KURZSCHLUSS – FESTIVAL ZA GLASBENE SLADOKUSKE PRIHAJA 28. NOVEMBRA

Na underground lokacijo v samem središču Ljubljane, pod poslovno stavbo Slovenijalesa prihaja šesttedenski glasbeni vrhunec z izjemnimi glasbeniki iz Slovenije, Balkana, Evrope in Avstralije. Napovedujejo neustavljiv naboj glasbe in spremljevalnega programa, predvsem pa svežine na področju zabave.

Skladiščni prostori v poslovni stavbi Slovenijalesa se zaradi svoje lokacije ter karakteristik prostora odlično ujemajo z željami ustvarjalne ekipe. Kurzschluss letos gradi na izjemnemu programu z glasbeniki, ki s svojimi nastopi polnijo tudi največje koncertne dvorane. V klub prihaja več kot dvajset mednarodno nagrajenih glasbenih ustvarjalcev, skupin in DJ–jev, kar napoveduje najboljšo izkušnjo zabave v prestolnici.

Ponočnjakinje boste od – otvoritve – 28. novembra do 31. decembra lahko uživale vse petke in sobote, tudi kaksno sredo in četrtek, posebno presenečenje pa prihaja v obliki božičnega koncerta in odštevanja zadnjih minut starega leta. Seveda pa obiskovalce čakajo še druga darila in presenečenja glasbenikov.

Ob začetku priprav sta svoje misli strnila predstavnika organizatorjev, Black Pony, Ula Spindler: »Pravijo, da je nadaljevanje vedno zahtevnejše od prve uprizoritve, zato ima ustvarjalna ekipa na začetku druge sezone Kurzschlussa še toliko več zagona. Klub bomo napolnili z izjemnim programom, za obiskovalce pripravljamo novo izkustvo nočnega življenja, trenutno pa je naš največji izziv grobe skladiščne prostore v štirih tednih spremeniti v najbolj obiskan ljubljanski klub.« »Nočno življenje se bo obrnilo na bolje. Obiskovalcem kluba bomo ponudili strnjeno šesttedensko festivalsko izkušnjo, ki je ni mogoče dobiti praktično nikjer drugje. Zadnji del sestavljanke pa bodo ugodne cene vstopnic, pravi Jaka Gornik, Futuristični Marketing.

V Kurzschluss prihajajo prejemniki največjih glasbenih nagrad, kultni glasbeniki z izjemno zvestimi oboževalci ter bogatimi diskografijami, nekateri med njimi v Slovenijo prihajajo celo premierno. Prihajajo kultna skupina Laibach, svetovni Umek, božični koncert Magnifica, Sladica Live!, avstralski Pendulum Dj set & Verse, mama britanske skupine Faithless, Sister Bliss, beograjski revolucionarji hip hopa Bad Copy, španski matador Cristian Varela, Lisa Millett, Joris Voorn in druge glasbene poslastice. S tem želi ustvarjalna ekipa kluba obiskovalcem ponuditi kar najboljšo izkušnjo nočnega življenja ter nastopov glasbenikov.

Spremljajte Kurzschluss na družbenih omrežjih Facebook in Instagram. #Kurzschluss

nov // Faul & Wad Ad / Sylvain / Peter Gold / Hannah Mancini / Teater Ponorelii
nov // Laibach / Daniel Miller / Aldo Ivančič
dec // Pendulum DJ set & Verse / Milk Drinkers / Illegak Kru
dec // Joris Voorn / Alexserra
dec // Bad Copy / Tehochee Kru / Dj Bizzo Bodega
dec // Sister Bliss DJ set / Angel Anx
dec // Umek / Alex Ranero / Adoo / Greg Kutnar
dec // Sladica Live! / The Brand New Heavies / DJ Zeds / DJ K’Pow / DJ Bayo
dec // Magnifico / Trubači Ivana Pavločića / Cica Mica
dec // Cristian Varela / Alexserra VS Adoo / Uptech
dec // Lisa Millett / Sharkastique Oldies Goldies / Paolo Barbato
dec // NY’s Party

Vstopnice

Predprodaja in prodaja vstopnic poteka na prodajnih mestih Eventim. Cene vstopnic se razlikujejo glede na glasbeni večer in čas nakupa. Najnižja cena vstopnice je 8 evrov.

Jutranji tek

Bilo je čudovito sončno jutro. Topli sončni žarki so me zbudili, ko so posijali skozi okno na moj obraz.

Če bi zagrnila zaveso in spala naprej, bi to bila velika napaka. Vstala sem dobre volje. Med jutranjo kavico sem razmišljala, kaj naj počnem v tem čudovitem vremenu. Odločila sem se, da je jutro ravno pravo za tek na prostem. Oblekla sem tekaške hlače in majico ter odšla proti travniku, na katerem je čudovita tekaška pot. Začela sem teči. Med tekom sem že od daleč zagledala moškega lepe postave, ki se mi je približeval z nasprotne strani. V daljavi je bilo opaziti, da je gospodič zelo lepo oblikovan. Športna postava je dokazovala, da tek pri njem ni le muha enodnevnica. Bolj, ko se mi je približeval, bolj všeč mi je postajalo vse na njem. Privlačne obrazne poteze in temnorjave oči. Ko sva se srečala, sva si vidno vznemirjena pogledala v oči, se pozdravila in tekla dalje. Čakala sem, da se malo oddalji, da sem lahko nehala teči in si malo odpočila. Seveda sem si popravila lase, obrisala kapljice pota, si popravila majico, jo potegnila nekoliko nižje, da je bil dekolte vidnejši, potem pa tekla dalje. Nekje na polovici kroga sva se spet srečala. Ponovno so se mi po glavi podile podle misli. Pogled na njegovo potno telo me je še bolj pritegnil. Le kratek pogled in spet ga ni bilo več. Tretji krog sem omagala in že razmišljala o tem, da bi odšla domov. Seveda sem v upanju, da on ni omagal, ostala in se odločila, da prehodim še zadnji krog. Med hojo sem spremenila smer in upala, da je tudi on, kot večina moških, nor na lepo, napeto žensko zadnjico v oprijetih pajkicah. Počasi sem hodila in čakala, da me dohiti. Kar naenkrat sem za sabo zaslišala zvok korakov. Slišalo se je, da še vedno teče, saj so bili koraki hitri in glasni. Nato pa so se koraki začeli upočasnjevati. Tik za mano je začel hoditi. Srce mi je začelo hitreje biti in dihanje se mi je pospešilo, čeprav sem bila od teka že čisto spočita. Z nespremenjenim tempom sem hodila naprej. Nekaj časa je hodil za mano, nato pa sem ga šaljivo vprašala: „In? Kako sem ti všeč od zadaj?“ Nasmehnil se je in pripomnil, da nima pripomb. Stopil je vzporedno z mano in začel pogovor. Nekako sva vsak stavek napeljala na tisto, kar sva očitno imela oba v mislih že od prvega kroga teka. Hodila sva še nekaj časa, nato pa ob potki zagledala bogato grmičevje, za grmičevjem pa trava, trava, trava in nič drugega. Sama sem se že videla, kako gola ležim na mehki travi in v sebi čutim športnega tiča. Očitno on ni bil prav nič drugačnih misli, saj me je takoj, ko sva prispela do grma, ustavil in začel poljubljati. Med vročim poljubom me je začel nežno odrivati v zaledje grmičevja. Kmalu se je začelo divje trganje oblek. Slekel me je, me položil na mehko travo in v trenutku zlezel v moje mednožje. Začel me je obdelovati z mokrim in dolgim jezičkom. Hotela sem še več. Prosila sem, naj me še z rokami. Njegovi nagajivi prsti so najprej obdelali napete bradavičke, ki so bile zaradi vznemirjenja čisto pokončne, nato pa so počasi po trebuščku drseli nižje od popka vse do takrat že čisto mokre muce. Začel se je igrati z mojim ščegetavčkom. Pognal mi je kri po telesu. Tale športnik je vedel, kaj dela. Poskušala sem se zadrževati in biti tiho, a užitek je bil prevelik. Po telesu sem začela čutiti, kako ga obliva vročina, najprej so mi začele drgetati noge, nato pa še vse ostalo telo. Glasno sem vzdihovala in komaj zbrala dovolj sape, da sem mu rekla, da si ga želim čutiti v sebi. Vstal je, me obrnil v pasji položaj in ga od zadaj porinil vame. Kljub utrujenosti od teka je bil zelo hiter in vztrajen. Pravi športnik. Nabijal me je vse močneje in hitreje. Držal me je za rame in tu in tam roke spustil nižje do mojih prsi, ki so poskakovale med njegovim nabijanjem. Čutila sem, da sem tik pred orgazmom. Kričala sem vse glasneje in govorila, da mi bo prišlo. Takrat je postal še bolj grob in temeljit. Le še nekaj potiskov vame in že je začelo kapljati iz moje muce. Telo mi je drhtelo od užitka in komaj, komaj sem vstala in se oblekla nazaj v tekaško opremo. On je oblekel le hlače. Majico je zatlačil za elastični pas hlač in se za nekaj trenutkov usedel v travo. Med ohlajanjem me je nagajivo, z majhnim nasmehom na obrazu, opazoval. Sama se nisem mogla načuditi njegovi vzdržljivosti. Onemogla sem sedla k njemu in se še sama malo ohladila. Gledal me je, ko sem ležala v travi. Nato pa me je vprašal: „Kdaj se jutri dobiva, da odtečeva te tri kroge z dodatno rekreacijo?“ Seveda sva se dobila ob isti uri na istem mestu. Rekreacija pa je bila še boljša kot prvič.

Paradise city – mesto Guinnessa

Seveda govorim o Dublinu, prestolnici Irske in mestu z največjo pivovarno na svetu. Družba štirih (dve ženski in dva fanta) smo ga obiskali letos med 10. in 17. 3.

Originalna ideja je bilo obiskati Dublin teden kasneje, da bi se udeležili festivala St. Patrick's day, a če planiraš tak izlet šele 3 mesece prej, je nemogoče dobiti hostel in avionske karte za normalen denar (praktično se cene dvignejo za faktor 4), tako da smo ujeli na naš predzadnji in zadnji dan le začetek festivala. A bolje to kot nič.

Dublin je sicer mesto s približno 1,5 milijona ljudi (s predmestjem) in slovi kot zelo drago mesto (kar tudi je). A kar je najboljše pri njem (poleg piva), so prebivalci, saj so res prijazni in tipični Irci, kot smo jih vajeni iz filmov (malo nagnjeni k alkoholizmu, a zelo dobrodušni).

Sam potek je bil sledeč:

1. dan: vožnja do Trevisa pri Benetkah, kjer smo imeli letalo (Ryanair)
Na letališču imamo le manjši problem, ko ugotovimo, da imamo pretežke kovčke (imeli smo zakupljena le dva kovčka in ročno prtljago – ker smo s seboj vzeli nekaj hrane in pijače, je bilo pretežko. Po nekaj debate smo se odpovedali nekaj konzervam hrane, da smo lahko ‘rešili' liter Borovničk). Letališče je v Dublinu precej blizu mesta, tako da hitro pridemo do hostla. Hostel (Oliver St. John Gogartys) je lociran v centru ulice Temple bar, ki je srce mesta z največ pubi, bari in klubi. Sam hostel ima svoj pub (tudi to je pomagalo, da sem ga izbral), svojo restavracijo in standardno opremo: kuhinjo (sicer iz 2. sv. vojne), 24-urno recepcijo, … Po manjši večerji gremo malo po mestu in na prvo rundo Guinnessa.

2. dan: po zajtrku v hostlu se odpravimo v mesto
Ker malo dežuje (tudi za Dublin velja sicer tipično angleško vreme), si ogledamo Nacionalno galerijo, Naravoslovni muzej; kosilo v Mc Donaldsu (cena menija približno od 7 do 9 €) ter seveda sprehod skozi mesto. Dublin je sicer mesto, kjer lahko vse stvari vidiš peš, saj je najbolj oddaljena znamenitost za približno dobre pol ure hoje stran. Zvečer gremo v pub nasproti našega (večina večjih pubov ima tudi vsako noč ‘live' glasbo). Seveda tipično slovensko že v hostlu spijemo liter borovničk, nato pa sledi pub in Guinness. Cena piva je 5 € (po polnoči 5,5 €), ampak je pa pint piva (angleška mera) približno 0,57 l piva. Štiri runde piva in četrt litra borovničk, kasneje se znajdem spet nazaj v hostlu (ki je zelo priročno 5 m stran), soba se vrti in pristanem na wc-ju … (stara zgodba, nisem nek težak pivec).

3. dan: končno je napočil dan – ogled pivovarne Guinness
Če si boste v Dublinu ogledali sploh kaj, si oglejte vsaj to. Pivovarna je ogromna in se razprostira čez več ulic, ogled stane 11 € (študentska cena); celoten muzej pa so preuredili tako, da izgleda kot velik kozarec (7-nadstropni), ki naj bi simboliziral količino varjenega piva v enem letu. Skozi muzej se sprehodimo skozi različne tematske dele muzeja (priprava, varjenje, trženje, distribucija, …). S prihodom v 7. nadstropje, kjer je razgledna ploščad z barom, pa z vstopnico dobiš tudi brezplačno pivo (vrhunec ogleda). Po ogledu pivovarne se odpravimo še do zloglasnega zapora Kilmainham Gaol, ki je gostil kar nekaj irskih revolucionarjev. Zapor je tudi vreden ogleda (študentska vstopnina cca 5 €). Po prihodu nazaj v hostel smo to noč kar v hostlu ob nekaj pivih.

4. dan: že zjutraj se odpravimo do cca 45 minut (z vlakom) oddaljenega Howtha
Gre za manjšo ribiško vasico, ki pa ti da približno idejo o tem, kako lepa in zelena je Irska v resnici. V Howthu si najprej ogledamo tjulnje v pristanišču, nato pa se sprehodimo skozi vasico ter nato okoli rta. Sam rt je ves v nizkem zelenju ter obdan s pečinami. Po približno uri in pol krožne hoje okoli rta se vrnemo nazaj v vasico in sledi sicer tipično angleško kosilo ‘fish and chips' v lokalni gostilni (in to samo za 10 €, kar je za njih poceni). Po kosilu še ogled lokalne tržnice, kjer si privoščimo fudge (angleška sladica) in pivo v pubu. Howth je tudi sicer bogato predmestje Dublina, v katerem si po avtih in urejenih hišah sodeč bivanje lahko privoščijo le bogatejši Irci. Zvečer v mestu sledi še sprehod po glavni ulici ter večerja in spet obisk enega izmed pubov.

5. dan:
obisk živalskega vrta na drugi strani mesta, kjer se skoraj izgubimo, a na koncu le najdemo
Živalski vrt sam po sebi ne sodi med največje, je pa zelo lepo urejen in z lepim vremenom je bil obisk precej ‘kul' izlet. Kar pomislite – kdaj ste pa nazadnje bili v živalskem vrtu? Verjetno še v osnovni šoli. Najbolj zakon so bili pa seveda pingvini. Ker že kar nekaj dni opazujemo polno ljudi z nakupovalnimi vrečkami neke trgovine Penneys, se odločimo, da preverimo še to. V bistvu najdemo nek nakupovalni center in tudi v njem iskano trgovino Penneys, ki je ogromna trgovina z oblačili – če bi moral primerjati, bi rekel, da spominja na trgovine H & M ali C & A s to razliko, da so cene smešno nizke. Majice po 5 €, srajce po 10 €, suknjiči za 25 €, … Sama kvaliteta pa sploh ne slaba. Spotoma pogledamo še tudi zelo znan Trinity college, ki je precej impresivna zadeva, tako da bi bilo kar ‘kul' študirati tudi tam. Po opravljenem ogledu in ‘šopingu' (kateremu je sledil zadnji dan še eden – ženske pač …) gremo nazaj v hostel, kjer v skupni kuhinji med delanjem večerje nek Španec v mikrovalovki poskuša pogreti neko juho v plastični embalaži. Posledica je seveda tako zadimljena kuhinja, da se ni dalo dihati, vsi smo smrdeli po dimu, tako da je po večerji sledil obvezen tuš.

6. dan: po zajtrku (marmelada in kosmiči nam že vsem totalno presedajo)
Gremo pogledat še dublinski grad, ki je tudi zelo lepa znamenitost s prelepim vrtom pred njim, ter še cerkev (St. Michael's), ki je tudi ena izmed lepših videnih cerkva do zdaj. Sledi izlet v Malahide. Gre za manjši obmorski kraj, tudi cca 45 minut vožnje izven mesta, s prelepim parkom ter gradom. Zanimivo je to, da je kraj res zelo urejen; najboljše je otroško igrišče v parku, kjer so imeli res ‘kul' tobogane, stvari za plezat, velike gugalnice itd. Kraj ima tudi precej lepe peščene plaže, ki pa seveda v marcu še samevajo. Nazaj v Dublinu opravimo še zadnje nakupe s spominki – imajo celotno verigo trgovin s spominki, ki jih najdeš povsod. Zvečer si na kratko ogledamo enega izmed dogodkov na festivalu z veliko tradicionalnega irskega plesa, ki ga poskušamo zaplesati tudi obiskovalci (seveda precej neuspešno).
7. dan: St. Patrick's day – zjutraj ujamemo še tradicionalno veslaško regato med Trinity collegem in še enim collegem, nato pa že počasi do letališča, kar je v mestu, res polnem turistov, precej nemogoča naloga. Sledi letalo v Italijo in vožnja domov.

Vseskozi zelo dober izlet, ki ga res priporočam, je pa res, da je Dublin eno dražjih mest na svetu. Osebno sem zapravil za celoten izlet približno 450 €, kar vključuje vse, od piva pa do letalske karte (75 € s prtljago). Kot rečeno – priporočam.

 

Mitja Urbanček

Boj študentov za človekove pravice in demokracijo

Mednarodni dan študentov obeležujemo vsako leto 17. novembra v spomin na dogodke leta 1939, ko so nacisti zavzeli študentske domove praške univerze, več kot 1200 študentov prisilno preselili v koncentracijska taborišča, devet njihovih predstavnikov ubili, univerzo pa zaprli in jo namenili v uporabo nemškim okupacijskim silam.

 

Študentje iz vse Evrope so zbežali v London, kjer je leta 1941 mednarodni študentski svet 17. november razglasil za mednarodni dan študentov, s časom pa je ta dan postal simbol za študentska prizadevanja oz. boja za človekove pravice, demokratično družbo in boja proti diskriminaciji po vsem svetu. Na ta dan tudi slovenski študentje opozarjajo na svoj socialni položaj. V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) so po besedah predsednika Žige Schmidta prepričani, da se položaj študentov vse od začetka gospodarske krize poslabšuje. “Zgovoren je tudi podatek, da ima še vedno 20 odstotkov študentov štipendije, ki so občutno premajhne, velika večina študentov pa se mora posluževati študentskega dela, da sploh lahko študira,” je dejal.

 

Poleg tega pa so zaposlitvene možnosti po zaključku študija po njegovih navedbah zelo slabe in neobetavne. To je jasen pokazatelj nesposobnosti politike in odnosa, ki ga ima do mlajše generacije, je prepričan Schmidt. Od študentov se pričakuje, da bodo v prihodnosti gonilna sila slovenskega gospodarstva in glavni motor polnjenja pokojninskih in zdravstvenih blagajn, a za njihove trenutne težave ni posluha, je poudaril Schmidt. Dodal je, da o prioritetni obravnavi mladih poslušamo že štiri leta, ukrepov pa ni.

 

Izobraževanje v tujini – prednosti pri zaposlitvi?

EducationUSA center v okviru Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije v tednu mednarodnega izobraževanja organizira informativni dogodek “S trebuhom za znanjem”, ki bo potekal 20. novembra 2014 v Ljubljani.

 

Biti aktivno vključen v izobraževanje v tujini posameznika bogati tako osebnostno kot tudi strokovno. Te pomembne življenjske izkušnje se kasneje izražajo tudi na delovnem mestu. Zakaj se odločiti za izobraževanje v tujini, kako izbrati ustrezen program, kakšne so možnosti financiranja je le nekaj tem, o katerih bodo potekale predstavitve in razprave z nekdanjimi prejemniki Ad futura štipendij in skladovimi svetovalci. Delodajalci bodo predstavili svoje izkušnje z mladimi, ki so mednarodne izkušnje pridobili že v času izobraževanja – so ti v prednosti pred ostalimi pri zaposlitvi?

Prvi del, ob 14. uri, je namenjen dijakom, ki razmišljajo o poletnih šolah, izmenjavah, praksah ali študiju v tujini. Drugi del, ob 17. uri, je namenjen študentom, ki razmišljajo o krajših študijskih obiskih, podiplomskem  študiju, praksah v tujini.

Dogodek bo potekal v četrtek, 20. 11. 2014, v veliki dvorani v pritličju poslovne zgradbe Slovenijales, Dunajska 22, Ljubljana.

Udeležba je brezplačna, potrebna je predhodna prijava zaradi omejitve mest.

Več informacij o dogodku je na voljo na spletni strani http://bit.ly/IEW-14.

Na 9. Slovenskem forumu inovacij več kot 3000 obiskovalcev

V Cankarjevem domu se je končal 9. Slovenski forum inovacij, osrednja slovenska prireditev o inovativnosti.  V dveh dneh si je razstavo 47 najboljših inovacij ogledalo več kot 3000 obiskovalcev,  v raznoliko zasnovanem programu se je odvilo več kot 36 predavanj in okroglih miz, pred poslušalci se je zvrstilo 92 govorcev, 50 strokovnih svetovalcev v poslovnem in tehnološkem stičišču pa je izvedlo več kot 100 brezplačnih svetovanj na različne tematike. Najboljše inovacije letošnjega foruma si je danes v dopoldanskem času z zanimanjem ogledal tudi Predsednik RS Borut Pahor.

 

Za sodelovanje na Slovenskem forumu inovacij se je letos prijavilo 144 inovacij, ki so jih poslala podjetja, inovatorji in podjetniki posamezniki, raziskovalno-razvojne inštitucije ter študenti in dijaki. Med njimi je bilo tudi nekaj takšnih, ki predstavljajo novost tudi na svetovni ravni. Večina razstavljenih je že v fazi realizacije oziroma prototipiranja, vsako leto pa je boljša tudi kakovost prijavljenih inovacij. Nacionalna ocenjevalna komisija, sestavljena iz 37 uglednih slovenskih strokovnjakov je izbrala 47 najboljših inovacij, in sicer 33 inovativnih proizvodov, 10 inovativnih storitev in 4 inovativne poslovne modele.

 

Po včerajšnji slavnostni otvoritvi je potekala tudi razglasitev najboljših osmih inovacij letošnjega foruma v posameznih kategorijah, kjer je zmagala inovacija Brezdotična večfunkcijska kontrolna enota z možnostjo zaznavanja različnih gest podjetja Anigmoteh, d. o. o.  Druga najboljša inovacija letošnjega foruma inovacij je inovacija Disipativni granulirani materiali za dušenje vibracij in hrupa, ki jo je prijavila Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani. Tretje mesto med najboljšimi letošnjimi inovacijami pa je pripadlo inovaciji Polimerno vezivo za vodni avtoreparaturni sistem, ki jo je prijavilo podjetje Helios TBLUS, d. o. o.

Programsko dogajanje letošnjega foruma je bilo razdeljeno v dva vsebinska sklopa, ki sta potekala vzporedno in sta bila namenjena različnim ciljnim skupinam. Vsebine poslovno-inovacijskega programa so bile za tiste, ki želijo uspešno komercializirati svojo invencijo, vsebine mednarodnega programa pa vsem, ki želijo prodreti na tuje trge. Del programskih vsebin v okviru letošnjega dogodka je SPIRIT Slovenija pripravila tudi v sodelovanju z Javno agencijo za raziskovalno dejavnost (ARRS), v okviru akcije Odlični v znanosti 2013, danes so tako potekale odmevne predstavitve znanstvenih dosežkov s področja tehnike.

Slovenski forum inovacij je osrednji nacionalni vseslovenski poslovni dogodek na temo inovativnosti in podjetništva, ki kaže inovacijsko sposobnost Slovenije in je platforma za predstavitev idej ter navezavo stikov za nadaljnji razvoj. Več informacij o samem dogodku je na voljo na spletni strani www.foruminovacij.si, kjer je na voljo tudi elektronski slovensko-angleški Katalog inovacij 2014, v katerem je predstavljenih vseh 47 najboljših inovacij letošnjega 9. Slovenskega foruma inovacij.

Arizona

V to deželo sonca sem se odpravila skupaj z mamo. Šlo je za družinski obisk, tam je namreč živela mamina teta z možem. Zdaj je mož ostal sam in naju je povabil, naj vsaj nekaj zime preživiva v Tucsonu, na toplem puščavskem soncu.

Arizona ima zelo mile zime in toplo sonce je njen zaščitni znak. Ker sva odšli na pot v začetku decembra, nama je bilo toplo sonce toliko bolj dobrodošlo. Leti so zelo naporni, tudi če ne čakaš prav dosti, saj se do Phoenixa ni dobila boljša povezava kot takšna, kjer potuješ več kot 24 ur. Do Tucsona je nato še okoli 2 uri z avtom. Ker sva prispeli zvečer, naju sonce ni pričakalo, ampak naju je pozdravilo takoj zjutraj in veselo sijalo večino časa, preživetega tam. V zraku je zelo malo vlage, kar pomeni, da vročina ni naporna in tudi sredi zime so temperature čez dan nad 20, tudi do 30 °C, medtem ko ponoči sicer lahko padejo tudi do ničle.

 

Tretjina Arizone je državni rezervat Indijancev
Predvsem Navajo, poleg pa še Hopi, Apače in druga plemena imajo še danes tam svoj dom. Ostalo je kar nekaj ostankov starih indijanskih vasi, ki pa si jih žal nisva uspeli ogledati, vsaj tokrat ne. Povsod najdeš, še v nakupovalnih centrih, različne indijanske izdelke, predvsem košare in srebrn nakit, vendar so cene teh izdelkov dokaj visoke.

 

Najprej sva si šli ogledat državno znamenitost, misijon San Xavier del Bac, ki leži na ozemlju Indijancev Papago (zdaj se imenujejo Tohono O'odham). Misijon sta dala zgraditi frančiškanska misijonarja, a gradili so ga tukaj živeči Indijanci in zato mu služijo še danes. Notranjost je zanimiva, saj se v njem prepleta špansko-ameriški vpliv z indijanskim.

 

Največja znamenitost Arizone je gotovo Grand Canyon, po naše Veliki kanjon
Če si na tem koncu sveta, si je to naravno znamenitost res nujno ogledati. Ob tokratnem obisku ga sicer nisva obiskali, sem pa ga jaz obiskala ob prejšnjem. Iz Tucsona sva se vozili do tja kar 12 ur. Kanjon je dolg čez 400 km in ponekod globok več kot 1000 m. Po dnu kanjona teče reka Kolorado. Indijanska plemena so bila naseljena v kanjonu že tisoče let. Vreme je na vrhu kanjona zaradi njegove višine ponekod lahko zimsko, s snegom in mrazom, nižji deli pa so podobni kot drugod v Arizoni.

 

Sama sem si ogledala le veličastno obzorje na nekaj točkah s približno 2000 m nadmorske višine ter pogled na reko Kolorado, ki izgleda kot potoček na dnu tega ogromnega kanjona. Pogled je res neverjeten, saj gre za eno od sedmih naravnih čudes sveta. Zelo popularni so trekingi, vožnje s helikopterji in seveda rafting, vendar je treba za to odšteti tudi nekaj več denarja. Za rafting se je potrebno naročiti več kot leto prej, zato se za ceno niti nisem zanimala. Tudi na muli lahko greš po strmih potkah kanjona, poldnevna tura stane okoli 60 €. Vstopnina v nacionalni park Velikega kanjona je 20 € za avto in potnike v njem ter okoli 9 € za posameznika peš, s kolesom ali motorjem, obe karti pa veljata 7 dni.

 

Okoli Tucsona je kar nekaj naravnih parkov

V njih prevladujejo kaktusi, saj so navajeni suhega podnebja. Stric naju je peljal gledat tukajšnje živali v muzej Desert Museum Arizona – Sonora. Živali so, kolikor je mogoče, v naravnem okolju, kjer jih tudi preiskujejo in niso namenjene samo za ogled obiskovalcem. Poleg kač, škorpijonov in podobnih živali smo videli tudi prerijske pse, pume in druge prebivalce puščave Sonora. Škorpijoni pozimi spijo zimsko spanje, zato smo jih videli v temnem terariju, skritem pod zemljo. Veliko je tudi ptičev, ki so čisto drugačni od naših. Nekateri so res zanimivih živo modrih ali rdečih barv.

 

Nekaj dni kasneje sva si ogledali še Biosfero 2. Gre za ogromno, 12.000 m2 veliko, zaprto strukturo, kjer so znanstveniki želeli umetno ustvariti zemeljski ekosistem. Poleg raziskovanja delovanja ekosistema na Zemlji, interakcij med ljudmi, naravo in živalmi v njem, so raziskovali tudi možnost ustvarjanja umetnega ekosistema v vesolju. V Biosferi so ustvarili naravne biomase deževnega gozda, oceana s koralnimi grebeni, mokrišč z mangrovami, biomase savanske puščave, meglene puščave, nato pa še poljedelski del in seveda del biosfere, kjer so živeli ljudje. Pod celotno strukturo so položili tehnično infrastrukturo, ki je omogočala delovanje zaprtega sistema. Zanimivo pri Biosferi je bilo to, da so se med raziskovanjem znanstveniki tudi za dve leti nepredušno zaprli v Biosfero in v njej živeli od tam pridelanega. Preizkusov je bilo več; zdaj je del Biosfere odprt za obiskovalce, v drugem delu pa še potekajo različne raziskave. Podatki so res zanimivi in ogled Biosfere je nekaj čisto drugačnega.

V Arizoni najdemo tudi pokopališče letal

Zaradi suhega zraka se stari železni velikani tukaj nič ne starajo in ne rjavijo. Poleg tega tu počivajo tudi ameriška vojaška letala, kadar jih ne potrebujejo. Imajo okoli 4.000 letal, večina je iz dobe Vietnamske vojne. Vsa letala tukaj vzdržujejo, jih popravljajo, nekatera potem tudi prodajo. Videli smo tudi staro letalo nekdanjega ameriškega predsednika Kennedyja. Žal me je med obiskom nekaj zvilo in zaradi bolečin v trebuhu je bil obisk kratek.

 

Čez nekaj dni smo si nedaleč od mesta Tucson ogledali Old Tucson Studios oz. kulise starega mesta Tucson, ki so jih gradili za snemanje vesternov. V njem je bilo posnetih čez 300 filmov, med njimi film Rio Bravo, El Dorado in film Tombstone. Nekateri najbolj znani igralci, ki so snemali na tej lokaciji, so: Kirk Douglas, John Wayne, Paul Newman in igralka Ingrid Bergman. Sam sprehod čez mesto nas je peljal v čase vesternov, ob mnogih uprizoritvah, ki smo jih spremljali, smo se še lažje vživeli. Strelski obračuni, barske plesalke in divjanje kavbojev na konjih. Dobili smo občutek, da smo sredi snemanja kakšnega filma. Na ulici je kar nekaj stavb, med njimi salon, cerkev, hotel, restavracija, celo kitajska četrt. Vstopnina je okoli 13 €.

 

Pred odhodom domov me je nova prijateljica, ki sem jo spoznala, peljala še v mesto Tombstone, ki ni znano le po tem, da je dejansko ohranjeno mesto iz časa kavbojev, temveč predvsem zato, ker se je tam odvila znamenita bitka pri O.K. Corral, v kateri so sodelovali bratje Earp, Doc Holliday in brata McLaury z Billyjem Clantonom. Po tem strelskem obračunu je bilo posnetih nekaj filmov, ob obisku samega mesta pa sem si ga ogledala kar v živo. Zaigrano seveda. Treba je priznati, Američani pač znajo prodajati svojo zgodovino. Mesto je polno trgovin, v katerih sem lahko kupila spominke, navdahnjene predvsem z omenjeno bitko, pa tudi indijanske stvari, ki seveda držijo svojo ceno. Vendar je bil zanimiv že sam sprehod po ulici, z razliko od Old Tucsona, kjer sem si prestavljala, da sem v kavbojskem filmu, sem tukaj ves čas premišljevala, da gre za pravo ulico, pravo mesto. Seveda je popravljeno in na novo zgrajeno, predvsem po nekaj požarih, ki so ga uničili. Blizu mesta je pokopališče, kjer naj bi bili pokoapni bratje McLaury.

 

Arizona je zanimiva za ogled, saj je polna manjših in večjih znamenitosti, indijanskih, ameriških ali naravnih, poleg tega čez njo pelje tudi slavna cesta Route 66. Če ne drugega, je vredna obiska že zaradi sonca, ki te greje čez vse leto greje, poleti tudi do 40 °C, saj brez vlage ta vročina nima takšne moči, kot pri nas.

 

Maja Bačnik

Rock akcija zbiranja denarja za mlade glasbenike

V soboto bodo v Ljubljani, v Orto baru, v sklopu dobrodelne rock akcije zbirali denar za mlade glasbenike, ki si ne morejo privoščiti glasbil. Projekt je začel Marko Soršak, bobnar skupine Elvis Jackson, pridružili pa so se mu številni glasbeniki in oboževalci dobre glasbe, sedaj pa tudi Orto bar. Na 1. Rokeriadi bodo nastopili Banditi, Mama rekla, Prelude in Koala Voice. Koncerta se bodo udeležil tudi Marko Soršak Soki, Zlatko in Franci Kek. Z vstopnico za 5 EUR lahko pripomorete mlademu glasbeniku, da bo dobil svoje najljubše glasbilo.

Začel se je slovenski filmski praznik: 25. Ljubljanski mednarodni filmski festival (LIFFE)

Od 12. do 23. novembra bo Ljubljana znova v znamenju filmov. Festival LIFFe vsako leto novembra popestri utrip prestolnice z aktualnimi in kakovostnimi filmi evropske in svetovne produkcije.

 

Filmi so razdeljeni na več programskih sklopov:

–       Perspektive, to je uraden tekmovalni sklop mladih režiserjev za nagrado vodomec Telekoma Slovenija, d.d.

–       Predpremiere, sem spadajo filmski vrhunci, odkupljeni za predvajanje po Sloveniji

–       Kralji in kraljice, gre za dela prepoznavnih in nagrajevanih mojstrov sodobnega filma

–       Panorama svetovnega filma s estivalskimi favoriti s petih celin

–       Ekstravaganca, t. i. polnočni kino, ki prinaša raznovrstne, drznejše in žgečkljive vsebine

–       Tematska retrospektiva »Veliko platno« je letos posvečena filmom, ki si jih poznavalci filma zaradi posebnih avdiovizualnih kvalitet želijo videti le na velikem platnu (npr. Rdeči čeveljci, Lawrence Arabski, Čarovnik iz Oza…)

–       Retrospektiva, Aleksej German, nedavno preminuli velikan sovjetskega in ruskega filma, ikonoklast, njegov poslednji film Težko je biti Bog premika meje filmske govorice

–       Posvečeno: kratka, zgoščena predstavitev festivalsko in medijsko poudarjenega avtorja, letos je to švedski režiser Ruben Ostlund

–       Kinobalon, tudi letos samostojen sklop za mlade gledalce od 7. do 14. leta, v sodelovanju s Kinodvorom

–       Kino-integral, sekcija, ki je namenjena pregledu eksperimentalnega filma.

–       Evropa na kratko, tekmovalni program kratkega filma.

 

Filmi se potegujejo tudi za nagrade

V osrednjem tekmovalnem sklopu Perspektive  tekmujejo za nagrado Vodomec  filmi novih režiserjev. Filmi pa se potegujejo še za nagradi Fipresci, ki jo bo podelila mednarodna žirija svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev. Podelili bodo še nagrado občinstva Zmaj in nagrado za najboljši kratki film.

 

Pestro spremljevalno dogajanje

Pestro bo tudi spremljevalno dogajanje s številnimi pogovori z režiserji in drugimi filmskimi ustvarjalci. Prisluhnili boste lahko glasbi iz legendarnih jugoslovanskih filmov in nadaljevank kot npr. Kekec, Cvetje v jeseni, Bratovščina Sinjega galeba, Partizanska eskadrilja, Valter brani Sarajevo, Odpisani, Kdo tam poje, Maratonci tečejo častni krog itd., si ogledali glasbene videospote,  se udeležili seminarja za mlade Nori na evropski film, scenarističnega seminarja Centra Ustvarjalna Evropa z Mary Kate O Flanagan, okrogle mize Nadgrajena resničnost (o privzetem in izvirnem), si ogledali razstavo filmskih plakatov itd.

 

Kje si filme lahko ogledate

Festivalska prizorišča so Cankarjev dom (Linhartova in Kosovelova dvorana), Kino Komuna, Kinodvor, Slovenska kinoteka, Kino Šiška, Kolosej Maribor. Osrednje festivalsko središče pa je v Drugem preddverju Cankarjevega doma.

 

Podrobnejši program festivala si lahko ogeldate na: http://www.liffe.si/

Nepovratna denarna pomoč

Živimo v času, ko se vse preveč ukvarjamo sami s seboj, ko nimamo posluha za sočloveka, ko včasih človeka ob sebi sploh ne opazimo. A na žalost se v teh kriznih časih ljudje vedno pogosteje znajdemo v stiski, ko potrebujemo pomoč sočloveka, včasih nekoga, ki nam prisluhne in pokaže pot, spet drugič nekoga, ki nam pomaga čisto konkretno. S tem namenom je ŠOU v Ljubljani ustanovil Fundacijo Študentski tolar, ustanovo ŠOU v Ljubljani, katere osnovni namen je pomagati študentom v stiski in si prizadevati za izboljšanje socialnega položaja študentov.

 

Tako pred svetovnim dnevom študentov (tj. 17. november) Fundacija Študentski tolar razpisuje nepovratne denarne pomoči za študente v socialni stiski v skupni vrednosti 45.000 €. Za denarno pomoč lahko zaprosijo vsi študenti ŠOU v Ljubljani, to so študenti 30 visokošolskih oz. višješolskih zavodov. Posameznemu prosilcu se sme dodeliti nepovratno pomoč v višini 300 €. Študenti lahko zanje zaprosijo do 5. 12. 2014.

Sredstva za pomoč je zagotovil ŠOU v Ljubljani.

 

V četrtek, 27. novembra, bo ob 17h fundacija pripravila tudi predstavitev razpisa za denarno pomoč in prosilcem pomagala razrešiti še preostala vprašanja pri oddaji vlog. Predstavitev bo potekala na ŠOU v Ljubljani, Vojkova 63, v 3. nadstropju.

 

Na naši prenovljeni spletni strani (www.studentski-tolar.si) lahko podrobneje preverite, kakšno pomoč ponujamo, kdaj in kako lahko študenti za pomoč zaprosijo ter kdo vse prispeva sredstva za pomoč socialno šibkejšim študentom.