela Keysova znamenita študija The Seven Countries Study, ki je bila objavljena sredi 20. stoletja in v kateri je za glavnega krivca srčno-žilnih obolenj obsodil nasičene maščobe in holesterol. Čeprav je bila ta hipoteza kasneje večkrat ovržena, je zelo spremenila celoten pristop k prehrani v sodobnem svetu.

Zamenjava živalskih maščob z rastlinskimi?

Živila, bogata z živalskimi maščobami, ki so jih naši predniki uživali tisočletja nazaj, so v sodobnem času nadomestila z omega-6 maščobami bogata rastlinska olja, margarine ter velika količina škrobnih industrijsko predelanih ogljikovih hidratov in sladkorjev. Posledice te spremembe na človeštvu vidimo danes, le ozreti se moramo okoli sebe ali pa pogledati statistiko porasta bolezni sodobnega časa. Vse več je debelih in prekomerno težkih, posameznikov s presnovnim sindromom, diabetesom, srčnimi obolenji in drugimi podobnimi obolenji sodobnega časa. Seveda krivec za vse ni le sodobna prehrana, vendar igra v večini primerov pomembno vlogo.

Čeprav večina ljudi misli, da so živalske maščobe nasičene maščobe, to drži le deloma. V živalskih maščobah je približno toliko nasičenih maščob kot enkrat nenasičenih maščob. Torej tistih zdravih enkrat nenasičenih maščob, ki jih najdemo v olivah, oljčnem olju, avokadu in lešnikih. Ta razmerja so odvisna od vrste in dela živali.

Maščobe omega-6 lahko delujejo vnetno

Če nasičene in enkrat nenasičene maščobe predstavljajo okoli 90 % živalskih maščob (in tudi naših), predstavljajo preostalih 10 % večkrat nenasičene maščobe. Zagotovo ste že slišali za esencialne omega-6 in omega-3 maščobne kisline. Tudi razmerje med njimi in skupni delež v maščobah je zelo odvisen od vrste in dela živali. Znano je, da preveč omega-6 škodi in da moramo uživati predvsem omega-3. To za sodobni svet res velja. Sodobna prehrana je bogata z maščobami omega-6, ki so v večjih količinah lahko vnetne (a nekaj jih v telesu potrebujemo na primer za optimalno delovanje imunskega sistema). Glavni vir maščob omega-6 je pretirano uživanje rastlinskih olj. Ne govorim le o nezdravih oljih, ki so industrijsko predelana in ki jih na veliko odsvetujejo. Govorim tudi o »zdravih« hladno stiskanih omega-6 nepredelanih rastlinskih oljih. Ta veljajo za zdrava, ker potencialno znižujejo holesterol in z njimi lahko zamenjamo nasičene maščobe. Kdor prebira raziskave »z glavo«, se temu lahko le smeje ali pa je šokiran, kako je človeštvo lahko zavedeno. Nekaj omega-6 res lahko dobimo tudi v živalski hrani. Če je živina krmljena z neprimerno krmo in se ne pase prosto, jih je v mesu toliko več. A v primerjavi s količino, ki jo zaužijemo z rastlinskimi olji, je številka majhna. V vsakem primeru se splača priskrbeti meso živali proste reje.

Paradoks sodobne prehrane

Dejstvo je, da uživamo premalo naravnih maščobno-beljakovinskih živil, kot so domače maslo, mastno meso, divje ribe, mastni siri in smetane ter podobna živila. Ta živila vsebujejo veliko nasičenih maščob in holesterola in zato nam svetujejo, da se jih moramo izogibati. A raziskave kažejo, da nasičene maščobe iz hrane niso povezane z obolenji srčno-žilnega sistema, holesterol iz prehrane pa praktično nima vpliva na krvni holesterol. Prav v tem mesecu je bilo naznanjeno, da se bodo ameriške prehranske smernice glede priporočil o holesterolu spremenile, saj strokovnjaki priznavajo, da so obstoječe, več desetletij veljavne prehranske smernice zgrešene. Povišani trigliceridi v krvi so močno povezani s srčno-žilnimi obolenji. S povišanimi trigliceridi v krvi pa je povezana predvsem prehrana, prebogata z ogljikovimi hidrati in kalorijami. Večji bo delež maščob v prehrani, bolj jih bo naše telo znalo izkoriščati za energijo in nižja bo njihova raven v krvi.

Presnovni sindrom, ki je v sodobnem svetu vse pogostejši in je močno povezan s pojavom diabetesa in srčno-žilnih obolenj, je definiran s bolezenskimi znaki, kot so trebušna debelost, povišani trigliceridi v krvi, nizek HDL holesterol, visok krvni sladkor na tešče in povišan krvni tlak. Raziskave kažejo, da vse te parametre zelo učinkovito usmerimo v zdravo smer, tako da s prehrano pričnemo uživati več maščob in manj ogljikovih hidratov, torej ravno nasprotno od tega, kar je uradno priznano.

Morda so vam kdaj že svetovali prehranska dopolnila, ki vsebujejo omega-3 maščobne kisline, koencim Q10, vitamin D, L-karnitin, CLA, alfa-lipojsko kislino in podobne. Omenjena dopolnila so zadnja leta zelo priljubljena in številne raziskave kažejo njihov pozitiven vpliv na telo. Ugodno delovanje gre morda pripisati dejstvu, da imamo v telesu teh snovi premalo, saj jih s sodobno prehrano ne dobimo toliko, kot smo jih včasih.

Zaključek

Meso, jajca in mastni mlečni izdelki so lahko izredno koristni za telo, nikakor ne škodijo in vsebujejo številne hranilne snovi. Resda ima maščoba več kalorij na gram kot ogljikovi hidrati in beljakovine, a je sočasno izredno nasitna in telesu daje tisto, kar potrebuje, zato spontano pojemo manj. Na kaj pa vendarle splača biti pozoren? Če se le da, uživajmo čim manj predelano živalsko hrano proste reje. Ni nam treba paziti prav na vsak obrok,  skrbimo le, da je tako večji del. A tudi uživanje navadnega mesa in izdelkov je veliko bolj zdravo kot sodobna prehrana, bogata s škrobnimi ogljikovimi hidrati, sladkorji in rastlinskimi olji.

avtor: Gašper Grom, dipl.dietetik,

www.facebook.com/GasperGromNutrition

Zakaj nekatere ženske hlinijo orgazem?

Zakaj nekatere ženske hlinijo orgazem?

Običajen odgovor na to vprašanje bi bil, ker s tem moškemu dajo zadovoljstvo in iluzijo o tem, da je dober ljubimec.

Resničen odgovor: »Seks s partnerjem mi je včasih brezčuten in brezvezen, zato raje zaigram, da je čimprej konec.«

»Ko partner od mene pričakuje, da bi uživala in ima vame usmerjene tiste stekle oči, povrhu vsega pa se še trudi na vse možne načine, ni šans, da doživim orgazem. Včasih ga poskušam umiriti in pokazati, kaj mi ustreza, a zmeraj se mi enostavno ne ljubi. Zato raje kdaj »pofejkam«, samo da se rešim.«

 

Po drugi strani sem vprašala moške, kaj jim je najbolj pomembno pri seksu. Zmagovalni odgovor je bil: »Da njej paše … Ko jo opazujem, kako uživa, sem še dodatno vzburjen …«

Nekdo tukaj laže? Če bi moški zares imeli na prvem mestu želje in užitek svoje ljubimke, ženske ne bi imele potrebe po hlinjenju. Spolni odnos ni le fizična interakcija, ampak je povrhu vsega še energijsko povezovanje, čutna igra in odkrivanje samega sebe.

 

Kadar seksamo zgolj zaradi fizičnega užitka, smo lahko prikrajšani za številne dražljaje, ki jih je telo sposobno zaznati le, ko smo popolnoma sproščeni in predani. Bolj ko nekaj hočemo, bolj se cilj oddaljuje.

 

Isto velja tudi na drugih področjih življenja

Ko ženske sprašujem, kaj jim je najbolj pomembno pri spolnosti, je najpogostejši odgovor: »Da me začuti. Če me partner začuti, se med seksom počutim kot kraljica. Takrat uživava oba.«

Mnogi moški so prepričani, da so odlični ljubimci. Mogoče se še nobena ni opogumila in jim povedala resnice. Če se moški trudi, da bi ženska doživela orgazem, zagotovo ni med boljšimi ljubimci. Dobremu ljubimcu se ni treba truditi, on je samo prisoten. Višek navdušenosti ni nikoli zdrav. Če moški ustvarja med seksom pritisk, ga ženske zelo občutimo. Moško telo se precej razlikuje od ženskega. Moški potrebuje pritisk in stopnjevanje, da doživi orgazem, medtem ko ženska najbolj uživa v počasnih, intenzivnih gibih, ki se nikoli ne smejo stopnjevati. S stopnjevanjem se ženski orgazem kvečjemu ubije.

Ženska potrebuje ob sebi ali v sebi čutnega, sproščenega ljubimca, ki se ne obremenjuje, ali ji bo prišlo ali ne. Takšnemu moškemu je bolj pomembno, da ona uživa v vsakem trenutku, ko sta združena.

Če moški ne želi, da ga katera ženska »prinese okrog«, naj se hitro nauči služiti ženskemu telesu. Nikakor s silo ali s pričakovanji.

 

Ženske, ki ne doživijo orgazma, so prepričane, da je z njimi nekaj narobe. Krivdo prevzemajo nase in se zapirajo pred užitkom. Zagotovo ni to glavni razlog. Resnica je zmeraj nekje na sredini.

Ljudje smo čuteča bitja, dovolimo si čutiti: najprej sebe in nato svojega partnerja/partnerko. Mogoče kdaj mislimo, da delamo dobro, a si na žalost tako gradimo lažno samozavest.

 

Zmeraj je prostor za izboljšave

Po drugi strani je tudi vsaka ženska drugačna; kar eni ustreza, še ne pomeni, da bo drugi. Prav tako je vsaka ženska vsak dan drugačna.

Vsak moški bi se moral zavedati, da ima pred seboj kompleksno bitje, ki ga ne sme jemati le kot objekt poželenja. Na drugi strani je nežna oseba s svojimi strahovi in s svojimi potrebami. Dovoli ji, da se nasloni nate in ti zaupa, takrat boš dobil o njej vsa potrebna navodila.

 

www.transformacija.si

Bodo študentje lahko ponavljali izpit le trikrat?

Tudi študentje so v zadnjih mesecih vse pogosteje deležni številnih varčevalnih ukrepov. Ob začetku letošnjega leta jih je močno presenetil predlog osnutka novega Statuta Univerze v Ljubljani.

V njem so za študente skrb vzbujajoče ne le določene nepravilnosti pri samem postopku sprejemanja, ampak so sporne oziroma nesprejemljive tudi določene vsebine. Študente je presenetilo tudi zmanjšanje števila možnosti ponavljanja izpita.

 

Predosnutek novega Statuta Univerze v Ljubljani naj bi zmanjšal število možnih opravljanj izpitov

Na Univerzi v Ljubljani je v razpravi predosnutek novega Statuta Univerze v Ljubljani. Med drugim zmanjšuje število možnih opravljanj izpitov na le tri. Tretji, zadnji pristop naj bi bil plačljiv. Na Resorju za študijsko problematiko ŠOU v Ljubljani so nad spremembami zaskrbljeni.

Po mnenju organizacije ŠOU Ljubljana ni bil sporen le postopek sprejemanja novega statuta, ampak tudi njegova vsebina. Nekatere vsebine jim niso bile ustrezno pojasnjene. Med najbolj sporne pa prav gotovo spada zniževanje števila možnosti opravljanja posameznega izpita. Trenutno je bilo dovoljeno pet, po novem pa naj bi imeli študenti možnost le treh. Po novem bi bil tretji izpit tudi plačljiv, medtem ko po trenutni ureditvi študentje plačajo šele četrto opravljanje izpita. V organizaciji ŠOU menijo, da tovrstne spremembe vodijo le v še večjo finančno obremenitev študentov, prizadele pa bodo socialno najbolj šibke študente, katerih delež narašča in so poleg študija prisiljeni opravljati študentsko delo. Študentsko delo jim predstavlja vse pomembnejši vir dohodkov. Ravno zaradi tega pa pogosto nimajo dovolj časa dobro se pripraviti za izpit. Med vzroke za večkratno opravljanje izpita štejejo poleg še bolezni, psihološke stiske, slabo podajanje snovi s strani predavateljev, šikaniranje in podobno.

 

Dosedanja praksa opravljanja izpitov

Do zdaj je veljalo, da je izpit možno opravljati ustno in pisno. Ustni izpit je javen. Pisni izpit se opravlja v obliki klavzurne naloge. Seznam kandidatov z izpitnimi ocenami mora biti ob upoštevanju predpisov o varstvu osebnih podatkov objavljen najpozneje sedmi delovni dan po opravljanju izpita. Kandidat ima pravico vpogleda v svoj popravljeni ocenjeni pisni izpitni izdelek, iz katerega mora biti razvidna ocena odgovorov na posamezna vprašanja.

Študent lahko pristopi k izpitu iz posameznega predmeta po koncu predavanj iz tega predmeta, če je izpolnil obveznosti, predpisane za ta predmet s študijskim programom.

Prijavljanje na izpite in odjavljanje od njih uredijo članice z izpitnimi pravilniki. Rok za prijavo na izpit ne sme biti daljši od šestih tednov in krajši od treh dni pred začetkom izpitnega roka. Če študent zaradi višje sile ne pristopi k izpitu in izpita ne odpove pravočasno, se šteje, da izpita ni opravil.

 

Dosedanja praksa ponavljanja izpitov

Študent, ki izpita ni opravil uspešno, lahko izpit ponavlja. Če ni s tem statutom drugače določeno, lahko študent izpit ponavlja štirikrat. Za ponavljanje se ne šteje ponovno opravljanje izpita na temelju uspešne pritožbe zoper izpitno oceno. Ponavljanje izpita je mogoče v istem izpitnem obdobju, s tem da mora med neuspešno opravljenim izpitom in njegovim ponavljanjem miniti več kot 14 dni . Komisija za študijske zadeve, članice ali drug organ, določen z izpitnim pravilnikom članice, lahko študentu na njegovo prošnjo dovoli šesto opravljanje izpita.

Če je študent ponovno vpisan v isti letnik, se šteje, da posamezni izpit iz tega letnika opravlja prvič, ko po ponovnem vpisu prvič pristopi k temu izpitu, ne glede na to, ali je ob prvem vpisu v ta letnik k temu izpitu že pristopil.

Študent četrtič, petič in šestič opravlja izpit pred komisijo, ki jo sestavljata najmanj dva člana. Stroške opravljanja teh izpitov je študent dolžan poravnati po veljavnem ceniku.

Možnosti sofinanciranja podiplomskega študija

Študij postaja vse večji strošek, zato so številni študenti v dilemi, ali študij nadaljevati ali se raje zaposliti.

Cene šolnin Univerze v Ljubljani za doktorske študijske programe tretje stopnje znašajo od par tisoč evrov naprej za letnik. Cene se od programa do programa precej razlikujejo. Vendar pa obstaja za podiplomski študij veliko štipendij, ki vam stroške študija precej zmanjšajo. Treba jih je redno spremljati in se pravočasno prijaviti. 

 

Klasične štipendije za študij pri nas 
Redni študenti imajo pravico do različnih štipendij za študij doma. Za študij na prvi in drugi stopnji si lahko pridobite državno štipendijo, kjer je pogoj povprečni mesečni dohodek na družinskega člana. Če izpolnjujete zakonsko določene pogoje, lahko pridobite Zoisovo štipendijo. Če se izobražujete v tujini, mora biti izobraževalna ustanova za izvajanje javno veljavnega izobraževalnega programa akreditirana v skladu s predpisi države, v kateri se izobražujete. Kadrovske štipendije pa povezujejo študente in potencialne delodajalce. 

 

Financiranje visokošolskega študija

Financiranje študijske dejavnosti na javnih in koncesioniranih zasebnih visokošolskih zavodih ureja Zakon o visokem šolstvu. Ta določa, da se sredstva za prvo in drugo stopnjo zagotovijo v državnem proračunu kot skupna sredstva za univerzo ali samostojni visokošolski zavod. Iz državnega proračuna se lahko sofinancira tudi študij po študijskih programih tretje stopnje. Za sofinanciranje sredstev za doktorski študij obstajajo različne sheme, ki študentom omogočajo pridobitev sredstev za sofinanciranje šolnine in študija.
Z letom 2011 je financiranje študijske dejavnosti urejeno na novo z Uredbo o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov. Na katerih študijskih programih in koliko mest se financira za redni študij, Vlada RS vsako leto odloči s soglasjem k razpisu za vpis. 

Sofinanciranje študija v tujini 
Vas mika tujina, a vas odvračajo visoki stroški? Tudi tu imate precej možnosti sofinanciranja. Obstaja vrsta štipendij, ki vam omogoča študij v tujini oziroma pokritje določenega dela stroškov. V okviru štipendij Ad futura so mogoče različne oblike štipendij za mednarodno mobilnost študentov v tujino. Podeljujejo se za izobraževanje, kratkotrajne študijske obiske in sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja. 

 

Redno spremljajte zasebne in javne fundacije
Obstajajo tudi sofinanciranja različnih zasebnih ali javnih fundacij. Redno spremljajte razpise raznih fundacij, kot so:
–          občinske štipendije,
–          Fundacija Leona Štuklja,
–          Fundacija Parus,
–          štipendije Fundacije Rochus in Beatrice Mummert,
–          štipendije Fundacije Bogliasco,
–          program Fulbright (namenjen je raziskovalcem in doktorskim študentom),
–          Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije,
–          Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve,
–          Slovenska znanstvena fundacija,
–          CMEPIUS,
–          Sklad dr. Otta Likarja,
–          Študentski informacijski center,
–          Mladi raziskovalci (ARRS),
–          Mladi raziskovalci v gospodarstvu (TIA). 

Pri tem je treba poudariti, da morate podrobno prebrati pogoje, saj so od teh odvisna upravičenost in pa pogosta vprašanja. 

Podjetništvo in zaposlovanje

Ta teden boste imeli priložnost sodelovati na okrogli mizi predstavnikov Kluba slovenskih podjetnikov in Start-up podjetij. Svoje kampanje na Kickstarterju vam bodo predstavile ekipe Tracker, Kefirko in Cofinder. Predstavniki Ljubljanskega univerzitetenga inkubatorja bodo razložili tako imenovane poslovne modele, deležni pa boste lahko tudi veliko nasvetov predstavnikov Zavoda za zaposlovanje in  Mladih ekspertov kadrovnikov Slovenije, ki jih je koristno vedeti, preden vstopate na trg dela.

Ne zamudite pa tudi Poslovnih angelov Slovenije, ki vam bodo med drugim opisali, kako pridobiti finančna sredstva za zagon podjetja, in predavanja o Linkedln-u ali zakaj ga je nujno imeti.