Vse več mladih se prepozna v prekernem delu

V sodobni družbi z vse bolj razvejanimi oblikami dela se vse več mlajših prepozna v prekarnosti ali prekernosti, zaradi širše uporabe se več uporablja slednji izraz. Na tem področju že več kot dve leti sistematično deluje Gibanje za dostojno delo in socialno družbo. Leta 2013 so začeli s Facebookovo kampanjo Proti novodobnemu suženjstvu, ki so jo zaključili z organizacijo prve Nacionalne konference Novodobno suženjstvo – prekarne oblike na trgu dela. Vendar je to bil šele začetek prepoznavanja te teme, s katero gibanje nadaljuje še danes.

 

Kaj je prekernost

Prekernost označuje negotovo, kratkotrajno, začasno in občasno plačano delovno aktivnost. Lahko se opravlja znotraj delovnega razmerja s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, pa tudi izven delovnega razmerja, najpogosteje s podjemno ali avtorsko pogodbo. Vendar ni vsako delo, ki ga opravi samozaposlena oseba, že prekerno delo. Prekernost ni odvisna od oblike dela in ni nujno nezakonita.

Če je posameznik zaposlen in opravlja delo po avtorski pogodbi za dodatni zaslužek, ne gre za prekernost. Se pa lahko znajde v prekernem položaju tisti posameznik, ki delo opravlja za enega ali več naročnikov, da bi si zagotovil sredstva za dostojno preživetje. V prekernost ponavadi vodita kratkotrajna ali občasna delovna aktivnost ter nizko plačilo, s katerim si tak delavec ne more zagotoviti dostojnega preživetja in je zato v negotovem položaju.

Prekernost je značilna za določene skupine posameznikov, po starosti so ji bolj izpostavljeni starejši in mlajši delavci, po spolu ženske, glede na poklic  pa novinarji in kulturniki.

O prekernih oblikah dela govorimo tudi, ko posameznik opravlja delo izven delovnega razmerja, čeprav delo dejansko opravlja v okoliščinah, v katerih bi po zakonu morala biti sklenjena pogodba o zaposlitvi. V tem primeru gre za nezakonito obliko dela, za prikrita delovna razmerja, proti katerim lahko posameznik uveljavlja pravno varstvo.

 

Značilnosti prekernega dela

Prekerno delo se velikokrat skriva za pojmom fleksibilnega dela. Problem prekernih oblik je v tem, da prekerni delavci nimajo zagotovljenega zadostnega plačila za preživetje, so brez pravic do plačanega dopusta in regresa, malice, povračila stroškov za prevoz, imajo šibko socialno varnost, so brez plačanih prispevkov kot delavci v delovnem razmerju. Prekerno delo vodi v segmentacijo na trgu dela, kar pomeni ustvarjanje neutemeljenih razlik med vključenimi in izključenimi delavci.

 

V slovarju se povezuje z delom šele od lani

Besedna zveza prekarno delo je danes še dokaj nepoznana. Slovar slovenskega knjižnega jezika v izdaji iz leta 1991 in s ponatisom leta 2008 jo razlaga v pomenu »težaven, mučen, brez pomenske povezave z delom«. Druga izdaja slovarja iz oktobra 2014 pa pridevnik prekaren že razlaga z »nanašajoč se na negotovo, navadno slabo plačano začasno zaposlitev«. Nepoznavanje je tudi odraz slabe organizacije prekarnih delavcev.

Prekarno delo opravlja okoli 40 odstotkov prebivalstva

Prekarno delo naj bi po ocenah Statističnega urada Republike Slovenije opravljalo kar 40 odstotkov vsega delovno aktivnega prebivalstva. Leta 2011 je bilo v tako imenovanih atipičnih zaposlitvah zaposlenih 15 odstotkov delavcev po pogodbi za določen čas, 13 odstotkov samozaposlenih, sedem odstotkov delavcev po pogodbi za krajši delovni čas, štirje odstotki delavcev s študentsko napotnico in odstotek delavcev, ki so se zaposlili prek agencij za posredovanje dela.

Spomladansko prebujenje s sezonsko superhrano

Po dolgi hladni zimi prinese pomlad bogastvo sadja in zelenjave. Z domačimi superživili si okrepimo imunski sistem, pripomoremo k boljšemu splošnemu počutju in preženemo spomladanske nevšečnosti.

 

Superhrana

Med superživila uvrščajo strokovnjaki razna semena, oreške, sadje, zelena živila, zelišča, nekatera živila živalskega izvora (na primer losos), alge, matični mleček in drugo. Ta tako imenovana superhrana ima obilo koristnih vplivov na naše zdravje in preprečuje številne bolezni, ki so posledica nezdravega načina življenja.

 

Sezonska živila, ki jih je priporočljivo uživati v tem letnem času

Pa poglejmo nekatera pomladna superživila. Prva je mlada čebula, ki nudi našemu telesu številne hranilne snovi. Bogata je z antioksidantom kvercetinom, ki deluje kot antihistaminik. Znižuje krvni tlak, ščiti pred srčnimi obolenji in velja za eno najmočnejših protirakavih snovi. Pomaga tudi pri izgubljanju odvečnih kilogramov, saj vsebuje alicin, ki spodbuja sitost.

Spomladi se začenja sezona belušev, nizkokalorične zelenjave, ki je prava zakladnica mineralnih snovi, vlaknin in vitaminov. So odličen vir folne kisline, v njih so vitamini A, K, B, C in E, železo, baker, mangan, kalij, holin, cink, magnezij in selen. Zaradi velikih količin inulina pomagajo pri zaprtju in prebavnih težavah.

Ne smemo pozabiti jagod, ki so odličen vir folne kisline in vitamina C, vsebujejo pa tudi rastlinske fenole, ki zmanjšujejo tveganje za nastanek raka in bolezni srca. Jagode veljajo za eno najboljših živil za zdravje srca in ožilja. Tudi jagode pomagajo pri izgubi teže, saj imajo nizko energijsko vrednost, pospešujejo presnovo in zmanjšujejo apetit.

 

Vsestranske koprive

Spomladi poženejo znova koprive. Najboljši čas za nabiranje in uživanje je zato ravno spomladi. Uporabimo jih lahko sveže, posušimo, pri kuhi, za solate, pripravo polivk in drugo. Dario Cortese priporoča, da vršiček rastline z dvema ali tremi pari listov previdno odtrgamo, liste nekajkrat pogladimo na spodnji strani v smeri vrha, nato pa koprivo povaljamo med dlanema. Na ta način ne peče. Pri kuhanju vode, v kateri so se kuhale, ne odlijemo, saj je bogata z rudninskimi snovmi. Že babice so cenile koprivni čaj iz posušenih ali svežih kopriv, ki velja za učinkovitega, enostavnega odganjalca pomladne utrujenosti in nerazpoloženja. Učinkuje pa tudi pri vneti ustni votlini, angini, preveliki količini sladkorja v krvi in aftah.

 

Regrat, prava bomba vitaminov

Regrat, prava vitaminska bomba in izjemen vir rudnin, je splošno krepčilo, ki spodbuja delovanje jeter in drugih žlez, pripomore k boljši prebavi in presnovi ter pospešuje razstrupljanje. Po zaspani, utrujajoči zimi dobesedno okrepi telo. Liste uporabljamo z raznimi dodatki za solato. Starejši listi so nekoliko bolj grenki in trdi. Uporabljamo ga tudi za pripravo juh, omak in sveže stisnjenih zelenjavnih sokov ali smoothijev, kot polivko za testenine in drugo. Uporabimo lahko tudi neodprte socvetne popke, ki jih lahko jemo surove, v solati, vložimo v kis, skuhamo in zabelimo. 

 

Nad pomladne alergije z vitaminom C

Pomlad je tudi čas raznih alergij s kihanjem, zamašenim nosom, srbečimi očmi, nahodom, utrujenostjo. Alergija je preobčutljivost imunskega sistema, ko je oseba preveč občutljiva na snovi, ki jih drugi normalno prenesejo. Spomladi so pogoste blage alergije, ki povzročajo rdeče oči, srbenje in izcedek iz nosu, ekceme in druge nevšečnosti. Te simptome lahko zmanjšamo z vitaminom C, ki krepi imunski sistem. Najdemo ga v citrusih, črnem ribezu, ohrovtu, rdeči in zeleni papriki, brokoliju, vodni kreši, cvetači, peteršilju, zelju, zeleni, špinači, breskvah, beluših, melonah, čebuli, fižolu, grahu. Alergijske odzive zavira tudi kvercetin, ki ga najdemo v agrumih, čebuli, česnu, jabolkih, paradižniku, brokoliju, solati, stročnicah, jagodah in vinu.

Alergije pa omilijo tudi nenasičene maščobne kisline omega 3.

Oktobra bo Ljubljana dobila prvi študentski kampus

Študentski kampusi so v tujini že dolgo nekaj povsem običajnega. Ljubljana je tako ena redkih evropskih prestolnic, ki tovrstnega študentskega središča še nima. V prejšnjem sistemu se je namreč gradilo fakultete in študentske domove v Ljubljani razpršeno po celem mestu, da bi onemogočili  povezovanje študentov in centralizirali študentsko gibanje.

Prvi študentski kampus v Ljubljani bo na enem mestu združil vse, kar študentje potrebujejo, in jim pomagal skozi njihova študentska leta. V organizaciji ŠOU v Ljubljani si prizadevajo, da bi vzpostavili mednarodno primerljiv študentski kampus.

 

Pestre vsebine

Študentski kampus bo postal glavno stičišče, kjer bodo študentje imeli priložnost razvijati svoje potenciale, ustvarjati ter se športno, kulturno in umetniško udejstvovali. Na voljo pa bodo imeli tudi strokovno in infrastrukturno podporo pri razvoju svojih projektnih ali podjetniških idej.

 

Prvi prostori bodo urejeni že oktobra

Študentski kampus naj bi odprl svoja vrata v Ljubljani že oktobra letos, ko bo predvidoma zaključena prva faza obnovitvenih del. V nove »coworking« prostore se bodo naselili študentska društva, zavodi, druge študentske nevladne organizacije in samoorganizirane skupine študentov. Istočasno naj bi začeli delovati tudi študentska čitalnica s predavalnicami, centralna študentska info točka, študentska diskontna trgovina s cenami, prijaznimi do študentov, študentski atelje, študentski dom, del športne infrastrukture in prostori organizacije ŠOU v Ljubljani.

Druga faza bo končana najpozneje septembra 2016. Takrat bo kampus bogatejši še za študentsko menzo, otroško igrišče za študentske družine, veliko plezalno steno in zunanje naprave za fitnes. Celoten projekt pa naj bi bil dokončan do maja 2017, ko bodo zaključena še zadnja dela.

 

V bližini Pivovarne Union, nasproti Tivolija

Študentski kampus se bo nahajal v centru Ljubljane, v bližini Pivovarne Union in nasproti parka Tivoli, natančneje v bližini križišča med Tivolsko in Celovško cesto. Zelo enostavno bo dostopen s Celovške ceste. Dostopen bo tudi z več oblikami javnih prevozov. V neposredni bližini se nahajajo postajališče LPP, BicikeLJ in večja parkirišča.

Na zemljišču, velikem  5.488 kvadratnih metrov, se nahaja devet objektov z neto tlorisno površino 2.684 kvadratnih metrov. Večinoma gre za bivše poslovne prostore, v katerih so se do pred kratkim nahajale pisarne in delovni prostori podjetja Siteep, ki je šlo pred leti v stečaj.

 

Študentski sindikat za 21. stoletje

Študentski kampus bo eden najpomembnejših projektov v zgodovini organizacije ŠOU v Ljubljani. V zadnjih letih se soočajo z drastičnim upadom sredstev, zato je še toliko bolj pomembno zreti v prihodnost študentov. V tem smislu, kot razlagajo na ŠOU Ljubljana, je Študentski kampus pomembna naložba, ki bo služila sedanjim in prihodnjim generacijam ter omogočila razvoj študentskega organiziranja v »študentski sindikat za 21. stoletje«.

NAKVIS sprejet med evrospko družbo

Iz Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) so včeraj sporočili, da je bil NAKVIS sprejet v evropsko združenje agencij za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu – ENQA. To agencijo umešča ob bok uveljavljenim agencijam in daje priznanje, da je sistem zagotavljanja kakovosti v Sloveniji na dobri poti. Na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) smo novice še posebej veseli, saj je prav za študente ključnega pomena to, da se kakovost visokošolskih zavodov dosledno spremlja, preverja in nadgrajuje. Prav tako pa smo bili prav na ŠOS ključni pobudniki zakonodajnih sprememb, ki so omogočile ustanovitev neodvisne agencije. Ob njeni mednarodni uveljavitvi upamo, da se bodo vsi visokošolski deležniki čedalje bolj zavedali pomena kulture kakovosti v visokem šolstvu.
 
Sprejem v ENQA je bil ob ustanovitvi eden ključnih strateških ciljev NAKVIS, kot tudi ReNPVŠ 2011-2020. Poleg tega je NAKVIS že vpisan v evropski register agencij – EQAR. To mednarodno priznanje agencije pomeni, da deluje skladno z evropskimi standardi in da so postopki, ki jih vodi, evropsko primerljivi. Za študente je še posebnega pomena to, da so diplome, podeljene na institucijah, akreditiranih s strani agencije, sprejete kot kakovostne ter zadoščajo evropskim standardom.
 
NAKVIS sicer deluje od leta 2010 in že od same zasnove agencije smo študente tesno vpeti v njegovo delovanje. Prav ŠOS je namreč najbolj glasno zahteval ustanovitev neodvisne javne agencije za kakovost v visokem šolstvu, saj je predhodno s tem povezane naloge opravljal Svet za visoko šolstvo, ki pa so ga bremenile številne domneve o pristranskosti in konfliktu interesov vodilnih članov.
 
Žiga Schmidt, predsednik ŠOS: »Na ŠOS želimo s sodelovanjem pri delu NAKVIS ne samo opravljati posamezne naloge znotraj sistema zagotavljanja kakovosti, pač pa tudi promovirati pojem »kulture kakovosti« med študenti. S tem namenom organiziramo tudi usposabljanja za študente, ki delujejo kot presojevalci kakovosti. Do sedaj se jih je udeležilo že več kot 50 študentov. Do danes je okoli 30 študentov sodelovalo pri presojah kakovosti, ki jih izvaja NAKVIS. V Svetu NAKVIS smo imeli že 6 predstavnikov (sočasno sta člana 2 študenta), nekaj naših študentov pa sodeluje tudi pri mednarodnih presojah kakovosti.«
 
Trenutno je ena največjih groženj za nemoteno delovanje NAKVIS nezadostno financiranje, zato tudi ob tej priložnosti na ŠOS pozivamo Vlado, da zagotovi dovolj sredstev za nemoteno delovanje agencije in njen nadaljnji razvoj.

Dobra popotnica za nadaljnji razvoj stroke

Slovenski oglaševalski festival je že davno prerastel okvire oglaševalskega dogodka, in postal marketinški dogodek leta. Predstavlja dobro ogledalo stanja komunikacijskega ekosistema; letos skupno kar 408 prijavljenih del letos dokazuje, da je domača komunikacijska produkcija v dobri formi. Da si (še) upa!

 

Slovenska oglaševalska zbornica bo v Portorožu, 26. in 27. marca, gostila najstarejši domači festival kreativnosti. Letošnji, že 24. po vrsti, bo ponovno povezal vse domače akterje marketinga in jih izzval s sloganom »Upaj si!«, izluščil in nagradil najboljše med dobrimi, in hkrati s celostno zasnovanim kongresnim programom odprl razpravo o aktualnih strokovnih vprašanjih. Omogočil pa ne bo le izmenjavo znanj, izkušenj in idej, temveč tudi pogledov na nadaljnji razvoj stroke. Tekmovalni del je pomemben del festivala; tekma bo letos ostra, in le peščico bo 11-članska žirija nagradila kot najboljše, drugačne, drzne in navdihujoče. Nosilci sprememb, poguma in navdiha bodo znani 27. marca ob 22.00.

 

TUDI LETOS ZELO DOBRA STRUKTURA TEKMOVALNIH DEL

V tekmovalni del letošnjega festivala so agencije, produkcijske hiše in oglaševalci prijavili 408 tekmovalnih del, nekoliko več kot lani. Kot je povedala Lučka Peljhan, izvršna direktorica tekmovalnega programa: »SOF tako ostaja največje slovensko tekmovanje kreativnih komunikacij. Največji tekmovalni skupini ostajata Zunanje oglaševanje (48) in Film (43). Posebej razveseljivo pa je, da se je spet povečalo število prijavljenih del v skupinah, namenjenih integriranemu komuniciranju, posebej v skupinah Ustvarjene in oznamčene vsebine (26) in Digitalne oglaševalske akcije (17). V primerjavi z lanskim letom se za nagrade poteguje enako število inovativnih rešitev in približno enako celostnih oglaševalskih akcij. Prav posebej pa smo vedno veseli tekmovalnih del mladih kreativcev (letos 11), ki jim SOF omogoča prvo resno preizkušnjo, čeprav zunaj rednega tekmovanja.« Z lepo bero prijavljenih del, agencije in naročniki zagotovo sporočajo, da imajo dovolj navdiha, zaleta in poguma in da tvorno ustvarjajo.

 

11-članska žirija 24. SOF, ki ji predseduje Blaž Vuk iz agencije Pristop, je začela z delom v petek, 13. marca, zaključila pa bo v času festivala. Na Zaključni podelitvi nagrad 24. SOF bodo razglašeni prejemniki velikih nagrad SOF v 12-ih kategorijah, Znamka leta in Agencija leta. V okviru SOF bodo podeljene tudi stanovske nagrade SOZ: Oglaševalska osebnost in Oglaševalec leta 2014, mlada kreativca leta, ki bosta odpotovala v Cannes in nagrade za trženjsko-komunikacijsko učinkovitost, EFFIE.

 

RDEČA NIT FESTIVALA: POGUM. NADIH.

Marja Feldin, predsednica letošnjega SOF: »24. SOF bo v znamenju samozavestnih in pogumnih. Tistih, ki verjamejo vase in uspevajo. Morda ne vedno, a si upajo pasti, da bi ponovno dosegli vrh. Družili se bomo s tistimi, ki so vsakič znova dvignili glavo, da bi videli dlje. Da bi izstopili iz množice in uresničili svoje sanje. Izpostavili bomo zgodbe poguma, strasti in navdiha. Govorili o tveganju kot investiciji za uspeh in o nevarnostih varnih poti. Nagradili bomo dela, ki so si upala in uspela. Čas je, da stopimo iz cone udobja, da postane pogum naš kompas in nas radovednost zapelje po neodkritih poteh.«

 

V kongresnem programu se bomo družili z mednarodno priznanimi govorci, ki so si upali. »Kar 38 govorcev iz skupno 11 držav bomo gostili v zgolj dveh dneh. Vsak zase izstopa, zagotovo pa bodo vrhunci predavanje Bjoerna Stahla, Jaimija Mandelbauma, Marka Johnsona, Juliena Benmoussa, Alexandra Kjerulfa in Alexandra Nagla. Med okroglimi mizami pa naj izpostavim Born to be wild: Deskarji sončne jeseni, kjer bo Žiga Čebulj s sogovorniki predstavil skrivnosti trženja starejši populaciji, (D)amazonke, kjer bo Aljoša Bagola gostil izjemno zasedbo najpogumnejših predstavnic ženskega spola in »moško okroglo mizo«, v kateri bo Boštjan Napotnik gostil prehranske pogumneže …«, je povedala predsednica ter dodala, da se ostri bitki in napetemu programu obeta tudi zabavnejši del. »Ob vsem tem pa seveda tudi čas za druženje – v četrtek bomo podelili Effie nagrade, v petek bo SOF-ova Zlata noč, slavnostim pa pritičejo tudi zabave – v četrtek Jinx in Zeleno sonce, v petek pa SNR in Sladica party.« 

 

KOGA NAGOVARJA 24. FESTIVAL?

Letošnji festival je pravo mesto za direktorje in vodje marketinga, vodje tržnega ali korporativnega komuniciranja, strokovne sodelavce v marketingu in tržnem komuniciranju, predsednike uprav, strokovnjake za odnose z javnostmi, vodje in direktorje projektov, kreativce, tekstopisce, medijske stratege, medijske načrtovalce, asistente, oblikovalce, art direktorje, raziskovalce, načrtovalce, spletne stratege, strokovnjake za družbena omrežja, študente in vse tiste, ki jih zanima komuniciranje v najširšem pomenu. Oglaševanje je vseprisotno in prav SOF predstavlja dobro ogledalo stroke, tiste, ki ji je mar za standarde delovanja in zaščito potrošnikov.  

 

Festival na kratko:

  • 24. SOF, Portorož, 26. in 27. marec 2015, 2-dnevni dogodek stroke, poteka pod sloganom »Upaj si!«
  • 3 stebri SOF: izobražuje, nagrajuje (najboljše) in povezuje (stroko);
  • 38 govorcev iz skupno 11 držav (poleg domačih govorcev, govorci prihajajo iz naslednjih držav: Češka, Francija, ZDA, Nemčija, Peru, Švedska, Rusija, Avstrija, Danska, Anglija);
  • 408 prijavljenih del, v skupno 12 kategorij tekmovanja, ki lahko postavijo na ogled prav vse, kar ustvari komunikacijska industrija;
  • Zmagovalci 24. SOF bodo znani 27. marca ob 22.00;
  • Več o 24.SOF: www.sof.si in družbenih omrežjih; Facebook in Twitter.

Nov mejnik stand-upa

Prica Jerković, Tin Vodopivec, Vid Valič in prijatelji so postavili nov standard na domači stand-up sceni s predstavo, za katero bodo vsi obiskovalci že pred mesecem razprodane dvorane lahko ponosno rekli: “Bili smo tam!” 

Čeprav nihče ni točno vedel, kaj ga čaka, je bilo že ob prvi napovedi vsem jasno, da bo Roast Vida Valiča eden od pomladnih stand-up in pop kulturnih vrhuncev. Že bežen pogled na razigrano občinstvo v dvorani je sporočal, da so ga resno vzeli tudi žanrski sladokusci, bodic, ki so letele z odra, pa se niso ustrašili niti odlično razpoloženi Peter Poles, Tadej Toš, Ana Klašnja, Miha Krušič, Jonas, Tim Kores, Jože Robežnik, Ranko Babić, Nejc Šmit in Vidova mama.

 

Projekt, ki ga je ducat komikov na tri leta podlage intenzivno ustvarjal od decembra, je ponudil vse, kar se pričakuje od roasta: obilje črnega humorja, prijateljskih zbadanj, črne komedije ter komentarjev naše družbe in medijske scene, publika pa se je glasno odzivala na vsak panč in predstavo spremljala z glasnimi ovacijami. 

Boštjan Gorenc – Pižama je vlogo ‘roast masterja' opravi z odliko in verjetno ga v tej vlogi ne bo nihče prekosil še vsaj nekaj let. Svoje nepogrešljive koščke v sprevrženi festival humorja pa so dodali tudi Boris Kobal, Ivan Šarić, Lucija Ćirović, Perica Jerkovič, Jernej Celec, Gašper Bergant, Mirza Tvrtković, Sašo Stare in Andrea Andrassy.

 

Ta enkratni gledališki dogodek v CK Španski Borci v Ljubljani so sinoči pospremile vse večje medijske hiše, prireditev se je snemala tudi v TV-formatu, tako da za ogled bržkone ne boste prikrajšani tudi tisti, ki ste ostali brez vstopnic – kje in kdaj pa vam razkrijemo kmalu. Omenimo še, da je glasbo za predstavo prispeval mednarodno uveljavljeni primorski glasbeni producent JK Soul, after s penino, rakijo, pitami, čorbo in drugimi priboljški v Zlatem zobu pa se je zavleke globoko v sredino jutro. 

 

PRIHAJAJOČI STAND-UP VRHUNCI SEZONE

 

11/5 – JIMMY CARR: Gagging order @ Galusova dvorana Cankarjev dom, LJ

Razprodano! – Več na www.facebook.com/events/736095666487335/

 

21-24/8 – Tradicionalni FESTIVAL PANČ @ Ljubljanski grad, LJ

Sledite objavam na: www.festivalstandupkomedije.si

 

KMALU PA TUDI NOVA PREDSTAVA PERICE JERKOVIĆA!

Volontersko pripravništvo?

Le kdo še ni slišal za volontersko pripravništvo? V zadnjem času je veliko govora o tem, da bi ga ukinili. Kakšno pa je vaše mnenje? Bi bili pripravljeni opravljati volontersko pripravništvo?

Opravljanje pripravništva pomeni začetek opravljanja dela, ki je ustrezno vrsti in ravni pridobljene strokovne izobrazbe, in sicer z namenom, da se uslužbenec usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju.

 

Pravna podlaga 

Volontersko pripravništvo je urejeno v Zakonu o delovnih razmerjih, ki določa, da se lahko pripravništvo v skladu s posebnim zakonom (na primer Zakon o javnih uslužbencih) opravlja, ne da bi delavec in delodajalec sklenila pogodbo o zaposlitvi. Z delodajalcem se sklene tako imenovana pogodba o volonterskem pripravništvu, ki mora biti sklenjena v pisni obliki. Volontersko pripravništvo je torej ena izmed zakonitih oblik dela.

 

Kako do volonterskega pripravništva? 

Ponudbe za opravljanje volonterskega pripravništva (nekateri jih imenujejo tudi prakse) so objavljene na spletnih straneh posameznih delodajalcev. Glede na to, da je povpraševanja vedno več od ponujenih pripravništev, delodajalec izvede izbirni postopek (običajno na podlagi razgovorov). Če je bil razgovor prepričljiv, boste prejeli klic in/ali pisno obvestilo o izbiri volonterskega pripravnika.

 

Izvajanje pripravništva 

Pred začetkom dela je treba podpisati pisno pogodbo o opravljanju volonterskega pripravništva. V njej je določeno, na katerem delovnem mestu opravljate volontersko pripravništvo in katera stopnja strokovne izobrazbe je na tem delovnem mestu potrebna. Med pomembnejšimi določbami pogodbe so še kraj opravljanja pripravništva, določitev mentorja, način in ocenjevanje pripravništva, morebitna usposabljanja (za imenovanje v naziv), varnost in zdravje pri delu ter druge pravice in obveznosti.

 

V času trajanja pripravništva mora delodajalec pripravniku po programu zagotavljati usposabljanje za samostojno opravljanje dela. Volonterski pripravnik se usposablja po individualnem programu usposabljanja pripravnika, ki ga določi mentor. Ker so mentorji običajno zelo ustrežljivi, so lahko želje pripravnika po delu na posameznih delovnih področjih v veliki meri upoštevane.

 

Obveznosti pripravnika 

Pripravnik mora v celoti izvesti naloge v skladu s programom pripravništva in navodili predstojnika, mentorice in oseb, odgovornih za spremljanje dela pripravnika na posameznem delovnem področju.

 

V času usposabljanja pripravnik redno vodi evidenco o svojem usposabljanju in delu, ki je podlaga za končno poročilo o usposabljanju in delu. Razdeljena mora biti po posameznih vsebinah splošnega in posebnega dela usposabljanja.

 

Ob koncu pripravništva mora pripravnik opraviti izpit oziroma zaključno nalogo, ki je sestavni, zaključni del pripravništva in se opravlja pred iztekom pripravniške dobe (v programu se določi rok). Komisija za oceno dela pripravnika pregleda zaključno nalogo, opravi razgovor s pripravnikom ter oceni uspešnost zaključne naloge. Kdor uspešno opravi pripravništvo, dobi potrdilo o uspešno opravljenem volonterskem pripravništvu.

 

Trajanje pripravništva 

Pripravništvo lahko traja največ eno leto, če zakon ne določa drugače. Pripravništvo se lahko sorazmerno podaljša, če pripravnik dela s krajšim delovnim časom od polnega, vendar največ za šest mesecev. Trajanje pripravništva se podaljša za čas opravičene odsotnosti z dela, ki traja dlje kot 20 delovnih dni, razen za čas letnega dopusta. Trajanje pripravništva se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar le do polovice prvotno določenega trajanja.

 

Pravice pripravnika 

Za volonterskega pripravnika veljajo povsem enake pravice kot za druge javne uslužbence, na primer glede omejenosti delovnega časa, odmorov in počitka, povračila stroškov v zvezi z delom, odškodninske odgovornosti ter zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.

 

V času trajanja pripravništva delodajalec pripravniku ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi, razen če so podani razlogi za izredno odpoved ali v primeru uvedbe postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave.

 

Slabost volonterskega pripravništva 

S podpisom pogodbe o volonterskem pripravništvu se posameznik prostovoljno odpove plačilu za svoje delo (odtod izraz neplačano pripravništvo). V pogodbi o opravljanju volonterskega pripravništva je običajno zapisano »Volonterskemu pripravniku ne pripada plačilo za delo, nadomestilo za delo ali drugi osebni prejemki«.

 

Po zakonu ima sicer »običajni« pripravnik pravico do osnovne plače najmanj v vrednosti 70 odstotkov osnovne plače, ki bi jo prejel kot delavec na delovnem mestu oziroma pri vrsti dela, za katero se usposablja. Plača pripravnika tudi ne sme biti nižja od minimalne plače, določene z zakonom.

 

Da ali ne? 

Odločitev je prepuščena vsakemu posamezniku, ki naj glede na svojo situacijo (finančno stanje, brezposelnost) preuči prednosti in slabosti takšnega dela. Optimist izkoristi volontersko pripravništvo za pridobivanje znanja, »izkoristi« dostopnost do informacij in strokovnjakov na posameznih področjih, poveča socialno mrežo ter med pripravništvom išče zaposlitev (drugje). Pesimistu pa na koncu volonterskega pripravništva ostane le papir z naslovom Potrdilo o uspešno opravljenem volonterskem pripravništvu. Ob upoštevanju vašega uspešnega dela je lahko edina ovira na poti od volonterskega pripravništva do pogodbe o zaposlitvi vaš delodajalec.

Škisova Tržnica leti za Bežigrad!

Nova lokacija za ŠKIS-ov največji projekt je razkrita. Polnoletna Škisova Tržnica leti za Bežigrad – na večje, da bomo lahko še večji!

V prestolnico prihaja že 18. Škisova tržnica, največji projekt Zveze ŠKIS, pri katerem sodeluje kar 56 študentskih klubov iz cele Slovenije. Od svoje prve upodobitve v Rožni dolini se je prireditev pojavila na več lokacijah po Ljubljani. Letos se bo odvila 7. maja, za Bežigradom. 

Prebivalcem študentskih domov, naključnim mimoidočim in vsem, ki se kljub muhastemu vremenu vztrajno vozijo s kolesi po Ljubljani, so današnje jutro popestrili rumeni baloni. Kdor se je kljub naglici radovedno ustavil, že ve, kje bo letos 7. maja okušal kulinarične dobrote iz  vse Slovenije, se družil s študenti, užival ob dobri glasbi in bil del z energijo nabite množice, ki jo vsako leto v prestolnico privabi Škisova tržnica.

Baloni, ki so se v noči na torek pojavili po Ljubljani in krasijo dvorišča študentskih domov ter vhode ljubljanskih kavarnic, so razkrili lokacijo Škisove tržnice 2015. Potiskani z napisom: ‘Letim za Bežigrad #Škisova2015’ so mimoidoče povabili na največjo prireditev za mlade v Sloveniji, ki se bo letos odvijala na zelenici Kardeljeve ploščadi.

“Škisovo tržnico letos pripravlja nadvse zagnana, izkušena ekipa mladih, ki želi prireditev povzdigniti še stopničko višje. Prireditev je vsako leto večja in če želimo, da raste še naprej, preprosto moramo stopiti iz ustaljenih okvirov. S tem razlogom bomo tržnico letos izpeljali na zelenici Kardeljeve ploščadi, za Bežigradom. Nova lokacija je idealna za študente, saj je v neposredni bližini fakultet in študentskih domov, od centra mesta je oddaljena le za petnajst minut hoje, do vhoda na prizorišče pa peljejo vse glavne linije javnega prevoza. Prepričani smo, da bomo na novi lokaciji uspeli izpeljati še večjo in atraktivnejšo tržnico ter obiskovalcem ponuditi mnogo več kot poprejšnja leta. Novo prizorišče, nove možnosti,” pravi Matic Škufca, mlad in energičen vodja Škisove tržnice 2015.

Osvoji BREZPLAČNI vikend paket za dve osebi na Bledu

Kdaj ste si nazadnje s svojo boljšo polovico privoščili sproščujoč konec tedna?

Ekipa portala MojaObčina.si v sodelovanju sHotelom Triglav Bled organizira Facebook nagradno igro, v kateri lahko osvojite Vikend paket za 2 osebi z zajtrkom in uporabo bazena in savne. 

 

 

Hotelom Triglav Bled ima dušo in najlepši razgled! Očarljiv pogled na Blejski otok se vam razkriva ob obedovanju v restavraciji, v vinskem klubu, v bazenu in v sobah. V hotelu vlada posebno vzdušje, saj so  vsakem koraku čudoviti kosi iz bogate zbirke starin, ki šepetajo zgodbe preteklosti. Vrhunska ponudba in postrežba sta zagotovljeni.

 

Ne zamudite priložnosti in sodelujte v nagradni igri!

Delo v Kanadi

Kanada je druga največja država na svetu in spada pod oblast britanske krone. Razvito ima močno industrijo, hkrati pa ponuja osupljivo naravo in priložnosti za delo. Uspešno je združila ‘ameriški način življenja' s kvalitetnim zdravstvom in šolstvom, zato se je uveljavila kot ena izmed najbolj razvitih držav na svetu, tako po dohodku na prebivalca kot po indeksu človekovega razvoja (Human Develpoment Index).

Kanada je tudi ena izmed etnično najbolj raznolikih in multikulturnih držav na svetu. Vsako leto se v državo priseli preko 250.000 emigrantov, ki iščejo priložnosti za boljše življenje in gradnjo uspešne karierne poti. Ena izmed možnosti pridobivanja delovnih izkušenj v Kanadi je tudi program International Experience Canada (IEC). V tej shemi so tudi za Slovenijo vsako leto na voljo Working Holiday vize, ki imetnikom omogočajo enoletno bivanje in delo v Kanadi. Za vizo lahko zaprosijo vsi slovenski državljani, ki so stari med 18 in 35 let na dan prijave in imajo veljavni potni list. Viza omogoča vstop v Kanado v roku enega leta po odobritvi, ob prvem vstopu vizi začne teči veljavnost.

Za tiste, ki bi želeli delo iskati na specifičnem področju, ki je povezano s pridobljeno univerzitetno izobrazbo, je na voljo tudi 10 viz v kategoriji Young Professionals. Za odobritev te vize je potrebno imeti pogodbo delodajalca v Kanadi, delo pa mora biti s področja, ki prispeva k strokovnemu razvoju nosilca vize. Program International Co-op viz pa ponuja možnost pripravništev, ki omogočajo pridobivanje izkušenj s področja študija.

Za vse imetnike viz so na voljo tudi programi pomoči pri urejanju dokumentacije in iskanju dela v Kanadi. V Sloveniji so paketi organizirani v okviru SWAP programov, ki jih ponuja agencija STA potovanja in ki vam olajšajo urejanje dokumentacije ob prihodu v državo, lahko pa vam tudi uredijo delo v enem izmed poletnih ali zimskih letovišč.

“Iti ali ne iti – to je zdaj vprašanje. Moj odgovor je DA – brez najmanjšega dvoma. Delo v Kanadi priporočam vsem, tako izkušenim kot neizkušenim popotnikom. Gre za izkušnjo, ki ti lahko koristi na več področjih in naj se sliši še tako kičasto, dejansko je nepozabna življenjska izkušnja.” (Maruša, udeleženka programa IEC v letu 2013)

Obišči tudi predstavitev programa, ki bo na sporedu v torek, 17. marca, ob 19. uri, v STA Travel Cafeju (Ajdovščina 1, 1000 Ljubljana).

Prijavnice za vizo bodo na voljo na spletni strani kanadske vlade:

http://www.cic.gc.ca/english/work/iec/index.asp

Navodila za izpolnjevanje prijavnice za vizo:

http://www.stapotovanja.com/datoteke/dokumenti/Slovenian-IEC-Application-guide.pdf

Več informacij o prijavi na SWAP programe:

http://www.stapotovanja.com/delo-v-tujini/delo-kanada

Dodatne informacije lahko pridobite tudi na delo@stapotovanja.com in na številki 080 4742.