Podarjamo več kot 30 BREZPLAČNIH kosil

Na Facebook strani Revije Študent ponovno organiziramo nagradno igro, kjer lahko osvojiš BREZPLAČNO kosilo.

V uredništvu vas radi razvajamo z različnimi nagradnimi igrami in tudi tokrat ni nič kaj drugače. Za vas imamo namreč več kot 30 kosil za kar dve osebi. Da, prav ste prebrali, na kosilo boste lahko odšli v dvoje. Podarjamo vam kosila v restavracijah kot so:

  • Pizzerija in Špageterija Al Capone
  • Restavracija in pizzerija Casa Nostra
  • Ošterija pri Oljki
  • Brazilska restarvacija La favela
  • Restavracija in pizzerija San Martino
  • Restavracija Meta in Bazilika
  • Parlament bar -Surf´n´fries
  • Pizzeria Foculus
  • Pizzeria Parma
  • Restavracija Glažuta
  • Gostilna Trnovski zvon
  • Restavracija B2

Torej klikni TUKAJ, sodeluj in osvoji slastno brezplačno kosilo. 

Najnaprednejše pisalo za pomoč pri študiju

Pisalo, ki vaše zapiske iz zvezka prenese v digitalni svet.

Podjetje Livescribe je razvilo že tretjo generacijo pametnega pisala, ki uporabniku pomaga pri večji mobilnosti, urejenosti in organiziranosti. Smartpen serije 3 poskrbi, da vaši zapiski dejansko postanejo uporabni. Vse kar boste zapisali na papir, se vam preko Bluetooth povezave takoj pojavi na vaši pametni napravi, kjer lahko zapiske urejate, jim dodate slike, organizirate in pošiljate. Poleg tega, lahko s pomočjo zapisanega z nekaj kliki na telefonu kreirate opomnike, dogodke v koledar, si shranite številko ali pošljete e-pošto.


Posname zvok

Zapiski postanejo interaktivni, če zraven posnamete še zvok in nikoli ne boste pozabili nobenega podatka. Smartpen 3 je z vašim iPadom, iPhonom ali iPodom popolnoma sinhroniziran s pomočjo brezplačne aplikacije Livescribe+. Tako lahko posnamete zvok, pisalo pa ga bo sinhroniziralo s pisavo. To vam omogoča, da kasneje kliknete na določen del zapiskov in predvaja se vam zvok od tistega trenutka, kot ste zapisano zapisali. Le z dotikom besedila na pametni napravi se lahko sprehajate po vaših zapiskih in si predvajate le tiste odseke, ki jih želite poslušati.

Uporabnost

Pisamo zelo pomaga tako podjetnikom, profesorjem, študentom, še posebej učencem s posebnimi potrebami. Raziskave so pokazale, da lahko tako dosegajo do 45% boljše rezultate na področju izobraževanja. S ponovnim poslušanjem predavanja si lahko delamo dodatne zapiske, pridobimo motivacijo, samostojnost ter ogromno znanja.

Kolikokrat se vam je že zgodilo, da na sestanku ali na predavanju niste uspeli vsega zapisati? S pametnim pisalom sedaj to ne bo več problem. Ne samo, da boste imeli lahko vse posneto, zapiski bodo od slej v elektronski obliki veliko bolj mobilni, brez težav jih lahko hitro pošljete sodelavcem, s pomočjo zapiskov kreirate dogodke v koledar, si shranite pomembne kontakte, itd. Pametno pisalo Livescribe 3 vam prinese urejenost, organiziranost in večjo produktivnost tako v poslovnem, kot tudi v izobraževalnem svetu.

Smartpen Echo

Poleg Smartpena 3, je tu tudi Livescribe Smartpen Echo, ki ima vgrajen zvočnik in mikrofon, zato ob njem ne potrebujemo pametne naprave in ga lahko uporabljamo kot popolnoma samostojni način kreiranja interaktivnih zapiskov. Ko se boste z pisalom Echo dotaknili besedila v zvezku, vam bo sam predvajal zvok. Več o pisalu si lahko preberete na TUKAJ.

Vse funkcije si preberite na www.livescribe.si

Izšla je nova številka revija Študent – Informativni dnevi

Ponovno je čas za novo številko revije Študent, tokrat z dodatkom vsebine, ki pokriva področje informativnih dnevov.

Naj vam zaupamo samo nekaj zanimivih tem, ki si jih lahko preberete v novi številki revije Študent:

  • Največji slovenski spring break v Poreču
  •  Ne boste verjeli, a obstaja
  • Akademija za likovno umetnost in oblikovanje
  • Visokošolski študij za avdio, web in animacije
  • GEA College
  • Pametno pisalo za lažji študij
  • Najboljši okvirji bodo pristajali vašemu videzu
  • Študij poklicev prihodnosti na Višji strokovni šoli za kozmetiko in velnes Ljubljana

Vzami svoj izvod nove številke revije Študent na naših stojalih, ki se nahajajo na fakultetah Univerze v Ljubljani in Univerze na Primorskem.

Kot smo že omenili v uvodu imamo za vas tudi dodatno vsebino, ki je tokrat namenjena bodočim študentom. Tokrat smo se potrudili in vam omogočili tudi e-izdajo. PREBERI E-izdajo.

Prijetno branje. 

Odločitev za študij na FKPV – Prava odločitev!

Fakulteta za komercialne in poslovne vede (FKPV) je fakulteta s sodobno vizijo, v prakso usmerjenimi programi in fleksibilnim študijskim sistemom za redne in izredne študente.

Od ustanovitve leta 2004 nam je zaupalo že več kot 7450 študentov.

 

Visokošolski študijski program I. stopnje

Magistrski študijski program II. stopnje

Doktorski študijski program III. stopnje

Možnost brezplačnega študija

 

10 dijakov,  ki se vpisujejo v 1. letnik rednega študija programa Turizem 1, imajo brezplačen študij 1. letnika v primeru, da so v srednji šoli v RS dosegli odličen ali prav dober učni uspeh v 4. letniku ali na splošni maturi oz. poklicni maturi v š. l. 2014/15.

Prednosti študija na FKPV

Več informacij o FKPV lahko dobite na spletni strani www.fkpv.si ali na brezplačni telefonski številki 080 20 26.

Vljudno vabljeni na informativna dneva, 13. in 14. februarja 2015 na vseh enotah FKPV po Sloveniji.  

 

FKPV – Fakulteta, ki ponudi več!

Fakulteta za dizajn vabi talentirane kreativce!

Fakulteta za dizajn izvaja dodiplomski in podiplomski program Dizajn, ki združuje smeri Notranja oprema, Vizualne komunikacije, Tekstilije in oblačila ter Dizajn management in izobražuje za interdisciplinarno naravnani poklic dizajnerja, ki postaja vse bolj potreben in iskan poklic v slovenskem prostoru.

Diplomantom FD so odprta zaposlitvena mesta v gospodarskih panogah, kjer se razvijajo tako tehnološko kot oblikovalsko vrhunsko izdelani izdelki z visoko dodano vrednostjo, na področju notranjega opremljanja, oblikovanja tekstilij in oblačil in vizualnih komunikacij.

Nova smer Dizajn management, ki bo na fakulteti zaživela v l. 2015/2016  združuje teorijo in prakso iz disciplin oblikovanja, tehnologije, načrtovanja, podjetništva in gospodarstva ter podaja potrebne veščine za upravljanje in prehajanje med temi področji. Študenti, ki se bodo odločili za študij na smeri Dizajn management bodo pridobivali znanja ne le kot praktični oblikovalci znotraj oblikovalskega tima, temveč kot njihovi vodje. Njihova naloga bo, da z vodenjem multi-funkcijskih timov zagotovijo optimalen oblikovalski rezultat. Več informacij: http://www.dizajnmanagement.com/ in www.fd.si.

Prednost poklica oblikovalca, ki se izobražuje na Fakulteti za dizajn je v tem, da se po zaključku študija, v proces oblikovanja lahko vključuje tudi preko lastnega podjetja, saj tekom izobraževalnega procesa pridobi vsa znanja, ki mu zagon in delovanje podjetja tudi omogočajo.

Fakulteto za dizajn sestavlja mlad kolektiv akademsko in strokovno usposobljenih visokošolskih učiteljev in sodelavcev, ki s svojim znanjem ter ustvarjalnostjo soustvarjajo prihodnost študentov – bodočih dizajnerjev.

Tako pedagoška kot raziskovalna in umetniška pot Fakultete za dizajn, temelji na kreativnih zamislih njenih ustvarjalnih sodelavcev in študentov, ki so sposobni uresničevati svoje zamisli – od ideje do izvedbe, pri tem pa graditi visoke etične standarde, spoštovati akademsko svobodo ter ohranjati trajnostni odnos do okolja.

Fakulteta za dizajn se ponaša s številnimi mednarodnimi nagradami in pridobljenimi patenti.

Fakulteta za dizajn študentom  nudi:

  • projektno delo v studijih v sklopu pedagoškega procesa,
  • možnost sodelovanja na različnih domačih in mednarodnih natečajih in konferencah,
  • intenzivno sodelovanje z gospodarstvom preko fakultetnih laboratorijev
  • skrb za nadaljnjo karierno pot v sklopu Kariernega centra,
  • predavanja, delavnice, okrogle mize z mednarodno uveljavljenimi strokovnjaki,
  • veliko možnost izbire Erasmus izmenjav,
  • možnost soupravljanja fakultete preko Študentskega sveta
  • druženje s študenti drugih fakultet doma in v tujini v sklopu medinstitucionalnih projektov
  • pomoč pri uveljavljanju lastne blagovne znamke oz. lastnega podjetja. 

Fakulteta za dizajn  se nahaja v središču gospodarstva, v industrijski coni Trzin, Prevale 10.

Svoja vrata študentom odpiramo v:

  • petek, 13.2. 2015 ob 10.00 12.00 in 14.00
  • soboto, 14.2.2015 ob 10.00  

Več informacij o sestavi programa in vpisnih pogojih dobite v Referatu za študentske zadeve pri ge. Milevi Miškovič (059/23 50 10) ali na info@fd.si.

Spletna stran fakultete: www.fd.si, všečkajte na na: https://sl-si.facebook.com/fakultetazadizajn.facultyofdesign

Bujta repa letos še posebej slavnostna

Bujta repa, največja prekmurska kulturno-zabavna prireditev v Ljubljani, bo letos potekala v znamenju praznovanja 80. obletnice delovanja prekmurskih študentov, in sicer 18. marca 2015 na sedaj že tradicionalni lokaciji v Festivalni dvorani. Na dogodku bo Klub prekmurskih študentov prikazal kratki dokumentarni film o pestri zgodovini delovanja prekmurskih študentov.

Klub prekmurskih študentov organizira že 58. Bujto repo, ki bo tokrat zaradi praznovanja 80. obletnice delovanja prekmurskih študentov še posebej slavnostna. Dogodek se bo pričel ob 20. uri z večerjo z bujto repo in domačimi kolinami, ko bo predvajan tudi dokumentarni film o zgodovini delovanja prekmurskih študentov. Bujta repa se bo nadaljevala s koncertnim delom popularnih glasbenih skupin. 

 

Po raziskovanju arhivov je sedanje vodstvo Kluba prekmurskih študentov ugotovilo, da aktivnost prekmurskih študentov sega že v leto 1934 in glede na bogato zgodovino so se aktivisti odločili k sodelovanju povabiti pomembnejše akademike, ki so prispevali k aktivnemu delovanju in razvoju kluba. S pomočjo intervjujev in raziskovanja literature tako že nastaja dokumentarni film, ki bo premierno predvajan na letošnji Bujti repi.

 

Potekal bo tudi dobrodelni srečelov, zbrana sredstva bo Klub prekmurskih študentov namreč namenil v projekt Študentski fond za podelitev enkratnih štipendij socialno ogroženim študentom.

 

Bujta repa je tradicionalni dogodek v organizaciji Kluba prekmurskih študentov, na katerem se zberejo prekmurski študenti, gospodarstveniki, politiki ter drugi gostje iz slovenskega in pomurskega javnega življenja. Po neuradnih podatkih je Bujta repa prvič zaživela pred 58. leti, kar jo označuje za eno najstarejših študentskih zabav v Ljubljani, svojo popularnost pa vsako leto znova dokazuje z več kot 1200 obiskovalci. 

Na kulturo!

8. februarja, na Prešernov dan, ki velja za osrednji slovenski kulturni praznik, bo Slovenijo zopet razganjalo od kulture. Spomin na našega največjega pesnika, Franceta Prešerna, bomo namreč še enkrat več počastili s številnimi kulturnimi dogodki, na čelu katerih bo državna proslava, kjer podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada.

8. februar, dan, ko se je leta 1849 od nas poslovil dr. France Prešeren, je že tradicionalno rezerviran za kulturo, zato se ga drži ime slovenski kulturni (in državni) praznik. Prešernov dan sicer obeležujemo že od leta 1945, dela prost dan pa je postal šele po osamosvojitvi. Kar pa 8. februar v letu 2015 pade na nedeljo, od ekstra prostega dneva ne bo nič. A nič ne de. Namesto obžalovanja raje poglejte, kako lahko od praznika slovenske kulture inspomina na Franceta Prešerna odnesete največ.

 

Prešernovanje v Vili Prešeren na Bledu

Kulinarično-vinski dogodek bo pred Vilo Prešeren potekal od 11. ure dalje. Čeprav ne boste ”okušali” recitalov Prešernove poezije, pa boste slovensko kulturo okušali skozi želodec in sicer s kulinaričnimi dobrotami in slovenskimi vini, za ekstra začimbo pa bo poskrbela živa glasba.

Prešernov smenj 2015 v Kranju

Kranjski smenj bo potekal že trinajsto leto zapored in ta dan se bo Prešernov drugi dom spremenil v mesto, kot je bilo v 19. stoletju. Dogodek bodo z mestom soustvarjale folklorne skupine, kulturna društva in zavodi iz vse Slovenije, svoje pa bodo jasno pristavili tudi ”domačini”- Gorenjski muzej, Mesta knjižnica Kranj, Prešernovo gledališče in drugi varuhi etnološke dediščine. Obetajo se recitacije, pevski zbori, folklora, ”modna revija” oblačil iz 19. stoletja in obrti, lajnarji, vožnje s kočijo,… za še več kulturne izobrazbe pa bodo poskrbeli strokovni vodeni ogledi mesta.

Združenje dramskih umetnikov Slovenije v Ljubljani

ZDUS vas tradicionalno vabi pod Prešernov spomenik, kjer bodo članice in člani združenja pričeli z deklamacijo točno ob poldnevu (12h). Uvod bo, kot veleva tradicija, pripadel Zdravljici, kdo bo pri tem nasledil Aleša Valiča pa še ne vemo. Vemo pa, da se je tradicionalni recital pod pokroviteljstvom dramskih igralcev začel leta 1984 in sicer kot boj za slovensko kulturno avtonomijo, ki jo je vse bolj načenjala nekdanja skupna država.

Prešernov dan na Ljubljanskem gradu

Ljubljanski grad tudi letos na obletnico smrti Franceta Prešerna najbolj mikavna dominanto v prestolnici dela še bolj mikavno za obisk, saj na ta dan od 10. do 18. ure ponuja, da se brezplačno povzpnemo na Razgledni stolp, si ogledamo stalno razstavo Slovenska zgodovina in Virtualni grad, ter se udeležimo vodenih ogledov.

Prešernov dan v Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož

Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož vas vabi, da slovenski kulturni praznik izrabite za brezplačen obisk njihovih muzejskih dogodkov, ki bodo potekali od 9. do 17. ure. Oglejte si slavnostne dvorane, grajske sobane, bogato zbirko orožja, tradicionalnih pustnih mask in glasbil ter razstavo o Gospodih Ptujskih.

Prešernova rojstna hiša

Če vam nič od zgoraj naštetega ne ustreza, pa še vedno lahko obiščete njegovo rojstno hišo v Vrbi na Gorenjskem.

 

Kidanje, kidanje …

Civilno družbena iniciativa (CDI), ki deluje v okviru Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, je v petek že tretje leto zapored organizirala akcijo odstranjevanja snega pod sloganom »Pomagam + migam = kidam«. Akcija kidanja snega je namenjena starejšim občanom naše prestolnice, ki sami težko opravijo z obilico snega pred svojimi vrati.

 

Študentska Civilno družbena iniciativa tudi letos v projekt vstopa skupaj z Zavodom za oskrbo na domu Ljubljana, ki ima širok pregled nad starejšimi občani, potrebnimi pomoči na domu. Sodelovanje z zavodom tako predstavlja pomemben del projekta, ki v veliki meri pripomore h krepitvi medgeneracijske solidarnosti med mlajšo in starejšo generacijo.

 

Akcija je potekala v petek, med 9. in 15. uro, ko se je na teren odpravilo okoli 15 študentov prostovoljcev. Občani, ki potrebujejo pomoč pri čiščenju dvorišč in pločnikov.

 

Tomaž Rakar, vodja CDI: »Študentska Civilno-družbena iniciativa tudi letos z veseljem nadaljuje zdaj že tradicionalen projekt. Verjamemo, da bomo tudi tokrat na pomoč priskočili številnim starejšim občanom, ki tovrstnih opravil niso zmožni sami opraviti. Zadovoljni bomo, ker bomo storili nekaj dobrega in tako združili prijetno s koristnim.«

V Biotehniški center Naklo po kariero na podeželju

Višja strokovna šola Biotehniškega centra Naklo izobražuje inženirje kmetijstva in krajine, naravovarstva in hortikulture, poleg tega pa s svojo razvojno, založniško in raziskovalno dejavnostjo vse bolj postaja središče raznolikih priložnosti za razvoj podeželja. 

V ospredje postavljajo občutek za naravo ter skrb za urejenost okolja v sodelovanju z gospodarstvom. Veliko delujejo mednarodno, usmerjeni so v aplikativne raziskave. Organizirajo vsakoletno konferenco VIVUS z mednarodno udeležbo. Izdajajo strokovne publikacije in tri strokovne revije: Moje podeželje, Floristika in Rajski vrtovi. Zanimivosti s predavanj in vaj, tekmovanj in natečajev, projektov in sodelovanja z gospodarstvom, prakse v tujini ter drugega mednarodnega povezovanja objavljajo tudi na Facebook strani Biotehniškega centra Naklo.


Slovensko gospodarstvo se ves čas sooča z novimi izzivi. Zaposlitvene možnosti diplomantov višješolskih programov Biotehniškega centra Naklo s področja kmetijstva, naravovarstva in hortikulture povečujejo tudi pridobljene kompetence s področja podjetništva in trženja ter moduli s storitvenega področja. 40 % študijskega programa je praktično usmerjenega oz. študenti v dveh letih opravijo 800 ur praktičnega izobraževanja.

 

Biotehniški center Naklo sodeluje tudi v več projektih, s katerimi omogoča študentom in zaposlenim izobraževanje in bivanje v tujini, saj je to ena od priložnosti za več znanja (Erasmus+, Norway Grants, Swiss Grants).

Izobražujejo v dveletnih višješolskih programih: Upravljanje podeželja in krajine, Naravovarstvo, Hortikultura.


Dodana vrednost vseh 3 programov:

  • bistveno: kombinacija izobraževanja, raziskovanja ter strokovne prakse
  • atraktivni programi, poklici prihodnosti
  • tekmovanja, natečaji
  • sodelovanje z gospodarstvom
  • praksa v tujini Erasmus+ ter drugo mednarodno povezovanje
  • raziskovalna usmerjenost
  • pisanje člankov v strokovne revije
  • udeležba na konferencah 

Vsi, ki vas zanimajo biotehniška področja, življenje in delo na podeželju, hortikulturne rešitve ter varovanje narave, ste vljudno vabljeni na informativne dni v februarju 2015:

– v petek, 13. 2. 2015, ob 17. uri za redni in izredni študij;

– v soboto, 14. 2. 2015, ob 11. uri za redni in izredni študij.

INFORMACIJE: BIOTEHNIŠKI CENTER NAKLO, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

Strahinj 99, 4202 Naklo

T: 04 277 21 45

S: www.bc-naklo.si

E: bcreferat@gmail.com


Neverjetna dežela Inkov in predinkovskih kultur

Peru je primerna destinacija za marsikaterega študenta, saj se vsake toliko dobi dokaj poceni karto do Lime, glavnega mesta. S fantom sva v to prelepo inkovsko deželo prišla iz Bolivije, čez jezero Titikaka, v mestece Puno.

Razlika med državama je bila najprej opazna po številu turistov, Peru je seveda zelo popularna destinacija, zato je veliko bolj obiskan.

Prvi dan sva si v popoldnevu ogledala Urosi, svetovno znane slamnate otočke na jezeru Titikaka

Glede na to, da je turistov kar nekaj, sva imela zanimivo družbo, na ladji so se nama namreč pridružili šolarji. Otočki so seveda zelo zanimivi, vse je slamnato, tla, hiše, tudi čolnički. Na teh otočkih dejansko še vedno živi okoli 200 ljudi. Nekaj hiš je pokazalo tudi modernizacijo, kmalu vidiš, da je kakšna hiša kar železna, le pokrita s slamo, pred njo pa stoji steber, na katerem je solarna plošča, s katero si priskrbijo elektriko.

Iz Puna sva odšla v Cusco, mesto, ki je bilo prestolnica inkovskega imperija in kjer je bilo nekoč polno inkovskih zgradb. Veliko so jih podrli Španci, da so zgradili novo mesto. Cusco je zelo simpatično mesto. Ko sva prispela, je lilo kot iz škafa, tako da je bilo iskanje hostla malo manj prijetno in tudi samo iti na večerjo je pomenilo, da sva bila še enkrat mokra. Vendar se je naslednji dan zjasnilo in mesto je pokazalo svoj pravi čar. Ostala sva le en dan, ker sva hotela čimprej naprej, do Macchu Picchuja. Velike nahrbtnike sva pustila v Cuscu ter se z manjšimi odpravila naprej.

Do izgubljenega mesta se najlažje pride z vlakom iz Cusca v Aguas Calientes, vasice pod Macchu Picchujem

Seveda stane vožnja v eno smer na osebo skoraj 50 USD, zato sva se odločila za cenejšo varianto. Iz Cusca sva šla z minibusom do vasice Santa Maria, naprej z drugim do Santa Terese, vožnja je bila vratolomna, peljali smo se po makadamski cesti čisto po robu vedno večjega prepada. Poleg tega nam je še počila guma, ampak smo s sumljivo rezervno nadaljevali pot. Nato sva dobila prevoz do neke elektrarne, kjer gre mimo vlak v Aguas Calientes, na katerega seveda nisva šla, temveč sva šla peš po tračnicah do cilja. Na internetu in v Lonely Planetu je pisalo, da se hodi dve uri, midva sva hodila tri, nisva hodila prehitro, bilo je vroče, polno nekakšnih mušic in tudi hoditi po tračnicah ni najbolj prijetno. Ko sva prispela v Aguas Calientes se je ravno začelo temniti.

Na Macchu Picchu sva hotela iti čimbolj zgodaj, tako da sva vstala nekaj čez 4. uro, da sva bila ob 5h na avtobusni postaji, ob 6h pred vrati Macchu Picchuja. Prvih nekaj avtobusov je takoj polnih, turisti stojijo v vrstah, še preden pripeljejo. Seveda te samo en pogled na to čarobno mesto pomiri, res je neverjetno in mirno, morda tudi ker stoji visoko v gorah, na okoli 2300 metrih. Imela sva načrt iti najprej na Wayna Picchu, to je tisti hrib, ki sva ga na slikah izgubljenega mesta vedno videla v ozadju, saj od tam lahko vidiš celotno mesto.

Pot na Wayno je naporna, saj se večino časa hodi po inkovskih stopnicah. Veliko popotnikov gre po sledeh Inkov že na pohodne izlete in se morda teh stopnic navadi. Seveda je na koncu vredno, razgled na mesto te prevzame, res je veliko in vidiš ga z višje točke, celega. Pot navzdol je prav tako malo naporna, potem pa se kar utrudiš s hojo po stopničastem terenu Macchu Picchuja. Vendar nisem mogla kaj, da me mesto ne bi prevzelo, tudi utrujenost in turisti me niso tako zelo motili. To je res nekaj, kar sem morala videti.

Še isto popoldne sva se odločila iti iz Aquas Calientesa, vendar le z vlakom do mesta Ollantaytambo

Vlak seveda ne pelje direktno in spet je deževalo, ampak nekako sva premražena našla prevoz s postaje do hostla. Naslednji dan sva si ogledala še nekaj ruševin v tem mestu. Seveda po ogledu izgubljenega mesta nobena inkovska ruševina ni tako zelo zanimiva, razen če si tak navdušenec, kot sem jaz. S presedanjem v Urubambi sva se vrnila v Cusco. Samo mesto sva si še malo ogledala, predvsem ruševine Sacsayhuamán.

 

Naprej sva odšla do Arequipe, si ogledala to mesto in potem potovala čez kanjon Colca, kjer sva videla kondorje, ki so letali nad nami. Poleg tega se voziš mimo predinkovskih vasic, ki jih še vedno uporabljajo. Zvečer smo odšli na domače kosilo, poskusila sem meso alpake, baje skoraj nima maščobe. Sicer pa je prava perujska specialiteta morski prašiček. V Arequipi sva si šla ogledat  tudi svetovno znano mumijo Huanito. Okoli leta 1460 so to deklico ubili, da so jo žrtvovali bogovom, ker pa so jo pustili v gorah, se je njeno telo neverjetno ohranilo.

Naslednja destinacija so bile Nasca Lines, to so risbe na tleh puščave, ki še danes burijo domišljijo Prespala sva v mestu Nasca, kjer sva si spet ogledala muzej in nekaj mumij, preden sva odšla do letališča, s katerega te peljejo gledat Nasca Lines iz zraka. Najbolj znane oblike so opica, pajek, astronavt, pes in mogoče še kondor. Risbe naj bi nastale med leti 400 in 650. Vožnja je bila grozna, bilo mi je slabo, saj te v aviončku premetavajo sem in tja, obračali smo se celo na bok, da bi dobro videli določeno risbo. Seveda je vredno, saj je pogled na slike res nekaj posebnega.

Naprej sva šla do mesta Huacachina, nekoč bajno letovišče, danes pa sem pridejo turisti predvsem zaradi peščenih sipin, po katerih sva se s fantom šla vozit z »boogyjem«, avtom z železnim ogrodjem. Gre za pravo doživetje, zabaviščni parki se lahko skrijejo. Tudi z desko se da spuščati po sipinah. Samo mestece Huacachina sicer izgleda kot prava fatamorgana, mestece leži ob manjšem jezeru s palmami in zelenjem, obdaja pa ga samo pesek.

Pot sva nadaljevala do mesta Paracas, ki je izhodiščna točka za ogled otokov Balestas. Otočki so manjši, kot Galapaški otoki, vendar sva tudi tukaj videla morske leve, pingvine in druge ptice, tudi delfine. Pot do mesta Paracas in iz njega je prav smrdljiva, na poti tja se namreč pelješ mimo tovarne rib in zaradi vročine imajo minibusi seveda odprta okna. Sicer pa razen otočkov tam ni kaj dosti videti.

Potem sva šla do glavnega mesta Peruja, do Lime

Najti hostel, ki ne bi bil predrag, je bil kar problem, predvsem ker je Lima res velika, hostli pa niso ravno na kupu. Po ogledu muzejev in mesta samega sva hitro odhitela naprej, na poti sva si ogledala Sechin, arheološko najdišče zraven mesteca Casma, in odšla do mesta Trujillo. Namesto da bi bila v tem mestu, sva odšla kar naprej, do obalnega mesta Huanchaco, kjer sva ostala malo dlje časa, saj so tam tudi dobri valovi za deskanje.

Tukaj imajo spet druge predinkovske kulture in skozi raziskovanje muzejev sem ugotovila, da so mi te bolj všeč kot sama inkovska. Blizu so razvaline Chan Chan, vse skupaj izgleda, kot bi bilo narejeno iz mivke. Videla sva tudi perujske gole pse, ki so brez dlak in so obstajali še pred Inki. Imajo malo višjo temperaturo, zato domačini pravijo, da so dobri za revmatike, ker so brez dlake pa tudi za astmatike.

V tem delu Peruja sva si ogledala še nekaj iz kulture Moche, npr. tempelj Lune, ki je narejen pravzaprav iz štirih templjev, enega nad drugim, in zdaj odkrivajo plast za plastjo različnih templjev. Vidijo se še barve in vsak sloj se nekoliko razlikuje od drugega, tako da je vse skupaj spet nekaj čisto novega. Templje restavrirajo oziroma odstranjujejo pesek, pri čemer jim pomagajo prostovoljci z vsega sveta.

Peru me je kar malo prevzel, ne le Inki, predinkovske kulture so name naredile pravi vtis. Da je bilo nekoliko več turistov, me je najprej motilo, potem pa sem se navadila in hitro pozabila na to, medtem ko so me obdajale same zanimivosti. Zaradi Macchu Picchuja je to zelo popularna destinacija, ki pa skriva še veliko več.

Maja Bačnik